— 47------ Nove knjige. * Die Slovaken. Eine ethnografische Skizze von Franz v. Sasinek. Turec Sct. Martin. Narodopis vsacega slovanskega naroda nam je jako zanimiv, temveč pa naroda takega, čegar razmere so razmeram našega naroda zel6 podobne. In tak je slovenski narod v Slovakiji na Ogerskem. Se posebno pa ----- 48 ____ nas zavzima narodopis, ako ga piše mož tolike veljave, kakor je slavnoznani pisatelj gori navedene knjige gosp. Franc pl. Saši nek, ki je knjižico gotovo nemški spisal zato, da jo tudi Nemci in Magjari bero in slišijo, kako se ubogim Slovakom godi pod Magjarskim regimentom. Naj našim bralcem iz zanimive knjižice podamo nekoliko vrstic. V pregovoru toži velecenjeni naš pisatelj, da uradni pisatelji narodopisov na Ogerskem bivajočih narodov ali narodnost nemagjarskih narodov popolnoma zaniku-jejo, ali pa tako napak sučejo, da laž leži kakor debela megla Čez vso narodno statistiko; cel6 mladež je sem ter tje že tako popačena, da se cel6 v šolah vpisavati da za magjarsko rodbino. Nemški pisatelji ali nočejo poznati Slovakije, ali pa jo popisujejo kot deželo divjakov. V prvem oddelku popisuje pl. Sasinek stanova-lišča Slovakov; potem našteva število slovenskega naroda v Slovakiji, katerega je najmanj 3 milijone, in sicer 2*[q milijona takih , ki bivajo v skupnih me3tih, trgih in selih, J/2 milijona pa takih, ki živijo bolj raztreseni , število tega naroda ni tedaj majhna peščica. Jezik njegov je češkemu najbolj podoben; čeravno se slovstvo njegovo nikakor meriti ne more s češkim, je jezik Slovakov bogatejši besed, krepkejši v izrazih in se lepše glasi. Zgodovina Slovakov se more po pravici imenovati zgodovina trpljenja, ker nobena dežela ni toliko grozovitosti divjih narodov pretrpela, kakor Ogerska, prvotna domovina Slovakov. Pisatelj popisuje potem magjarski terorizem, pod katerim so se vršile volitve poslancev za deželni zbor leta 1865, 1869 in 1872. V vseh volilnih okrajih so Slovaki za poslance svoje si postavili najvredniše rodoljube; al padli so po groznih agitacijah magjarskih; podkupovali so volilce, obečali so jim zlate gore, črnili so najbolje domoljube Slovaške; žugali so volilcem z nezaslišanimi zvijačami; upijanili so jih in pijane tirali na volišče itd. itd., to je bilo orožje , s katerim so si Magjari priborili zmago pri volitvah. *) „Minden aron megbuktatni', to je, po naše potlačiti moramo na vsak način Slovake, bilo je geslo magjaronsko o volilni borbi. Vkljub temu je veljal Slovakom vendar zmirom klic: „Ne udajmo se!" V županijskih skupščinah v dveh svojih časnikih v „Narodnih novinah" in „Slovenskih novinah" neprenehoma kličejo vladi in nasprotnikom svojim: „dajte nam svobodo in ravhopravnost!' Brez ravnopravnosti vseh narodov nikakor ne more biti in nikakor ne bode sreče za Ogersko. Glede na vero Slovakov — nadaljuje pisatelj — jih je 6 desetin katoličanov, 3 desetine so protestantiške vere, ena desetina pa je judov. Slovaki so pobožen narod, al veliko vraž imajo. Tako imenovani omikanci, ki so taki kakor naši liberalni brezverci, podkopujejo pa, kakor pri nas, tako tudi pri Slovakih vdanost ljudstva do duhovščine. (Kon. prih.) *) Blizo tako kakor Magjari na Ogerskem se vedejo nem-čurji pri nas Slovencih.