sAVINJSKI VESTNIK CElJE, 24. maja 1952 r Glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in SoStanja | LETO V., ŠTEV. 21 — CENA 6 MN Ureja uredniški odbor. Odg^ovornl urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, TitOT trg 1. Poštni predal 123. Telelon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. ^Maršalu 9ifu Ko pozdravlja mladi maj z livad in jase, vzbudi neugnano in nestrpno rodne' zemlje vence krasne. Ko pozdravlja srca, njih želje in nade, vzbudi prihodnosti življenja trate, trosi srečo, kamor pade. Strni, pomlad, domovine vse cvetje, pokloni junaku, klicarju resnice, natrosi mu srečo, prelomi fcritnco, ko srca milijonov grade z njim pravico! Pavla Rovan Celje ob 60-letnici MARŠALA TITA Najlepši mesec v letu — maj — ima menda tudi najlepše praznike, za nas Jugoslovane pa še prav posebno. Prvi maj. Dan zmage in Titov rojstni dan. Prva dva sta v veselju in svečanostih že mimo, medtem ko se sirom po drža- vi že odvijajo svečanosti, s katerih de- lovni ljudje pošiljajo svojemu ljublje- nemu voditelju plamteče pozdrave, iz- ročajoč jih številnim štafetam na poti v Beograd. TITOVA ŠTAFETA SKOZI CELJE Čeprav je bilo vreme izredno slabo, deževalo je in bilo je hladno kot v pozni jeseni, se je v torek okoli osme ure zjutraj zbralo pred stavbo MLO veliko število meščanov, mladine, mno- žičnih organizacij in vojske. Hiše so bile v zastavah, otroci so nosili v rokah cvetje, ves čas pa je neumorno igrala godba. Nad strehami celjskih hiš je brnelo letalo ljudske tehnike, ki je s svojimi akrobatskimi izvajanji zaustav- ljalo dih navzočim gledalcem. Ob 8. uri in 10 minut so z vseh strani mesta pritekle štafete četrti, terenov, šol in ustanov, ki so prinesle pozdrave množičnih organizacij, pozdrave delov- nih ljudi sleherne ustanove in tovarne. Pot, .po kateri so tekli, je bila posuta s cvetjem. j Ob 8. uri in 30 minut je po cesti oc^ Šlandrovega trga pritekla glavna šta- feta. V zadnji etapi do Celja so tekli- člani in članice SD Kladivarja, Parti-! zana, gasilci, člani PAZ in JLA. Sprem- ljali so jo motociklisti LT in jahači kluba za konjski šport. Štafeto je pozdravil v imenu MLO predsednik sveta za kulturo in prosveto tov. Anton Aškerc. V svojem govoru je izrazil željo vseh Celjanov, da bi naš dragi Maršal še dolgo uspešno vodil naše narode v socializem. Pred mikrofon so stopili še drugi go- vorniki, med njimi tudi predstavnik JLA, za njimi pa so prebrali nekatere resolucije. Navzoča množica jih je na- vdušeno potrdila. Med vzklikanjem in ovacijami je glavna štafeta nadaljevala pot preko savinjskega mostu in od tu dalje proti Zidanemu mostu. SOBOTNE PROSLAVE Medtem ko se bodo naši pozdravi s štafeto bližali Beogradu, bo na večer pred 25. majem v Celju dvoje central- nih prireditev. V dvorani Narodnega doma bo go- dalni orkester SKUD »Ivan Cankar« izvajal slavnostni koncert pod vodstvom dirigenta Dušana Sancina. Sodeloval bo nam dobro znani solist Aleksander Kovač. Kot uvod v slavnostni koncert bo spregovorila o pomenu praznika se-' kretarka MK KPS tov. Vrabičeva. • Istega dne bo v Mestnem gledališču tudi slavnostna akademija, katere pri-- reditelj je TD Partizan. Na tej akade- miji, ki bo ob 20. uri, bodo nastopile članice, člani, mladinke, mladinci in pionirji. Izvajali bodo parterno gimna- stiko in vaje na orodju. Po vsej priliki bo v mestu ta večer kakor tudi naslednji dan še več proslav v manjšem obsegu v krogu kolektivov in ustanov, kakor tudi po terenih. Vsekakor bo Celje šestdeseti rojstni dan maršala Tita dostojno proslavilo. V CELJSKI OKOLICI SE PRIPRAVLJAJO NA Teden matere in otroka i'riprave za Teden matere in otroka ^ i v okraju Celje okolica v polnem teku. Seja okrajnega odbora, ki je bila 10. maja, je dala mnoge koristne pobude in osvojila številne predloge, ki jih bo v tem tefdnu izvršila oziroma do takrat že postavila v življenje. Borba za srečno življenje naših mater in otrok nalaga dolžnosti ne samo okrajnim in občin- skim odborom, to je naloga nas vseh, v njej se resnično izraža naša socia- listična skupnost. Zato je tudi razum- ljivo, da je odbor za dobro izvedbo te naloge usmeril svoje delo v tej smeri. Iz področja prosvete bodo zaprosili vsa kino-podjetja v okraju, da si oskrbe za Teden matere in otroka primeren film, in ga predvajajo po režijski ceni za mladino. Na ta način bodo otroci iz oddaljenih krajev (n. pr. Planina, Kozje. Podčetrtek itd.) verjetno mnogi izmed njih prvič v življenju spoznali doživ- ljanje na filmskem platnu. Otroci bodo po možnosti tudi obdarovani. Zveza borcev bo organizirala dnevna letovanja in obiskala takrat čimveč sirot in vdov. Razumljivo, da brez pri- ljubljenih otroških sejmov ne bo šlo. Zato bodo skrbele pridne roke žena in mater, ki še niso pozabile prejšnjih sejmov, zvedavih in ljubkih oči naših malčkov, ki imajo na otroškem sejmu prav poseben blesk in svojevrstno go- vorico, ki je strnjena v dveh besedah: »glej« in »daj« ...! Skrb za dobro iz- vedbo sejmov bodo imeli občinski od- bori Tedna matere in otroka. Ljudska prosveta bo skrbela za upri- zoritev mladinskih iger, posamezne igralske skupine bodo v tem tednu igrale tudi v krajih izven svojega ob- močja. Občinski odbori morajo v tem času nuditi raznim domovom in otroškim vrtcem vso pomoč. Svet za zdravstvo bo organiziral dve ali tri zdravstvene ekipe, od katerih bo žla ena v Sotelsko dolino, druga v Vi- tanjski predel. Odbor Rdečega križa bo preskrbel zdravila za te ekipe. Vršila se bodo predavanja, ki jih bo oskrbela ljudska prosveta, v kolikor na terenu ne bi bilo na razpolago predavateljev. Vzgojna in zdravstvena predavanja naj zajamejo predvsem podeželje. Uprava za socialno zavarovanje bo oskrbela v tovarnah in podjetjih, kjer je večje število mater, predavanja o predpisih zaščite matere in otroka, dalje o prejemanju otroških doklad, o dopu- stih itd. Istočasno bodo inšpekcije dela pregledale, kako se izvajajo predpisi o zaščiti matere in otroka. Odbori AF/?; bodo poskrbeli za do- polnitev mreže dobrih otroških obisko- valk in poročali o vseh primerih, ki so potrebni zaščite pod varstvom države. Občinski odbori AF2 bodo povsod na terenih svoje delo podvojili in s tem pripomogli k resnično dobri izvedbi Tedna matere in otroka. Razumljivo je. da bodo šole z na- prednimi vzgojitelji tudi doprinesle svoj delež s prireditvami. Na teritoriju Celja-okolice je delo za Teden matere in otroka že dobro oži- velo. Želimo, da se bodo vsi sklepi in naloge, ki so jih posamezni kraji dali v svoj načrt, tudi povsod uresničili. Potem bo Teden matere in otroka po- stal to, kar si vsi želimo: živ odraz naše notranje globine v skrbi za otroka in mater! R. V Prekopi so našli koloradskega hrošia v Prekopi pri Vranskem so pri pre- gledu zadružnih krompirišč našli tri koloradske hrošče in veliko število jaj- čec. To je resen opomin okoliškim obči- nam kakor vsej Savinjski dolini, naj se Resno lotijo uničevanja in iskanja te?a besnega in nevarnega uničevalca krom- Pirišč. Naloge Društva prijateljev mladine Razen šole in doma vzgaja mladino tudi naše družbeno življenje z vsem svojim gospodarskim, kulturnim in po- litičnim delovanjem. Zlasti v dobi vra- ščanja v socialistično ureditev družbe vzgajamo mladino razen za poklicno delo tudi za napredno delovanje v družbi. Pri tem naj se mladina čimbolj osvobodi ostankov reakcionarne buržo- azne miselnosti in prepričanj, reakcio- narnih vzgledov in predsodkov. Nujno je, da v našem družbenem življenju dosežemo vedno jasnejše raz- mejitve med vsemi ostanki nazadnjaštva in rastjo naprednosti na vseh področjih mišljenja in delovanja. Doseči moramo, da bo vsa mladina pri nas doraščala v območju tako jasno in odločno napred- nih vzgojnih vplivov, da bo v vsakem oziru postala vreden napreden razvojni člen v ciljih našega razvoja v sociali- zem. V obsegu svoje razvite zavesti od- govornosti se mora mladina sama tru- diti za doseganje napredne vloge v naši družbi. Vsi odrasli imamo več življenjskih izkustev, globlji pogled v rast mladega človeka in v življenje, tudi ljubezen do sreče bodočih rodov. Vsi moramo mla- dini predajati vrednote in pridobitve narodnoosvobodilne borbe in borbe za napredek. Nihče od odraslih mož in žena, fantov in deklet, ki grade in tvo- rijo socialistično družbo, ni oproščen vzgojnega dela v naši družbi. Da bomo v Celju vzgojne naloge družbe, družine, šole in vsakega posameznika vršili v bodoče bolje ter na osnovah sodobnih spoznanj o vzgoji, ustanavljamo Društvo prijateljev mladine. Oziri na vzgojno vrednost in učinko- vitost našega delovanja dvigajo naše delo in nas na kakovostno višjo stopnjo. Vedno, kadar pri svojem delu, govoru, vedenju in povsod upoštevamo naš vpliv na mladino, na otroke in odrasle, raz- vijamo in krepimo svojo vzgojno za- vest. Razviti in dvigniti moramo na- predno, socialistično vzgojno zavest pri vseh ljudeh. Potem bodo vsi člani naše družbe delovali in vplivali na mladino napredno - vzgojno, zavestno sociali- stično, dovolj globoko perspektivno. V vsem tem so že vsebovane naloge samo- vzgoje, vzpodbujanja in kritike, tudi samokritike. Samokritika nas s svojim stalnim primerjanjem doseženih uspe- hov z zadanimi cilji vodi k neumorne- mu delu za dosego končnega cilja. Naš najvišji vzgojni cilj je uresničen v vse- stranskih vrednostih človeka — gradi- telia socializma. Ustanovitev Društva prijateljev mladine bodo pozdravili predvsem vsi Celjani, ki se zavedajo nujnosti in odgovornosti delovanja za stalno, množično uresničevanja našega vzgojnega cilja pri mladini. Radi se bodo v Društvo prijateljev mladine vpisali in sodelovali požrtvovalno pri čimboljšem izpolnjevanju lepih vzgoj- nih nalog. Naloge Društva prijateljev mladine so obsežne. 2e bežni pogledi v rast naše delavske, kmečke in sredaješpMte gala- dine nam nemalo vzbujajo vzgojitelj- sko vest. Po naši pomoči, sodelovanju in vzgojnem vplivanju kličejo mnoga nerešena vprašanja oskrbe, zabave, mi- selnosti in odnosov mladine. Sodelovati moramo pri vzgoji naprednih odnosov mladine do sebe, družbe, kolektivov, skupne imovine, do dela in poklica. Pri tem vzgojnem delu bomo mladino vedno bolj spoznavali in dosegali z njo vedno lepše, globlje in večje sožitje. Mladina nas bo mnogo bolj vesela, ko bo spo- znala, da globlje in resneje čutimo z njo, ji pri tem odkrivamo znanstvene poglede na svet in življenje in jo uva- jamo v najvrednejši svet sodobnega so- cialističnega oblikovalca življenja v družbi. Pri tem odstranjujemo mladini vse nepotrebne težave. Vsaka razvojna stopnja otroka in mladostnika ima svoje lepote, značil- nosti in potrebe. Na vsaki razvojni stopnji otroka je naše sožitje z njim nekoliko drugačno, so vzgojne in raz- vojne potrebe druge kakovosti. Od družbe pričakuje otrok upravičeno za- dovoljitve svojih razvojno-vzgojnih po- treb. Oskrbeti jim moramo igrišča, za- bavišča, športne prostore, lutkovna gle- dališča, pionirske knjižnice in čitalnice, gledališča, letovanja in še marsikaj. Odgovarjati jim' moramo na mnoga vprašanja: o svetu in življenju, pre- teklosti in bodočnosti, dobrem in zlu, pravilnem in zmotnem ravnanju, o Slo- vencih in drugih narodih, o partizanih in okupatorju, o moralno močnem in šibkem človeku, o življenjski sreči in delu, o naših voditeljih in nas samih. Vse to in še marsikaj zanima otroke in mladostnike. Vse navedeno potrebujejo otroci za svojo rast in tudi od nas upra- vičeno pričakujejo. Ali ni velika škoda za društvo, če ži- vi mladina nemoralno, razvratno, če ne spoštuje skupne imovine, če se preveč predaja plesu, če ima slabe starše, če poseda le v zadimljenih gostilnah, če nima lepih ciljev, če kvanta in pozab- lja na čuvanje zdravja, če se izgublja v o^^ebni neureienosti in ostaja na dnu živlienja? Stalno preprečevanje nasta- janja vseh navedenih in drugih zmot in napak pri mladini je ena najvažnejših nalog novega društva. 2e ustvarjanje vedrega odno«:a do naravnih lepot. tr»- lovadba in taborenje, nastopi na pri- reditvah in nedeliski izleti z ogledom planin ter ustvaritev v gradniah, od- vračajo mladino od moralnih nižin. Vse to in še mnogo bo nudilo Društvo pri- jateljev mladine še tako zaostalim otro- kom in mladincem. Zaradi nemoralnosti in življenjske neurejenosti ne sme biti pri nas strto prav nobeno mlado živ- ljenje mladinca ali mladinke. Vemo, da ima Celje mnogo staršev in odraslih, ki globoko čutijo pezo ne- rešenih vzgojnih nalog pri nas in iskre- no žele sodelovati pri dvigu vzgojenosti mladine. Vabimo vse k delu v Društvu prijateljev mladine, ki naj zavzame med nami tisto pomembno mesto, kot ga ima vzgoja v vsaki napredni družbi. šiv. j ^iio in mi Praznujemo 60-letnico moža, ki je s svojim genijem, voljo in predanostjo svojemu ljudstvu dal Jugoslaviji nov obraz, obraz, ki je tako različen od sta- rega. Obraz enotnosti, volje, dela in vere v bodočnost. Te dni hitijo štafete iz vseh krajev naše domovine, da se kot naše misli in želje stečejo v Beogradu in prenesejo našemu dragemu maršalu Titu naše želje in čestitke in mu povedo: Mi smo Titovi — Tito je naš. Da, to je globoka in preprosta skrivnost moči jugoslovanskih narodov. Moči, ki jo občuduje svet in ki jo čutijo naši sovražniki in cenijo naši prija- telji. Ta moč je dala Jugoslaviji tisto mesto v Evropi in v svetu, ki ji gre. Šestdeset let njegovega življenja predstavlja eno samo borbo, snovanje in ustvarjanje, najglobljo predanost svojemu ljudstvu in globoko ljubezen do de- lovnega človeštva. To je naš Tito — njegova življenjska pot je neločljivo po- vezana z najslavnejšo dobo zgodovine naših narodov, ki so se pod njegovim vodstvom otresli vseh suženjskih vezi preteklosti, pregnali okupatorja iz do- mačih tal in zmagovito izšli iz borbe kot borci in graditelji novega, lepšega živ- ljenja. Za ves napredni svet pa pomeni ime Tito simbol upanja za vse tlačeno človeštvo, pomeni kažipot v bodočnost na osjiovi enakopravnih odnosov in mirnega sožitja med všečni narodi sveta, ki imajo pred seboj isti cilj kot mi. Kajti bodočnost "Socializma je človeštvu skupna, le pota so različna in si jih mora poiskati vsak narod sam. Vsako odstopanje od tega načela slabi ustvarr jalne in revolucionarne sile pri narodih in je v borbi za napredek največja ovira. To je tudi pomen revolucionarnega gesla na zastavi Titove partije: »Proletarci vseh dežel — združite se!« Medtem ko moskovski »komunisti« iz- koriščajo to geslo le za tlačenje drugih narodov in osvajanje tujih dežel. Težko je pisati o človeku kot je Tito. Njegovo ime je nerazdružljivo pove- zano z zgodovino jugoslovanskih narodov in njegovo življenje je neločljivo od življenja, trpljenja, veselja in hotenja našega ljudstva. Govoriti o Titu se pravi govoriti o jugoslovanskih ljudeh. Obravnavati eno brez drugega ne gre, se ne da. Ne imenujejo v svetu zastonj nove Jugoslavije — Titova Jugoslavija. Nje- gov genij je tisti plamen, ki je razsvetljeval temne trenutke našega življenja in je kažipot v lepšo bodočnost. Težko je najti v vsej svetovni zgodovini primer, sploh ga ni, da bi bil kdaj kakšen voditelj s svojim ljudstvom tako eno, da bi mu bil predan s takšno ljubeznijo in bil tako ljubljen, kot Tito. Da, mi in Tito smo eno! Daleč smo od vsakega malikovanja. Tega nas Tito ni učil. Učil nas pa je spoštovati veličino v človeku ter človekovo dostojanstvo. Toda vse, kar se je v Jugoslaviji velikega zgodilo, se je izvršilo ob njego- vem imenu. Ob imenu Tito so počile prve puške v najusodnejših dneh našega življe- nja. Ob tem imenu so tovariši junaško umirali, trpeli ter prezirali smrt. Ob tem imenu smo se pregrizli in pretolkli do svobode in novega življenja. Ob tem imenu smo gradili in gradimo svoje gospodarstvo, osnovo naše bodočnosti. Tito je postal poosebljena težnja in hotenje jugoslovanskih delovnih mno- žic. Simbol svobode in neodvisnosti. Iz dneva v dan bolj čutimo, kaj nam po- meni Tito, človek, izrastel iz delavskega razreda. Pod njegovim vodstvom so bile odpravljene krivice preteklosti in izvoje- vana enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov. Strnjeni smo okoli svojega Maršala. Strnjeni zmagovito odbijamo že štiri leta informbirojevske gubernatorske težnje in strnjeni okoli njega bomo odbili hijene z naše zapadne meje. Ne London in ne Rim ne moreta ničesar zoper takšno ljudstvo, ki ga vodi takšen mož. Ljudstvo, ki je že pokazalo, da se zna boriti za svoje pravice, da zahteva samo svoje, tudi tokrat ne bo popustilo. Trst je osvobodila Titova ljudska armada in naši ljudje žive tam! Tovariš Tito pa naj prejme ob svojem 60-letnem jubileju izraze našega popolnega zaupanja in globoke hvaležnosti za vsa velika dela, ki jih s svojo izredno sposobnostjo vrši kot voditelj zgodovinskih borb naših narodov. To neomajano zaupanje dobiva z vsakim letom, z vsakim dnevom širše osnove, saj iz dneva v dan spoznavamo, v kakšen obupen položaj bi zašli, če bi ne imeli Tita in svoje Partije. V tem spoznanju in veri v Titovo vodstvo in Partijo je naša velika mo-^ ralno-politična moč, ki nas zbuja za potrebne velike napore pri graditvi socia- lizma, ohranitvi naše neodvisnosti, svobode, bratstva med narodi ter miru v svetu. j Zato naj živi naš maršal Tito! Naj živi še mnogo let v srečo in dobrobit jugoslovanskih narodov! < stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 24. maja 1952 Stev. 21 MOLIERE na celiskem odru Ko se je Mestno gledališče v Celju odločilo za razširitev repertoarja v le- tošnji sezoni, je pač malokdo mislil, da bo prav ta »dostavek« prinesel tudi največji uspeh sezone. Vsa gledališka javnost je z nestrpnostjo pričakovala premiero Molierove Šole za žene. Kakor velika je bila želja, videti tega nedo- segljivega komediografa vseh časov na domačem odru, tako ni nič manjša bila skrb, kako bo to delo podano. Ta skrb ni bila »gost« edino pri celjskem Mest- nem gledališču, temveč je navzoča po- vsod, kjerkoli posegajo po Molieru. O Molieru je bilo že toliko zapisa- nega, pa tudi dobršni del Gledališkega lista je bil posvečen njemu, zato bi pi- sanje na tem mestu bilo nepotrebno, čeprav ne odveč. Cas od odločitve umetniškega sveta pri Mestnem gledališču pa do premiere je bil razmeroma kratek, tako da so nas lepaki skorajda presenetili. Vendar je pri vseh teh okolnostih uprizoritev pre- segla vsa pričakovanja celjske gleda- liške javnosti. Nočem s tem trditi, da smo kdaj podvomili v življenjsko spo- sobnost mladega celjskega gledališkega ansambla. Le-ta je od uprizoritve do uprizoritve vztrajno stopal navzgor. Gostujoči režiser Fran Žižek je ob pre- mieri dejal, da je tudi »Šola za žene« ena sama stopnica pri poti navkreber. S tem smo soglasni, dejali pa bi še to, da je ta stopnica veliko višja od vseh prehojenih. Brez dvoma ima za takšen uspeh uprizoritve »Sole za žene« največjo za- slugo gostujoči režiser mariborskega Slovenskega narodnega gledališča Fran Žižek. Njegovo delo je, da smo v Celju videli Moliera, kakršnega želimo vselej gledati in poslušati. Uspelo mu je, se- veda ob požrtvovalnem sodelovanju na- šega mladega ansambla, postaviti na oder delo popolne harmonične celote. Ves potek od prvega pa do petega de- janja ni niti enkrat niti v eni sami vlogi dal slutiti manjšega prizadevanja. Vsaka vloga je bila zase izklesana, tako da lahko rečemo: v prvem Molieru po osvoboditvi so uspeli prav vsi. Največji uspeh pa tudi največ pri- znanja gledališkega občinstva je požel Janez Skof v zahtevni vlogi »rogatega« ljubimca Arnolfa. Kljub bolezni je Skof podrl vse dvome in pomisleke. Še več. Njegova igra mu je utrdila pri Celjanih mišljenje, v katerem smo vsi enotni. Razvil se je v pomembnega karakter- nega igralca in močno oporo Mestnega gledališča. Prikupna in prepričljiva kot vselej je bila tudi tokrat Marija Goršičeva v vlogi naivne varovanke Agneze. Lik Agneze, kot mojstrovina genialnega Moliera, je izredno težka vloga. Nje- gove ženske so na pogled nekaj iz- rednega, redko videnega, hkrati pa tako vsakdanje tipičnega, da gledalec težko loči, če je Agneza plod pesnikove do- mišljije, ali je ena od tistih, ki jih vsak dan srečujemo. Horac Gustava Grobelnika je sam po sebi prikupna oseba liričnega ljubimca, kakršne vselej radi vidimo. V igralcu Grobelniku v Celju ta vloga ni mogla najti boljšega interpretatorja. To je vloga, ki ne terja zgolj dobrega igralca, potrebno je izbirati. Grobelnik pa je za celjsko gledališče bil tokrat sreča v nesreči, namreč v tej nesreči, da smo v Celju glede moških vlog precej na tesnem. Ob vlogah obeh slug. Avgusta Sedeja kot Alena in Nade Božičeve kot Zor- žete, je občinstvo delilo obilen smeh mednju in »rogonosca«. Nekateri so mnenja, da je bila njuna situacijska komika prevelika, drugi pa zopet, da bi je bilo mirne duše lahko še več. Peter Božič je vlogo premišljenega Krizalta držal nad povprečjem celotne igre. Njegov nastop je bil prepričljiv, ko je predstavljal edinega »trezno« mi- slečega človeka v vrsti glavnih vlog. France Mimik, ki je igral notarja in Enrika, je v prvi vlogi bolj ugajal, kar pa je končno razumljivo, sai je Enrik samo epizodna vloga za lažje razume- vanje končnega razpleta Molierovega dela. Zaradi »moške« krize Mestnega gledališča je v vlogi Oronta priskočil na pomoč tudi upravnik Fedor Gra- dišnik in s tem so bili vsi razpoložljivi moški igralci v tem delu zasedeni, po- vrhu tega še kar posrečeno in uspešno. Ne smem izpustiti dveh igralk, ki iih žal nisem videl. Z Goršičevo si je delila vlogo Bogdana Vrečkova, v drugi za- sedbi Žoržete pa je nastopila Zora Cer- vinkova. Le-te prav gotovo nista raz- očarali gledalcev, kot jih nista prvi dve. Scena Vlada Rijavca je bila novost za celjsko občinstvo. Ker je stala na odru od začetka do konca, je imel raz- svetljevač Bogomir Les kaj težavno na- logo. Kostumi po osnutkih istega sceno- grafa so bili izdelani doma, kakor tudi scena. Maske je mojstrsko izdelal Riko Grobelnik. To poročilo bodi le kot skromen do- kument tega pomembnega uspeha, ve- liko več kot je tu zapisanega pa bo ostalo v spominih hvaležne celjske pu- blike, ki je izvajalce bogato nagradila z aplavzom in cvetjem. H koncu še to: Kolikor nam je bil režiser Fran Žižek drag kot gost, toliko si želimo, da bi Celje bilo deležno še večkrat njegove navzočnosti. A spričo njegovega uspeha si ne morem kaj, da ne bi podčrtal občutne suše po našem lastnem režiserju. J. K. ; Uspeli koncert pevskega sbora SKUD Imn Cankar Mesec maj je v Celju čas koncertov.! Na večer pred prvim majem je MKUI> Maksim Gorki s svojim nadvse uspe-! lim koncertom narodnih pesmi dostojnai proslavil naš delavski praznik. 12. majaj je priredil tamburaški orkester SKUDj France Prešeren koncert, na katerem] je nastopil tudi harmonikarski zbor.j To je bil v Celju prvi koncert te vrst^ in je številno publiko presenetil z zelo' posrečenim, dobro naštudiranim in pre- cizno izvajanim programom. Za večer pred Dnevom vstaje je mo- ški zbor SKUD Ivan Cankar pripravil koncert umetnih in narodnih pesmi. Na sporedu so bile manj znane sklad- be nekaterih starejših skladateljev ter nekaj prvič izvajanih skladb Matije Tomca, ki se je koncerta tudi osebno udeležil. Močan moški zbor združuje vse sloje celjskih pevcev in pod vod- stvom inž. Segule dosega prav lepe uspehe. Posebnost njegovih koncertov so kratki uvodi v vsako pesem ter be- žen življenjepis skladatelja in besedilo pesmi. Zaželeno bi bilo, da moški pevski zbor SKUD »Ivan Cankar« v bodoče misli tudi na širino repertoarja. Kon- certna publika vsekakor rada sliši skladbe preteklosti in prisluhne veli- čini takratnih umetniških stvaritev. Prav tako pa si želi tudi skladb da- našnjega časa, saj ustvarjanje današnje generacije ni obsojeno na priznanje šele prihajajočih rodov. V drugi polovici maja pa pripravlja koncert godalni orkester SKUD Ivan Cankar in mešani pevski zbor SKUD France Prešeren. Druga premiera Ljudskega odra v Celju: Dva ducata rdečih vrtnic Uspeh uprizoritve kake drame ne za- visi samo od izbire igre in truda igral- cev, ampak še od mnogih okoliščin. Le-te omogočajo, da čimveč ljudi doživi čimveč duhovnega bogastva igre. Ni dvoma, da druga številka »Ljudskega odra« s svojima sestavkoma učinkovito uvaja in pripravi gledalca na dojema- nje igre. Ljubezenski trikot smo že mnogi več ali manj začutili in doživeli ter se v njem tako ali drugače znašli. Rahla ljubosumnost na ženinega prijatelja že širi premico odnosov med možem in ženo v tri oglišča. Tu je delitev misli in čustev težja, pestrejša, zahtevnejša, večkrat za kako oglišče rušilna, usodna, vedno napeta in težeča v nove preme odnose mož — žena. Ljubezenski trikot komedije: »Dva ducata rdečih vrtnic« se odvija v sa- lonu, v območju buržoazije. Brezdelnost buržoaznih žena, izobilje materialnih sredstev gornjih desettisočev buržoazne družbe nudi več ko dovolj netiva za preganjanje dolgočasja mladega zakona z duševno nezvestobo in iskanjem no- vih dražil v svežih ljubezenskih vezeh. Pisatelj igre Aldo de Benedetti nam s podajanjem meščanskega okolja kome- dije podaja tudi vzroke njenega eapleta. Zaplet je v igri naraven, psihološko nazorno prikazan, za gledalca zanimiv. Dejstvo, da je mož istočasno novi, ano- nimni ljubimec žene, duhovito stopnjuje pestrost zapleta in istočasno zmanjšuje stopnjo resničnosti ter življenjskost do- gajanja. V režiji tov. Angelce Sadarjeve je ko- medija podana učinkovito in dobro. Na- stopajo le štiri osebe. Težišče dogajanja na odru je le na treh osebah: mož — žena — prijatelj. Besedilo igre je za- htevno že po količini. Ni čudno, da je bilo nekaj kratkih zamenjav v vrstnem redu besedila. Notranja pozornost igral- cev je bila mestoma preveč izčrpana na besedilu in manj na tem, kar igranje uresničuje v večji meri. Popolno še je igranje tedaj, ko je igralec ves v svoji vlogi, ko je tudi zavestno z njo ;;'.ena- čen. To je možno le ob tehnično po- polnem obvladanju teksta. Vsi izrazi čustev in njih valovanja so imeli lepo obeležje pristnosti, naravnosti in res- ničnosti. Na splošno bi lahko bili tu in tam močneje podani. Gibalo misli in dejanj so v takem trikotniku predvsem močna čustva sim- patije ali antipatije. To bi naj deloma še močneje izstopalo v nekaterih pri- zorih pri Albertu (tov. Franjo Tonjuti). Svojo vlogo je podal prepričljivo, prožno in učinkovito. Kot osrednja oseba dogajanja .je bil igralsko primer- no močan. Njegova žena Marina (tov. Marica Zepek-Ramšak) je bila, kot so običajno žene v brezdelju in brezskrb- nosti: spremenljiva v čustvih, nestalna v razpoloženjih, egoistična v načrtih. Njena igra je lepa zlasti na mestih, kjer dosega večjo skladnost med čustvi in glasom, gestami, koraki in držo. Ce bi bila nasprotja med njenimi stanji ugodja in neugodja podana še z več in močnejšimi zunanjimi izrazi, bi igra le pridobila. Njun prijatelj Tomaž (tov. Tone Zorko) je zvesto ob strani ljube- zenskega trikotnika. Njegova pestra mimika obraza, igra pogledov bi naj bila realneje vezana na odgovarjajoče miselne ter čustvene vsebine njegove notranjosti. Vsebine sugestij, ki jih daje igralec s svojimi pogledi in mimiko občinstvu, se mora igralec jasno zave- dati. Šele potem so ta izrazna sredstva resnično sugestivno učinkovita, vežejo občinstvo in igralca v enotnem doživ- ljanju, bude čustva in pozornost na isti vsebini igre. Da so taki igralski učinki zelo otežkočeni ali celo nemogoči, ve vsak igralec. Vlogo trezne j šega misleca ob čustveni ženi in nemirnem možu je odigral v celoti zelo dobro. Dijakinja Marija Tramšek se je prvič uveljavila na odru v vlogi Rozine. Bili smo zado- voljni z njeno igro in verujemo v njen igralski napredek. Po svoji zanimivi vsebini je navede- na komedija zelo prilagojena okusom in željam mnogih Celjanov in škoda le, da si je mnogi niso ogledali. Šiv. Razvalina življenja na Vranskem Letos je trška organizacija OF skupaj s SKUD proslavila 11. obletnico ustano- vitve OF. SKUD je za to svečanost pripravil Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Pred pričetkom predstave je tov. Šimenko v kratkem govoru o borbi in uspehih OF posvetil vso prireditev v čast 11. oblet- nice OF. Igra, ki so jo izbrali za to priliko, je bila primerna že zaradi tega, ker je to delo slovenskega pisatelja, vendar bi mogoče našli bolj primerno delo z revolucionarno vsebino. Igra je bila igralsko in režijsko dobro podana. Nekaterim igralcem vloge niso pristojale, nekateri pa so se slabo na- učili svoje tekste, da so se lovili za vlogami, kar je bilo mučno videti in slišati. Urha je igral H. Herič, ki bi bil od- ličen, če bi vseskozi igral tako, kot je v prvem dejanju. Martin ni bil uspešen niti v igri niti v maski. Juhartovo, ki je igrala Lenčko, smo videli že bolje igrati, kar je dalo vtis, da ji ta vloga ni šla do srca. Groblarjeva je kot Ana nekaj slik odlično rešila, v nekaterih pa jo kar spoznati ni bilo. Ni ena dobra lastnost pa je, da se svoje vloge dobro nauči. Ferjana je igral Križnik, ki se je v začetku lovil od prizora do prizora, vendar je bil od enega do drugega vse boljši in boljši. Nalašč sem za zadnjo prihranil vlogo Mice Slana, katero je podala Herta Kladnik. Kladnikova ima že dolgo dobo igralskega udejstvovanja za seboj in ima precejšnjo rutino. Videli smo jo malone pri vsaki igri, ki so jo igrali na Vranskem. Toda zadnja vloga Micke je presegla vse njene dosedanje igre. Tudi maska je bila dobra. Skoda bi bilo, če bi Kladnikovi dajali vloge, ki ji ne ležijo. O tem se je menda prepričal že sam režiser. Na koncu še to, da je zanimanje za to igro bilo zelo slabo. Požrtvovalni igralski kolektiv na Vranskem je vre- den res večje pozornosti. SKUD ali Marijina družba! »Slov. Poročevalec je 15. maja prinesel čla- nek s tem naslovom. Pet dni prej pa dru- gega, kjer S. V. isto SKUD pohvali kot »naj- agilnejše SKUD v Savinjski dolini«. Seveda niti eno niti drugo ni res in je treba te stvari obravnavati čisto drugače, če naj dosežejo • svoj namen. Predvsem pa je treim poznati razmere. Prav gotovo igra »Na Trški gori« ni niti idejno, niti umetniško kaj prida. (Kako je bila igrana, ne vem); za gledališko dru- žino, ki je nekoč dala že celo vrsto polno- vrednih uprizoritev, je ta izbira znamenje upada. (Ali je sploh bila ta uprizoritev pri- javljena za strokovno komisijsko oceno, ki j« pogoj, da sme na gostovanje?) Da primer- java našega SKUD z Marijino družbo ne drži, je razvidno že po tem, da je v Marijino družbo vsak z veseljem sprejet, kdor bi le hotel vanjo, v našo gledališko družino pa bi rado pristopilo mnogo mladincev in mladink, pa kakor, da nihče nima interesa zanje, da bi jih pridobil in s tem pomladil svoj ,se- danji ansambi, ki se vedno bolj krči ' in ohromeva in spet pogreva Trško goro, — samo da bi se ljudem zdelo, da še živi! Pevski zbor Maksim Gorki" 1.gimnazije v Celju nai turneji po Istri Vlak je sopihal proti Ljubljani. Bilo je v petek zjutraj, 18. aprila 1952. Pri- čela se je torej dolgo pričakovana pot, za katero so se pripravljali pevci vse leto. Sprva so nameravali v naše glavno mesto — v Beograd, a tja je bilo za njihove finance predaleč. Toda tudi morje so sedaj z veseljem pričakovali. Novi kraji — novo veselje, novo živ- ljenje! V dveh rezerviranih vagonih je po- stalo kmalu živahno. Vsakovrstne šale, igre, domislice in zgodbe so kratkočasile mladino, med katero se je kmalu po- mladil tudi pevovodja, ravnatelj Glas- bene šole v Celju, prof. Egon Kunej in vsi ostali spremljevalci. V Ljubljani so prestopili na brzovlak. Tu ni bilo rezerviranih vagonov, zato pa je bila vožnja prijetnejša, ko so tako brzeli naprej, naprej in mimo so bežali novi kraji, pokrajina je postajala vse bolj kraška in vse to je mnoge zani- malo, ker še niso videli teh krajev naše domovine. Proti poldnevu so se ustavili v Divači. Tu so izstopili in se peš napotili v Škocijan, kjer so v gostilni pri Jami kosili. Po kosilu so >kmetje« na gostil- niškem dvorišču premagali v balinanju »literate«, ki so pa ob prekinitvi kazali vse možnosti, da prekosijo »kmete«, a žal jim je odhod v Škocjansko jamo preprečil to zamero. Ko so stopali po poti navzdol proti vhodu v jamo, je vsem nekako zastajal dih, da so kar čutili bitje srca, a razla- gali so si to s spremembo višinske raz- like. V bližini je bilo slišati veličastno šumenje. Globoko spodaj je bobnela zelena voda in tam spodaj, nekoliko za vhodom, je v silnih skokih divjala med čermi in čez skale. Ob pogleciu na to so srca kar obstala. Tako ogromen kom- pleks velikanskih skal, množizia vode. ki tare vse pod seboj, vse to vzbudi v: človeku občutek majhnosti. A vendar je; stopal ta človek preko tega in celo tam,; kjer dosega stena v jami višino 112 ml in na drugo stran do vrha zunaj 164 m,! ga ni uničil hrum in trušč vode. Potem] so za dolgo uro izginili v temo, ki jih; je mučila, ker plinske svetilke so vi velikih prostorih, napolnjenih s hlapi,^ metale le nekake sence in veseli so bili.j ko so zopet prišli na svetlo. A za njimi' je ostal veličasten spomenik naravne, moči, spomin, ki nikdar ne zbledi. Iz Divače so krenili popoldne proti^ Puli, končnemu cilju turneje. Sedaj so^ občudovali povsem nove kraje. Večina] je slonela ob oknih na zapadni stranij vlaka in z utripajočimi srci pričako-' vala, da bi videla Trst. Toda v daljavi! je ležala megla, kot bi hotela potrditi- nejasnost prihodnosti, ki se bo spletla; okoli tega srca Evrope. Toda če je bila; v megli pokrajina, ki je skrivala Trst,- in če so se zagrnili v meglo konferentil v Londonu, je bilo na žarečih obrazihi in v siju oči, ki so hrepenele videtij Trst, tudi jasno zapisano hrepenenje, ki ne bo ugasnilo, dokler bo r nas tekla slovenska kri. '. Bilo je že temno, ko so minili osrčje; Istre — Pazin, a še vedno so slonele' glavice na oknih in zrle v nastajajočo' noč. Blizu Kanfanara so zagledali v dalji luči Rovinja in srečno so jelij vzklikati: »Trst! Trst«, a potem so zopet razočarani utihnili v zvezde, ki so medlc^ sijale skozi meglo. ' Okoli pol 11. ure so prispeli v Pulo.j Bilo je pretemno, da bi mogli videti; kaj posebnega, poleg tega pa so bilij sedaj že utrujeni in so želeli čimprej! v posteljo. To so pa le uganili med: potjo, da je mesto lepo čisto in da ima; za primorsko mesto zelo široke ulice^ Potem jih je pa kmalu spanec pognal; v deželo nezavesti. Naslednji dan bi morali imeti kon- cert, a zaradi premiere in otvoritve operne sezone, ki je bila določena prav za ta dan, in sicer z Leharjevo Deželo -neha, je bil preložen nastop za nasled- nje dopoldne. Torej ves dan prost v Puli! To je pomenilo nekaj za mladost. Dopoldne so posvetili ogledu mesta. Mesto ima na sploh avstrijski izgled, ker so ga oni najdlje imeli v svojih rokah in v teku let napravili iz njega trdnjavo ob morju, ki je po strateškem pomenu takoj za Hamburgom. Seveda pa je viden tudi vpliv Italije in celo rimske antike. Kot važno mesto ob morju ima krep- ko razvito ladjedelniško industrijo, ra- finerijo nafte in hkrati je tu naša naj- pomembnejša in tudi za vso Evropo važna tovarna torped. Kljub veličastni strateški podobi je ohranila vsa okolica še vendar dovolj naravnih krasot, ki vplivajo blagodejno na obiskovalca. Ob prihodu ladje v pristanišče je mogoče videti velike palače avstrijske- ga sloga, ki predstavljajo v glavnem upravna poslopja. Podobne stavbe do- polnjujejo mesto, kjerkoli morejo in s tem skoraj popolnoma zakrivajo prvo- bitni domačinski slog, znamenite istrske kamenite stavbe. Prvo pa, kar potnik z ladje opazi, je amfiteater. Velika elipsasta stavba na visokih obokih iz sivega kamna prikaže moč nekdanjega Rima, ki je razprezal svoje mreže po svetu in povsod utrje- val svoj vpliv s krvavimi igrami v are- nah, da je nasitil ljudstvo, katerega vse zahteve so se vedno končavale (kot še tudi danes!) v geslu: panem et circeuses. Amfiteater je iz časov Cezarja Avgusta,; a še dandanes stoji skoraj v popolnij podobi in niti bombe ga niso poškodo- vale, ki so med vojno skoraj vsak dan; padale na mesto. Druga znamenitost, ki ji je bilo po-; svečeno zanimanje pevcev, je bil Ar- heološki muzej Istre, v katerem je zi dokazi utemeljenih 4000 let istrske zgo-' dovine. V tem muzeju so shranjene iz-' kopanine od neolitike dalje. Nahajališča teh predmetov so v bližnji okolici (Ulje, Brioni, Gradine). Tu so bile kopaste naselbin^ »kastalieri«, ki so bile za- ščitene pred viharjem in sovražniki z zidom. Ostanki domače arhitekture so ostali vidni vse doslej. Niso jih mogli odstra- niti niti germanski niti italijanski vplivi. Z rodom, ki je tu živel, je brez poseb- nih — za to študiranih ljudi, ostala tradicija prvobitne arhitekture. Razne keramije pričajo o živahnih stikih mesta z inozemstvom, to je z Grčijo in Rimom. Tako je tudi opaziti v arhitek- turi ostanke Kretok-mikenske kulture. ^Plošče iz svetišča v Pulčino, ki je bilo glavno mesto Ilirije. Svetišče je iz let 1500—1300 pred n. e.) Popoldne so se razkropili na vse smeri. Kopali so se ob obali, nekateri so spali, največ pa jih je odšlo v kopa- lišče Sacrogiano, kjer so se nameravali samo sončiti, a voda je bila preveč vabljiva in kljub opozorilu domačinov so si omočili kožo, kar je bilo brez po- sledic. Naslednje dopoldne je bil v Domu JLA koncert. V primeri s propagando je bil obisk zadovoljiv. Sploh pa se je koncert končal z obojestranskim zado- voljstvom. Potem so se napotili v pristanišče, da z ladjo nadaljujejo potovanje proti Reki. Verjetno je bil za vse ta del po- tovanja najprijetnejši. Polnih šest ur je minilo, kot bi pihnil in verjetno si še danes vsak pevec želi, da bi se mogelj ponovno zibati na valovih modrega; Jadrana. Vozili so se ob obali, jo opa- zovali, zrli v valove za vijakom, galebe,; ki so pluli po njih in ugibali o zemljini v megli, da-li je Cres ali ni. Toda to; še ni vse! Imeli so svoj »jazz« brez, instrumentov, v katerem so služili za, bobne najrazličnejši kovčki, poleg tega pa so še peli in bili veseli, zares veseli. V Reki so se najprej »okrepili«, potem pa zapeli nekaj pesmi v reški radio. Ta noč jim je hitro minila in kmalu je zopet sopihal vlak proti Postojni, kjer jih je čakal še en koncert. V Postojni jih je poslušala največ šolska mladina, ki je bila nad petjem zares navdušena. Potem so si še ogledali Postojnsko jamo. Tu so slišali o prvih zapiskih o tej jami, ki jih je 1554 napisal Valvazor, o raziskovalcih Schmideju (1852), Put- tingu in Perku ter se čudili postojnskim znamenitostim kot Jamskemu gradu, Petelmu, Papigi, opici. Materi z otro- kom. Igli, Kraljici kapnikov, ki jih je s svojo belino kar omamila, kot tudi briljantni steber in številnim drugim kapnikom. V koncertni dvorani so za- peli »Po gorah grmi in se bliska« in se veselili svojih lastnih glasov. Odpeljali so se nato proti Ljubljani in naprej proti Celju, kjer so se po štiridnevnem potovanju, polni doživetij, spomnili, da morajo naslednji dan spet v šolo. Poleg vsega so se spominjali še tudi srečanja s črncem in neko Angležinjo, kjer so poizkusili svoje znanje jezika in mnogi so sklenili, da se bodo še bolj učili. Črnec pa je hvalil življenje na ladji in zagotavljal, da se mora sleherno človeško bitje boriti za svoj obstoj in da le tisti kaj velja, ki dela, ne glede na to, da-li je črnec, belec ali rumenec. Angležinja pa je hvalila lepote našega Primorja in se navduševala nad Put- nikom, ki tako lepo vse uredi in ji vedno da vse potrebne informacije. Tudi se je pohvalno izrazila o postrežbi v naših hotelih in priznala ljudomili značaj našega ljudstva. Vsi ti dogodki, ki so tu le površno opisani, so sledili z burno naglico in pretresli duše naše mladine z novimi spoznanji o lepotah naše domovine; dokler se bo mladost lahko opajala ob teh spomenikih naše kulture, bo t nje- nih srcih gorel neugasen žar domovin- ske ljubezni in vedno bo pripravljena darovati sebe in vse svoje, da se t teh pokrajinah ohrani mir, sreča in zado- voljstvo. Tu je tudi prilika, da se vsemu STetu odkrije zahvala, ki so jo dolžni naši pevci vsem ustanovam in podjetjem, ki so jim z denarnimi podporami omo- gočili ta nepozaben izlet. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 24. maja 1952 Stran 3 10. obletnici jugoslovansicega vojnega letalstva ' 21. maja 1942' so naša prva letala so- .glovala v borbi proti fašističnim oku- gtorjem in domačim izdajalcem. Ta- Lgt sta se naša prva pilota, narodni jjgroj Fran j o Kluz in pilot Rudi Cajevec orviŠ med našo ljudsko revolucijo po- Lvila na jugoslovanskem nebu. Z me- ^gjijem bomb in mitraljiranjem nemško- jistaških čet sta zabeležila zečetek bor- bene poti našega mladega letalstva, ki je do danes razvilo v močno orožje pa§e ljudske armade. To so bili poleti prvih letal, na katerih se je rdečila peterokraka zvezda. Čeprav je ta dogodek po svojem ob- gggu le skromen začetek, vendar je bil J tem podvigom teh dveh letalcev do- ježen ogromen moralni učinek. Razumljivo je, da v pogojih 1942. leta jji bilo mogoče ustvariti letalstvo kot obliko oborožene sile, saj ni bilo na jgzpolago dovolj velikega osvobojenega ^emlja. Vendar naše vojno letalstvo Ua C^^u s tovarišem Titom ni pustilo ta Ljoblem, da bi ga rešilo šele po kon- ici vojni. Pogoji za organizacijo voj- nega letalstva so se zaradi neuspeha ofenzive in kapitulacije Italije mnogo izboljšali. Tovariš Tito je septembra 1943. leta -ozval vse bivše letalce, ki so se naha- toii v vrstah NOV in POJ in tudi vse, jti so se nahajali pri zaveznikih, da se javijo Vrhovnemu štabu, v katerega sestavu je bil formiran letalski oddelek. V oktobru istega leta je bila v bosan- skem mestu Livno ustanovljena prva baza našega vojnega letalstva. V aprilu 1944 so bile formirane naše prve letalske enote. Naši letalci so se s pomočjo neustrašenih mornarjev pre- bili skozi sovražnikove vrste in posto- janke najprej v Italijo in potem v Afriko. Tam sta bili formirani dve lov- ski eskadrili, ki sta se pozneje preselili , Italijo. In že 18. avgusta 1944. leta so zaiele iz svojih baz dejstvovati naše prve eskadrile. Te so do konca vojne, Jeteč kasneje iz Visa in potem z leta- lišča pri Zadru, izvršile 2280 borbenih poletov. Pri izvrševanju borbenih nalog so dali svoja življenja mnogi odlični hrabri piloti, med njimi tudi major Franjo Kluz, Rudi Cajevec, major Protič in drugi. Tako se je tesno z razvojem naše armade razvijalo tudi naše vojno letal- stvo. Naši letalci so vzgajani v trdi šoli vojne — na bojnem polju. Moralni lik naših letalcev se je koval v najtežjih dneh naše zgodovine, koval se je pod stalno skrbjo Komunistične partije in torariša Tita. Toda po vojni je bilo potrebno dati letalcem tudi solidno strokovno znanje. Zaradi tega so takoj po vojni ustanovili številne letalske šole. Iz teh šol je že izšlo na sto in sto mladih pilotov, štur- manov, mehaničarjev, specialistov, oro- žarjev in drugih strokovnjakov, a na njihova mesta vsako leto prihaja na sto in sto drugih mladincev. V sedmih povojnih letih se je naše vojno letalstvo w nekolikokrat povečalo in z vsakim dnem postaja vse večje in močnejše. Veliko vlogo ima pri šolanju kadrov organizacija Letalske zveze Jugoslavije, v katero spada tudi celjski Aeroklub. V mladini, ki dela v tej organizaciji, ima naše vojno letalstvo dragoceno re- zervo, ki je v zadnjih letih žela res lepe uspehe. Nekdaj se v inozemstvu ni ni- česar slišalo o našem športnem letal- stvu, medtem ko se v zadnjem času y inozemskih časopisih cesto naleti na Hanke in fotografije iz dejavnosti na- šega športnega letalstva. Danes že brnijo po našem nebu naj- •Hodernejši lovski avioni, ki so jih kon- struirali naši konstruktorji in izdelali delavci v naših tovarnah. Naša letalska fodustrija se je posebno razmahnila po oJokadi Informbiroja, saj je bilo že pred Wokado jasno, da si lahko gradimo so- cializem in ustvarjamo lastno obramb- no moč le z lastnimi silami. Ni daleč j^as, ko bodo z naših letališč poletela 'ctala na reaktivni pogon. Našo neodvisnost in svobodo čuva '^aša ljudska armada in v njenem se- stavu tudi Jugoslovansko vojno letal- •tro. R. R. Kratke novice iz države I Maršal Tito je sprejel čilsko novinar- gdč. Lenko Franulič, s katero se je ^zgovarjal eno uro. — Uslužbenci javnih organov bodo prejeli plače po jovi uredbi že 1. junija. — Železniški Pfehod meje pri Dravogradu v Avstrijo obnovljen. — V dneh slabega vre- ^^na zadnje dni je na Pohorju snežilo. Srbiji je deževno in hladno vreme škodovalo letini. — V Jugoslavijo ^ Prispele prve večje skupine turistov ^Inozemstva. — Prispeli so tudi od poslani strokovnjaki po raznih ^.^ašanjih in strokah, ki bodo Jugosla- }^ Pomagali v smislu pogodbe o teh- let 1^ in gospodarski pomoči. — Poleg ^^alske, kajakaške, tekaške in planinar- Titove štafete so iz Kopra in na •ilo-^/ strani iz Bitolja krenili tudi no- "Lkonjeniške Titove štafete. — Zvezna m, je olajšala delovnim ljudem ko- p^^enje dopusta s 40 do 60 odstotnim preskrbo kuriva po pj.} znižanih cenah, s popusti