List 14.
Glas iz Krasa
za obdelanje Krasa.
Mnogo zares dobrih svetov za Kras so nam že Novice prinesle; hvala jim zato! Naj pripuste , de se še en glas iz Krasa za pogojzdenje Krasa zasliši.
Vsaka soseska na Krasu, kakor tudi vsak sosesčan bi si mogel svoje drevne seme niša napraviti, v kterih se bo potrebno sadno in drugo drevje priredilo; ker brez drevnih semeniš se pogojzdenja Krasa doseglo ne bo.
Nektere soseske na Krasu v bivšim Rihemberškim okrogu pod za drevorejo močno vnetim komisarjem gosp. Anton a m Ah čina m so si bile drevne seminiša naredile. V eni tajistih, ko so na spomlad drevesca lepo rasti začele, so zavolj pomanjkanja ograje ovce vse pokončale; izgovor je bil, de so jih zajci pokončali; potem so semeniše zapustili. V drugi pa, kjer je dosti tav-žent lepih drevesc zrastlo, so nektere na občinski pašnik slabo presadili, nektere med srenjčane razdelili in veliko število drugih pokončali, drevno seminiše prekopali in so ga za vselej zapustili. Po takim ravnanju ni veliko pričakovati!
Na Krasu bi se imele, kjer občinske gmajne nerazdeljene imajo in jih razdeliti ne mislijo, to v 10 ali več delov razdeliti, o začetku nar bolj   pripravniši  del
66
za drevorejo izvoliti, v njega nar bolj pripravnici drevesca iz drevniga seminiša v dobro skopane jame vsa-diti, in vsako leto naprej tako ravnati, dokler celi pervi del obsajen ne bo; potem ae druziga lotiti i. t. d. Semena po Krasu na svoje pravo mesto (zunej seme-niša) sejati, zunej orehov in želoda ne svetujem.
Ker za pogojzdenje Krasa bo vsako leto veliko število drevesc potreba, in same soseske v stanu niso, toliko dreves v omenjenih seminiših izrediti, bi bilo prav, de bi vsak sosesčan dolžan bil, po svojim premoženju svoji srenji 10 do 20 drevesc vsako leto odrajtati in vsaditi. Vsak ženin bi jih mogel tudi toliko odrajtati, in kazni po soseskah na Krasu bi mogle le (se ve, kjer je mogoče) v odrajtovanju drevesc ali v obdelovanju tajistih obstati.
Vsaka soseska bi imela eniga v drevoreji izuče-niga moža si izvoliti, (se ve de, kjer župan k temu volje in vednosti nima) ki naj bi vse dela v drevoreji vodil, in kterimu bil mogel vsak pokoren biti.
Dolžnosti tega bi bile:
Skerbeti, de se v soseski pripravna soseska drevno seminise napravi, in de si vsi sosesčani svoje seminiša lepo oskerbujejo; ako bi eden ali drugi sosesčan pri-pravniga prostora za-nj ne imel, bi mu ga mogla soseska na občinski gmajni izročiti; — de se domače drevno se'me o pravim času nabera, — de se tajisto o pravim času v semeniša vseje, plevela očišuje, lepo redi, in v odločeni kraj presaja.
(Konec sledi.)
List 15.
Glas iz Krasa
za obdelanje  Krasa.
(Konec)
Celi Kras bi mogel več borštnarjev imeti, kterih dolžnost bi bila: v soseskah se prepričati, ali se v drevjoreji pri soseskah, kakor tudi pri posamesnih selja-nih dolžnost aa tanjko spolnuje, ia nevedne]podučiti. Lete bi imela vlada plačati.
Kantonski za drevjorejo vneti poglavar, ki bi imel bolj na sredi Krasa, kakor do zdej, stanovati, bi se mogel prepričati, ako soseske in njeni predpostavljeni možje, kakor tudi borštnarji na tanjko svoje dolžnosti spolnujejo, in bi mogel tudi pravico imeti, zanikerne može odstaviti, in druge na njih mesto izvoliti.
Modra vlada bi imela skerbeti, de se pridnim drev-jorednikam očitno pohvala, darila, i. t. d. delijo, zani-kernim pa odločene kazni naložijo.
De se po Krasu v drevjoreji učeni in pridni učitelji postavijo, kteri naj bi šolsko mladost v potrebni drevjoreji in cepljenju dreves podučevali, zakaj ako hočemo kaj sadobiti, moramo pri mladosti  začeti.
De se na vladne stroške semena vunanjih za dobro spoznanih dreves preskerbijo in poskusijo.
Ker se na Krasu veliko pomanjkanje gnoja znajde, bi bila potreba, de bi vlada na kakošno vižo za dope-Ijevanje  gnoja   po   prihodnji   železnici   skerbela.
Med domačimi drevesi, ki na Krasu rade rastejo, in kterih semena si kmetovavci brez stroškov lahko o pravim času omislijo, imenujem tele:   akacijo, od ktere
72
koristi so nekteri Kraški kmetovavci dovolj prepričani, hrast, več plemen, berst, ki skorej po celim Krasu rad raste, kteriga seme si kmetovavec v podobi cvetja mesca velikiga travna brez stroškov nabere, in ravno o tistim času na dobro skopano zemljo vseje, zavoljo su-hobe s slamo ali kakšnimi drevmmi vejami pokrije, dokler se drevesca nekoliko prikažejo; — topola, na Krasu dobro znano drevo, ktero je zavoljo svoje hitre rase priporočila vredno; oreh, ki po pustih Kraških gmajnah, posebno pa blizo hiš rad raste, in kteri kme-tam velik dobiček obeta; klen ne zrase scer na Krasu velik, pa vender bi se ga imeli bolj, kakor dosihmal, poprijeti, ker je dobra podpora tertam, posebno o sedanji veliki potrebi derv in kolov; je senik a, ktera na Krasu raste, je velika pomoč vinorednikam ; kostanj, eno scer nar boljših dreves, se zna le na nekterih krajih Krasa s pridam sejati; ako mu zemlja ne služi, bo slabo rastel in malo dobička donesel; hruške in jablane bi imeli Krasa prebivavci saj zavoljo bližnjiga Tersta bolj kakor do zdaj saditi; češnja, na nekaterih krajih Krasa dobro znano drevo, rada raste in dobiček obeta; murva, raste na Krasu rada in svilo-rednikam velik dobiček obeta; češ pije, o poprejšnih časih na Krasu močno obrajtano drevo*, je dan današnji skorej opušeno.
Poskusite dragi domorodci Krasa, lete in druge vam v Novicah nasvetovane drevesa; in kar bo nar boljšiga, obderžite.
Ker se na Krasu veliko protivnikov drevjoreje najde, kteri na kupe izgovorov najdejo, in kteri se ne eniga drevesa vsaditi ne postopijo z izgovoram, de na Krasu ni svet za drevjorejo, tiste opomnimo, naj v stare čase in okoli sebe pogledajo; bodo vidili de o kratkim času na straneh cest in drugod veliko vsajenih dreve's lepo in čversto raste.
Drevjoredniki na Krasu pa morajo o začetku, dokler drevesa koreninic ne razširijo, enmalo poterpeti, in ne berž obupati, ako jim po suši kakšno drevo pod zlo gre. Več ko bo na Krasu dreves stalo, bolj bo suše moč jenjevala, zemlja bo dalje časa vlažnost ohranila in kmalo se ne bo toliko dreves posušilo!
Komen na Krasu 4. Sušca 1851.                A. B.