Lsto X., it. 33 („JUTRO"xx.,gt.i87a) Ljubljana, ponedeljek U. avgusta I939
Cena 2 Din
Lpravcjtvu .lutnjami, Kjia/ljeva c
—	Telefon u. 3122 3123, 3124, 1V--5 <526
Inseratni Kiiei^k: Ljubljana, Selen-nurgova uL — Tel. 3492 ln 2492 Podr-;žnira Maribor Grajski trg 7
resefoc 2455 Podmžmra	K.«enova ulica 2
—	Telefon H. t»0. Podnžmra lesenice: Pri kolodvoru
100
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 3t 42.
Podružnica Trbovlje v hiš! dr Baum-»irTnerla
P0NEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon ŠL 3122, 3123 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor. Grajski trg št 7. Telefon št 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
agovaM ri NI. Vel.
kralju Petru
Vel. kralj sprejel vrsto Ijtsfelfanskega Sokola-matice, ki si je
meč kralja Aleksandra, in ji čestital k lepi zmagi ter ji izrazil • •
Eled, 13. avgusta.
Dopoldne je Nj. Vel. kralj Peter II. sprejel vrsto Ljubljanskega Sokcla-Matice, ki je zmagala v medsoklskih tekmah za meč kralja Aleksandra. Zmagovalna vrsta naših najboljših Sokolov je prispela na Bled ped vodstvom dr. Murnika, komoozitorSa naših rit-miških vežb, znanega sokolskega delavca, ki mu ie uspelo, da je dvignil našo sokolsko telovadbo na stopnjo, pripravljajoč naše sokolske reprezentativ-ce za mednarodne tekme tako da je po njegovi zaslugi pogosto zaplapolala j
jugcslovenska trobojnica na najtežjih mednarodnih tekmah.
Točno ob 11. je Nj. Vel. kralj Peter II. sprejel v Suvoboru to sokolsko vrsto. Dr. Murnik je Nj. Vel. kralju predstavil odlične sokolske zmagovalce brate Gregorko, Zupančiča, Antosievvi-cza, Longiko. Slanino, Forteja, dr. Pu-stiška, Skrbmška in Vadnova. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj Peter čestital sckolskim zmagovalcem k zmagi in si ogledal velik srebrn meč, čigar držaj je zlat in okrašen z dragocenimi kamni.
Zmagovalna sokolska vrsta bi mora-;a po prvotnem programu pred Nj. Vel.
kraljem ter kraljevičema Tomislavom in Andrejem izvršiti nekaj vaj, zaradi dežja pa je moral ta nastop izostati. Nj. Vel. kralj Peter bi zelo rad videl nastop sokolskih prvakov in je izjavil: »Škoda, da vas ne morem videti pri nastopu!«
Nj. Vel. kralj se je nato prijazno raz-govarjal s posameznimi tekmovalci, prav tako tudi oba kraljeviča T slav in Andrej, ki sta vsem tekmovalcem ponudila desnico. Po končanem oficiclnem sprejemu so se Sokoli, ki so se bili prej pripravili za nastop, zopet oblekli.
Pred slovesom z dvorca je kralj še vsakemu krepko stisnil desnico, izražajoč pri tej priliki svojo radost, da so ga Sokoli posetili v dvorcu.
Ker je bil Nj. Vel. kralj Peter zadržan in se je opoldne odpeljal na Brdo, je bil s tem oficielni sprejem na dvoru končan in zmagovita sokolska vrsta je zapustila dvorec.
Popoldne so ostali oli na Bledu, z drugim gorenjskim viakem pa so se vrnili v Ljubljano v prijetni zavesti in z najboljšimi vtisi nad lepim sprejemom pri svojem kralju, prvem starešini Sokola kraljevine Jugoslavije.
sestanku velesil?
Pc5 panških Informacijah je bil o na solnograškem sestanku sklenjeno pred-lagati skH-sanjs konference, na kateri bi sodelovale Nemčija, Italija, Poljska, Aisglija In Francija — Ta konferenca naj bi rešila vsa sporna vprašanja
Pariz, 13. avgusta, br. Čeprav ni
bil izdan c solnograškem sestanku in bcrchlesgadenskih razgovorih nikak služben komunike, so prispele v Pariz zaupne informacije, da so se zastopniki Italije in Nemčije dogovorili predlagati sklicanje konfeernce petih velesil in sicer Nemčije, Italije, Anglije, Francije, in Poljske. Ta predlog je po zunanjem ministru grofu Cianu sporočil Musso-ni, ki se še vedno zavzema za mirno ureditev spornih vprašanj, zlasti gdanskega problema, ker smatra, da se vojna zaradi Gdanska ne bi dala opravičiti. Ta konferenca naj bi se sestala na nevtralnih tleh in razpravljala o vseh
problemih, ki so vzrok sedanje mednarodne napetosti. Sodelovanje Rusije Nemčija in Italija v naprej izključujeta Po informacijah pariških krogov je Mussclini Nemčiji v sedanjem trenutku nujno priporočal zmernost in mirne metode za ureditev gdanskega problema. V pariških krogih vlada kljub napetemu položaju precejšen optimizem. Položaj je sicer enako napet, kakor je bil v septembru 1938, vendar pa je razmerje sil danes docela drugačno. Baš to pa daje upanje, da se bo dala preprečiti katastrofa nove vojne.
Zaključni sestanek v Berchtesgadnu
Solnograd. 13. avgusta, br. Solnograški sestanek nemškega in italijanskega zunanjega ministra je bil danes zaključen s penovnim razgovorom pri kancelarju Hitlerju v Berchtesgadnu. Ribbentrop in gref Ciano sta ob 10. odpotovala iz Solne grada v Berchtesgaden. Kancelar Hitler ju je že pričakoval. V njegovi delovni sebi je bil zadnji razgovor, ki je trajal maio čez eno uro. Glavni razgovori so bili že včeraj končani in je šlo danes samo še za nekatere podrobnosti. Ob 12.45 sta Ribbentrop in gref Ciano s svojim spremstvom odpotovala nazaj v Solnograd, kjer je priredil Ribbentrop na čast italijanskim gostom kosilo. Ob 14. je grof Ciano z letalom zapustil Solnograd in odpotoval nazaj v Rim.
Ciano por^ša Mus$®lsnIJu
Rim, 13. avg. br. Zunanji minister grof Ciano je v spremstvu nemškega poslanika v Rimu Mackcnscna z letalom ob 17. prispel v Rim. Na letališču so ga pozdravili minister Starace ter državni podtajniki zunanjega, vojnega in letalskega ministrstva. Takoj po svojem prihodu se je grof Ciano podal k Mussoliniju in mu podrobno poroča! o solnograškem odnosno berchtesga-denskem sestanku.
Pravi namen sestanka
Berlin, 13. avg. z. Iz dejstva, da je berchtesgadenskim razgovorom prisostvoval tudi tako zvani kronski jurist nemške vlade drž. podtajnik Gaus, se da sklepati na to, da se je začela zavezniška pogodba med Italijo in Nemčijo praktično izvajati. Ta pogodba ima tudi tako zvano konsul-
tativno klavzulo, ki določa, da mora ona država, ki želi pomoč zavezniške države, najprvo dobiti njeno soglasje za skupno izvajanje akcije, ki jo namerava izvesti. Šele, ko se to soglasje doseže, je zaveznik dolžan, podpirati to akcijo z vsemi diplomatskimi in vojaškimi sredstvi.
Iz dejstva, da je bil gdanski problem glavni predmet solnograških in berehtes-gadenskih razgovorov, sklepajo v berlinskih diplomatskih krogih, da je to soglasje doseženo in da je zaradi tega treba v prihodnjih tednih računati s povečano diplomatsko akcijo v tej smeri. Čeravno je šlo pri teh razgovorih v glavnem za vojaško pomoč Italije Nemčiji, baš zaradi omenjenih določb zavezniške pogodbe k tem razgovorom še niso bili pritegnjeni predstavniki vojske.
?$lrez komunikejev"
Berlin, 13 avg. o. Nemški listi poročajo o razgovorih v Solnogradu in Berchtesgadnu pod naslovi, ki se glase približno takole: Popolna skladnost za vse eventu-alnosti 80 milijonov Nemcev in 45 milijonov Italijanov stoji za Gdanskim. — Vprašanje Gdanska je zdaj akutno
Nemški listi izjavljajo, da bržkone ne bo nobenih objav o diplomatskih razgovorih med Hitlerjem in Cianom. Tako pravi »Volkischer Beobachter«, da se na nem-ško-italijanskih posvetovanjih vedno resno dela in da nimajo časa za igračkanje z diplomatsko etiketo. Italiji in Nemčiji niso potrebna dolgotrajna pogajanja, kakor je primer pri državnikih parlamentarnih skupin.
Namesto k^itmnlkeja — izjava uradnika
Solnograd. 13. avg. br. Številni novinarji, ki so prihiteli v Solnograd, so nestrpno pr;čakovali zaključni komunike o solnograških razgovorih. Na splošno začudenje pa jim je zastopnik nemškega zunanjega ministrstva sporočil, da sploh ne bo izdan noben komunike. Izjavil jim je samo, da je bilo gdansko vprašanje glavni predmet posvetovanj med obema zunanjima ministroma, ki sta proučila tudi vse ostale evropske in izvenevropske probleme. V vseh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje. Točen datum za rešitev gdanskega vprašanja pa še ni bil določen. Francija in Anglija ter druge demokratične države niso bile povabljene k temu posvetu o ureditvi evropskih vprašanj, ker sta se Italija in Nemčija prepričali, da moreta sami najbolj pravično rešiti vse probleme.
V novinarskih krogih je ta izjava izzvala splošno začudenje, ker je bil prvotno napovedan obširen komunike. Iz tega sklepajo, da so se kljub zatrdilom o doseženem soglasju pojavile gotove diference, ki jih bosta skušala odstraniti Hitler in Mussolini osebno na bližnjem sestanku.
Slej ko prej se v poučenih krogih trdi, da so se solnograški razgovori suKali v glavnem okrog Madžarske.
Pritisk Italije na Poljsko
Milan, 13. avgusta, z. Italijanski tisk še nadalje poskuša s svarili in grožnjami omaiati zaupanje Poljske do obeh zapadnih velesil. Listi naglašajo, da bodo v bodoči vojni demokratične države poražene in Poljska igra na napačno karto, če se zanaša na njihovo podporo. Ostala bo zapuščena in bo z njimi vred poražena. Še je čas da preusmeri svojo politiko in se sporazume z Nemčijo. Gdansk bo odločal o miru in vojni v Evropi. Poljska naj po. misli da je za njo Gdansk sicer velikega pomena, ni pa življenjske važnosti. Toda v Varšavi naj se zavedajo, da bodo na prvi strel, ki bi ga oddala Poljska proti Nemčiji, zagrmeli ne samo nemški, marveč tudi italijanski topovi. »Messaggero« piše: V vprašanju Gdanska bosta šli Nemčija in Italija skupaj do konca. Gdansk je samo
del splošnega problema za uresničenje mednarodne pravičnosti. V gotovih evropskih državah še niso izgubili upanja v nekako italijansko intervencijo ob zadnji uri, toda te iluzije je sedaj Rim razbil.
Še ta mesec sestanek Hitler—l
ne moglo popraviti. Meseca marca sem predlagal mirno rešitev spora z Nemčijo s pogajanji. Prijateljska rešitev za zeleno mizo je še mogoča, toda Poljska poudarja že v naprej, da se ne more odreči svojim življenjskim pravicam. Poljska jasno vidi »voj položaj. .
V pričakovanju Mussolini j evega firedloga
Pariz,	13. avg. AA (Havas). Glede na
sestanek	grofa Ciana in Ribbentropa ter
avdienco	zunanjih ministrov pri Hitlerju
trdi grof	Vladimir d'Ormesson v »Figaru«,
da bo Italija na podlagi razgovorov v Salz-burgu in Berchtesgadenu predlagala evropskim zapadnim velesilam pogajanja za obširno preureditev današnjih odnosov na svetu. Njen predlog bo stremel zlasti za tem, da se čim pravičneje razdelijo surovine in prirodna bogastva. Ce bodo zapadne evropske velesile odklonile ta pogajanja, bosta Nemčija in Italija skušali napraviti zapadne evropske velesile odgovorne za morebitne nadaljnje dogodke. Pisec članka pravi, da bi se na tak eventuelni predlog lahko odgovorilo približno takole: «V zadnjih 2 letih se je Nemčija povečala za 200.000 km2. Italija pa za 27.000 kms in sicer obe v Evropi, Italija pa še za veliko cesarstvo v friki. S kakšno pravico zahtevata ti dve velesili novo veliko revizijo sedanjega stanja na svetu in vežeta te svoje zahteve celo na gotove grožnje.« Poleg tega bi se moglo dodati, pravi d'Orme-! sson, da so totalitarne velesile z gotovimi j postopki zelo omajale vero v koristnost pogajanj, kakršne nameravata predlagati. Marccl Pavs poroča v »ExceIsiorju«, da vidi gotovo sličnost med letošnjo in lansko taktiko Nemčije in totalitarnih držav v času krize, ki so jo povzročili Nemci s su-detskim vprašanjem. Pisec trdi, da letos ne nicrc zapadnih velesil nihče več iznenaditi. in pristavlja, da ni treba tudi izključiti domneve, da sta se totalitarni velesili vrnili k modrejši politiki. Tak preobrat bi bil koristen za ti dve velesili sami, ker bi s teritorialnih zahtev, s katerimi ne moreta več prodreti, lahko prešli na gospodarske zahteve, o katerih bi se dalo razgovarjati. List »Epoque« je mnenja, da bi bilo treba za primer novih groženj brezpogojno krepko in nepopustljivo odgovoriti. Kaj pomagajo pogajanja, nadaljuje list. če nudijo nove koristi le nasprotniku, čeprav smo mi močnejši tako po materialni moči kakor tudi moralni pravičnosti. Glavni socialistični organ se bavi z isto zadevo ter napoveduje nov diplomatski manever velikega obsega. Tudi ta list pričakuje, da bosta totalitarni velesili prišli z novimi predlogi za revizijo današnjega reda na svetu Na koncu meni, da se bosta totalitarni velesili poslužili taktike in zahtevali čim več, da bi potem vsaj nekaj dobili.
Berlin, 13. avg. z. V tukajšnjih dobro informiranih krogih zatrjujejo, da se bosta še ta mesec sestala Hitler in Mussolini. Na tem sestanku bodo določene vse podrobnosti skupne vojaške akcije. Da se Nemčija in Italija v gdanskem vprašanju pripravljata na zelo resne korake, se da sklepati tudi iz poostrenega tona nemškega in italijanskega tiska. Vsem pred-njači danes Goringova »Essener National-zeitung«, ki vsevprek grozi Angliji, Franciji in Poljski ter naglaša, da bo Nemčija z vojaško akcijo podprla svoje zahteve, če jih bodo London, Pariz in Varšava še nadalje odklanjali.
V Londonu pripravljeni na vse manevre
London, 13. avgusta, br. V londonskih krogih zelo mirno spremljajo solnograške razgovore in naglašajo, da so v pogledu gdanskega problema pripravljeni na vse možne manevre. Angleška vlada je že dala razumeti Rimu in Berlinu, da se ne bo dala varati z nobeno še tako pretkano šahovsko potezo. Vedno bolj se v Londonu utrjuje prepričanje, da izselitev južno-tirolskih Nemcev ni bilo priznanje Italiji za že storjene usluge, marveč samo dv 'dujem za bodoče zelo važne usluge, ki jih pričakuje Nemčija od Rima. Prav tako se kljub previdnim madžarskim de-mantijem uporno vzdržujejo vesti, da sta Nemčija in Italija zahtevali od Madžarske, da dovoli svoboden prehod nemških in italijanskih čet preko madžarskega ozemlja, če bi prišlo do spopada s Poljsko ali kako drugo južnovzhodno državo. V Budimpešti so zaradi tega zelo zaskrbljeni
Kritični dnevi konec avgusta
Pariz, 13. avg. z. Predčasni povratek ministrskega predsednika Daladiera v Pariz je izzval v političnih krogih veliko pozornost. Iz tega sklepajo, da je postal mednarodni položaj zelo resen. Tudi v opozicijskih krogih priznavajo, da je imel Daladier prav. ko je opozarjal na resnost mednarodnega položaja ter zahteval podaljšanje mandata parlamenta. Za konec avgusta in prve dni septembra pričakujejo najbolj kritične dneve. Pozornost zbuja dejstvo, da postavlja nemrki tisk vedno večje zahteve Z vso resnostjo razpravljajo v Nemčiji o razdelitvi Poljske, pri čemer gre zlasti za poljsko Šlezijo. Domnevajo pa, da je vse to le manever, ki naj pripravi novo1 akcijo Hitlerja in Mussolinija. V Parizu imajo namreč informacije, da nameravata Hitler in Mussolini staviti zapadnima velesilama nove predloge za ureditev vseh spornih vprašanj in zaradi tega sedaj stopnjujeta svoje zahteve, da bi mogla pri morebitnih pogajanjih z navideznim popuščanjem izbiti čimvečje koncesije.
Beck: Rešitev za zeleno mizo je še mogoča
London, 13. avg. e. »News Chronicle« je objavil razgovor svojega dopisnika s poljskim zunanjim ministrom Beckom, ki je izjavil med drugim:
Mir se more rešiti, če ne bo nobena država napravila ničesar, kar M se pozneje
Akademski zbor pred kraljem In kraljico
Triumfalno gostovanje našega najodličnejšega pevskega zbora pred kraljevsko družino in pred množico občinstva na Bledu
Bled, 13. avgusta
Sobotni koncert Akademskega pevskega zbora na Bledu je pomenil za številno domačo in inozemsko publiko na vsak način velik, svečan dogodek, ki je živahno razgibal vprav velikomestno življenje našega najlepšega in najuglednejšega letovišča — poletne rezidence kraljevskega doma.
2e popoldne se je pripeljal preko šestdeset članov broječ zbor akademikov v dveh avtobusih in pred Park hotelom so jih z navdušenjem sprejela in pozdravila blejska dekleta v narodnih nošah ter oki-tila drage goste s cvetjem. Zbor je v pozdrav zapel Od Urala do Triglava, navdušenje zbrane množice je zraslo. Povsod pozdravljam so se podali v okrašenih ladjicah akademiki na otok. Med petjem narodnih pesmi jim je hitro minil čas in na večer so odšli pred kraljevski dvorec Suvobor, da zapojo svoji visoki pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji nekaj pesmi v počastitev. Oblečeni v poznane, originalne kroje — v belih srajcah s pisanimi ovratnimi rutami — so se z lampijoni v rokah predstavili dvoru. Pred stopniščem so stali Nj. Vel. kraljica Marija, ob nji Nj. Vel. kralj Peter in njegov bratec, kraljevič Tomislav. S svojo znano pevsko rutino in kulturo je zbor zapel pod vodstvom dirigenta Marolta pet pesmi in sicer Adamičevo Zdravico. Jenkovo Vabilo, Mlatiče, Ipavčevo Danici in junaško Her-cegosko. Visoki poslušalci so bili frapira-ni od lepega, tako prisrčnega in ubranega petja, zlasti Nj. Vel. kraljica je bila videti močno ganjena in je med spontanimi ovacijami zbora, ki so sledile pod-oknici, poklicala k sebi dirigenta Marolta, se z njim nekaj časa prisrčno razgovar-jala, se zahvaljevala za tako lep pozdrav in se blagohotno pozanimala za organizacijo zbora. Pristopil je tudi Nj. VeL kralj Peter ter se prav tako zahvalil za počaščenje, ves prevzet od vtisov APZ-ejeve pesmi. Lepšega, vrednejšega poklo-na APZ pač ni mogel pripraviti svoji visoki zaščitnici in mlademu kralju. Tako je na najdostojnejši in najvernejši način pokazal, da je vreden zaupanja in priznanja z najvišjega mesta. Čast, ki je
doletela akademski pevski zbor, je velika, saj je še noben drug zbor ni doživel doslej. Naš najboljši pevski zbor je bil odlikovan kar najbolj laskavo, in komur je količkaj pri srcu naša pesem, mora APZ-eju samo iskreno čestitati.
Potlej so pevci odšli v Prosvetni dom, da se pripravijo na slavnostni koncert, pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Dvorana je bila nabito polna in ni takšne rekordne udeležbe doživela še nobena koncertna prireditev na Bledu. Med gosti je bilo več ministrov, ki se mude na Bledu, rektor Muzičke akademije iz Zagreba Lhd^a in drugi. Po deveti uri je prispel zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije in dvora polkovnik Ke-rekovič, viharno pozdravljen od zbrane publike. Zbor je zapel državno himno in vsi so jo poslušali stoje. Potlej je izvajal APŽ svoj koncertni program narodnih in umetnih pesmi in z disciplinira« nostjo ter s preciznim, umetniškim pevskim podajanjem naravnost zadivil poslušalce. Sodba vseh je bila enodušna. da takšnega zbora še nikdar nismo imeli in da smo lahko ponosni nanj pred širokim svetom. Od pesmi do pesmi je raslo navdušenje in zborov dirigent France Marolt se je komaj sproti zahvaljeval za viharne aplavze priznanja. Med odmorom so dekleta v narodnih nošah poklonila zboru celo vrsto šopkov in vencev, ki so jih darovale blejske organizacije in društva, tako Sokol, Zdraviliška komisija in drugi. H koncu je bilo navdušenje tolikšno, da je moral APZ še dve pesmi dodati v slovo. Naša prelepa pesem je doživela v popolni, umetniški interpretaciji elitnega zbora zopet triumfalen večer, večer, ki ga Blejci kakor ostali tuji poslušalci in gostje ne bodo tako kmalu pozabili.
Rojstni dan kneževiča Aleksandra
Beograd, 13. avg. AA. Za rojstni dan Nj. Vas. kneza Aleksandra je bila ob 11. v dvorskem hramu na Dedinju zahvalna služba božja.
Švica bo vedno ostala nevtralna
Curih, 13. avgusta. AA. V govoru, ki ga je imel na razstavi g. Motta, je med drugim dejal:
Švica ni hotela s to razstavo pokazati svetu, da je pripravljena z vsemi silami braniti se in tako pokazati vojno razpoloženje in peti vojno himno. Nasprotno je hotela Švica pokazati veliko idejo miru, ker mir med narodi in suverena pravica so osnovna načela njene eksistence. Nato je Motta govoril o nevtralnosti Švice in dejal, da je bila Švica vedno nevtralna, da bo nevtralna ostala tudi v bodoče ter se tudi ne mara z nikomer vezati, da bi tako branila svojo nevtralnost. Mi smo ,
mirni, je dejal Motta, ker zaupamo svojemu orožju, ker imamo zaupanje v svečano obljube, ki so nam jih dali. če bomo nekega dne prisiljeni, da koga pozo vemo na pomoč, ki ima do nas obveznost, je po. vsem jasno, da bomo to v primeru potrebe vedno storili. Nikakor pa nočemo sprejeti avtomatske pomoči.
Drugi jugoslovenski gasilski kongres
Iz vso države so prišli v Ljublj ano varovale! ljudskega premoženja, da se pogovore o svojem človekoljubnem delu
Ljubljana, 13. avgusta. silec preteči v polni gasilski delovni opre-Naša bela Ljubljana je od danes do j mi. Na poti je bilo polno ovir, združenih
vštetega 15. t. m. v znamenju gasilskega kongresa, v znamenju požrtvovalnih branilcev ljudskega premoženja. Okoli 83.000 gasilcev imamo v vsej državi in gasilski odposlanci iz vseh krajev države zastopajo v Ljubljani to veliko vojsko, ki prostovoljno opravlja svoje človekoljubno delo. Ljubljanske ulice so polne gasilskih uniform in Ljubljančani jih prijateljsko pozdravljajo. Naj gasilski kertigres še bolj dvigne gasilsko zavest, da se bo prepo-trebna gasilska organizacija v naši državi čim lepše razvijala.
2e prvi kongresni dan je privabil v Ljubljano velike množice ljudi iz vseh delov naše domovine. Ulice so polne gasilcev, ki so prihiteli v gasilskih krojih, da se udeleže II. jugoslovenskega gasilskega kongresa .posebno pestrost pa dajejo narodne noše, v katerih so prišli udeleženci iz južnih krajev.
Počastitev spoissista zaslužnih gasilskih pokojnikov
Sv. maša zadušnica, poklonitev na grobovih umrlih gasilcev, otvoritev gasilske razstave in tekme na stadionu so bile pomembnejše prireditve današnjega dne.
Mašo zadušnico je bral v cerkvi sv. Florijana ob 9. dopoldne novi gasilski ku-rat dr. Ignacij Lenček. Maše so se udeležili tudi gasilski funkcionarji in inozemska delegac ja, zastopniki mednarodnega gasilskega tehničnega komiteja (Ctif),in sicer zastopnik angleških gasilcev pastor P. Luscombe, nemških Kari Wolf in Emil Biieklers, italijanskih Baccheleti in Mala-gamba in madžarskih Barthelemy Andre-ka in Roncsik Jeno. Pred cerkvijo, kakor tudi pozneje na pokopališču in na ostalih prireditvah je to la postrojena častna četa gasilcev s svojim praporom.
Po maši so se odpeljali udeleženci na pokopališče, kjer so se poklonili pionirjem ln žrtvam gasilstva in jim okrasili grobove z venci. Najprej so se ustavili pred velikim križem sredi pokopališča, kjer so pevci gasilci zapeli žalosrinko, nato pa se je II. podstarešina Stevo Markovič v kratkem spominskem nagovoru spomnil vseh onih delavcev an borcev za gasilstvo, ki so se že poslovili od življenja. Z enominut-nim molkom so počastili vsi navzočni njihov spomin, nato pa so zastopniki mestne občine položili pred križ venec. Krasne vence so prinesli našim pokojnim gasilcem tudi tuji zastopniki. Odtod je krenil sprevod še h .grobovoma dveh največjih slovenskih gasilcev, h grobu ustanovitelja Jugoslovenske gasilske zveze Frana Bar-lsta in Josipa Turka, ki je bil starešina in nekaj časa član zvezne uprave v Beogradu. Na obeh grobovih je velikima pokojnikoma položila zveza krasne vence, ljubljanska četa pa je postavila častno stražo gasilcev z baklami':. Vrlin in plodnega dela obeh pokojnikov se je v toplih besedah spomnil podstarešina zajednice g. Gclogranc iz Celja.
Prostovoljna gasilska četa za Ljubljano mesto je položila vence tudi na grob dveh žrtev gasilstva, Levca in žargija, ki sta bia člana ljubljanske prostovoljne gasilske čete in sta našla prezgodnjo smrt v gasilski službi, ko sta ob priliki eksplozije nafte na ljubljanski postaji pomagala gasiti.
Vsem tem žalnim svečanostim so poleg predstavnikov zajednice prisostvovali tudi ljubljanska gasilska župa in zastopniki ljubljanske prostovoljne in poklicne čete.
Gasilska razstava
Ob 11. uri se je vršila v realni gimnaziji v Vegovi ulici otvoritev gasilske razstave. To je tretja gasilska razstava v Jugoslaviji in predstavlja vse dosedanje napore in delo naših gasilcev, ki je tem večje in težavnejše, ker imajo le malo materialnih sredstev na razpolago.
Vhod v gimnazijsko poslopje je bil ves v zastavah. Na cesti je bila postrojena častna četa gasilcev z železničarsko godbo na čelu. Ob prihodu konjeniškega podporočnika g. Garbatovskega, zastopnika pokrovitelja gasilcev Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, je godba zaigrala in častni gost je so se napotili v razstavne orosto-re. Poleg številnih zastopnikov in delegatov raznih društev in korporacij se je razstave udeležil tudi minister za telesno vzgojo g. Čejovič.
Starešina zveze minister g. Snoj je imel kratek nagovor, nato pa je izrekel vda-nostne pozdrave najvišjemu pokrovitelju gasilstva v Jugoslaviji Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu ln pozdravil njegovega zastopnika konjeniškega podpolkovnika g. Garbatovskega, nadalje ministra za telesno vzgojo naroda g. čejoviča, predstavnika naše vojske brigadnega generala g. Dodi-ča in vse predstavnike uradev, društev in korporacij ter zastopnike mednarodne zveze gasilcev, ki so prišli iz Pariza, Anglije, Nemčije, Italije in Madžarske. Enako je pozdravil zastopnike gasilcev, ki so prišli iz najrazličnejših kraiev naše domovine. Povedal je ,da je to že tretja razstava te zveze. Prva je bila v Zagrebu 1937. leta, druga pa v Beogradu ob priliki mednarodne avionske razstave. Gasilci upajo, je rekel govornik, da jim ne bo treba dolgo čakati na gasilsko šolo in muzej, brez katerih je pravi razvoj gasilstva nemogoč.
Nato je minister g. čejovič otvoril razstavo.
Gostje so si ogledali lepo urejeno razstavo. ki pregledno kaže razvoj slovenskega gasilstva od njegovih prvih počet-kov — od najpreprostejših lesenih ročnih brizgalnic do najmodernejših mask proti dimu. Nazorno pa kaže tudi borbo gasilcev proti ognju in napadom iz zraka. Razstava zasluži, da si jo v teku kongresnih dni ogleda vsakdo, ki se zanima za naše gasilstvo.
Tekme gasilcev na stadionu
Dopoldanske prireditve so bile z otvoritvijo razstave zaključene. Na stadionu so se vse dopoldne vršile tekme gasilcev, in sicer posameznikov. Vodil jih je g. Jože Rupnik, starešina gasilske župe za Ljubljano-okolico. Tekme so sestajale iz 400 m dolge poti, ki jo je moral vsak ga-
s plezanjem, skakanjem, del poti pa so morali izvršiti v maskah, delno v teku, delno pa plazeč se skozi različne zapreke. Tekme, ki so bile izredno dobro obiskane, so bile proti poldnevu končane. Popoldne so se pričele tekme gasilskih rojev. Roj je najmanjša gasilska edinica, ki šteje komaj 10 mož. Tudi tekme rojev so prikrojene iz vežb, ki so gasilcem nujno potrebne za uspešen nastop pri požarih. Tekme so trajale do večera. Ob priliki glavnega nastopa, ki bo v torek, bodo zmagovalci prejeli častne diplome in prvi trije dragocena darila. Za posameznike je daroval g. bar kot prvo darilo zapestno uro, minister g. čejovič kot drugo darilo dragocen pokal in gasilska zajednica srebrno dozo kot tretje darilo. Za roje sta prvi dve darili pokal Gasilske zveze in pokal g. Snoja, tretje pa srebrn venec tvrdke Štirn iz Dravelj.
Posameznikov je tekmovalo iz vse Slovenije 57. Dosegljivih je bilo 171 točk v j
treh panogah. Prvo mesto si je priboril Viljem Okorn, Trbovlje, s 160.8 točke, drugo Fran Krmelj iz Škofje Loke 145.2, tretje Vinko Pučko iz Vira 142.26. Zvečer rezultat tekem rojev še ni bil znan, ker še ni
Slavnostna seja gasilske zajednice
Zvečer se je vršila v beli dvorani Uni-ona slavnostna seja Gasilske zajednice, ki slavi letos 201etnico združitve vsega slovenskega gasilstva v enotno organizacijo. Seji so prisostvovali razni zastopniki našega javnega življenja. Sejo je otvoril predsednik dr. Kodre in izrekel pozdrave.
Priznanje slovenskim gasilcem je izrekel nato še zastopnik Gasilske zveze dr. Pavičič.
Na seji so bila razdeljena odlikovanja zaslužnim gasilskim delavcem. Odlikovanja je razdelil starešina. Imena odliko-vancev bomo še objavili.
10 let Sokola v Železnikih
Prisrčna proslava je bila zelo lepo obiskana
Železniki, 13. avgusta
Železniki so imeli danes lep sokolski praznik. Domači Sokol je proslavil 301et-nico obstoja in pri tej priliki razvil tudi članski prapor. Kumoval je br. Gangl kot prvi namestnik staroste Slovanske sokol, ske zveze. Izročitev prapora se je Izvršila na Glavnem trgu, kjer se je zbralo poleg 400 Sokolov v kroju še mnogo drugega občinstva, da je bil trg poln.
Navzočne je pozdravil v imenu doma. čega Sokola starosta br. Thaler, ki je prav prisrčno pozdravil tudi kurna br. Gangla, posebej pa še zastopnike vojske, poveljnika čete v Železnikih in ves oficirski zbor. Za njim je spregovoril br. Gangl o misiji sokolstva in še posebej o veliki bodočnosti slovanstva. Njegove besede je spremljalo zbrano sokolstvo z navdušenim
odobravanjem in ga je večkrat prekinjalo z vzkliki Nj. Vel. kralju Petru IL, naši hrabri vojski in veri v bodočnost slovanstva.
Nato je izročil novi prapor starosti domačega društva, ta pa izbranemu prapor, ščaku. V imenu SKJ je potlej še spregovoril br. špicar iz Radovljice, ki je opozarjal na veliko bodočnost sokolske mladine. Po svečanosti na Glavnem trgu se je razvrstil sprevod do telovadišča z godbo planinskega polka na čelu. Nastop se je iz. vršil v najlepšem redu. Vsi navzoči so brezhibno izvajali svoje vaje, od dece do naraščaja in članov. Lepemu nastopu, ki je pokazal, kako globoko je zasidrana Tyrševa ideja v Železnikih, je prisostvovalo nad 1500 občinstva.
Uspele konjske dirke v Ljutomeru
Ljutomer, 13. avgusta
Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru je priredilo danes konjske dirke, ki so izred. no lepo uspele in so bile zelo zanimive. Dirkam je prisostvovalo okoli 2000 ljudi. Bana dravske banovine je zastopal sreski načelnik dr. Farčnik, prisoten pa je bil tudi bivši ban savske banovine Miaalovič, ki je predsednik osrednjega kasaškega društva. Uspeh dirk je bil naslednji:
I. dirka, enovprežna za dveletne konje:
1.	Splendit (Mirko šumak) 2.40 (1.43 km),
2.	Swalov (Mirko šumak) 2.43 (1:56 km),
3.	Palestra (Fr. Heric) 2.44 (1.59 km),
4.	Slavček (Fran Jureš Bučanin) 2.52 (2.02 km).
H.	dirka, heat, za zmagovalca po dveh vožnjah:
I.	Orlov (Fr. Filipič, Maribor) 2.21 (1.28 km),
2 in 3. Samers (Edo Funk Zagreb) 2.2S (1.27 km),
4.	Mirza (Karel Weixl, Maribor) 2.27 (1.35 km),
5.	Kadet (Jovo Dropučič, Sv. Ivan Ze-lina) 2.29 (1.36 km).
III.	dirka, Sletni konji
1.	Senor (Karel Weixl, Maribor) 3.25 (1.38 km),
2.	Legro (Al. Novak, Banovci) 3.28 (1.42 km),
3.	Danica (Staja Bijenik, Zagreb) 3.4S (1.45 km),
4.	Silent (Edo Funk, Zagreb) 3.43 (1.42 km).
IV.	dirka, galopska, oficirska:
1. šumadinec (podporočnik Panič, Čako-vec) 3.15 (1.21 km),
2.	Rada (podporočnik špindler Varaž. din) 3.25 (1.23 km),
3.	Cilka (podporočnik Gregorinčič, Ca-kovec) 3.26 (1.26 km).
V. dirka dravske banovine je bila zelo zanimiva ter je startalo 15 konj:
1.	Legro (Al. Novak, Banovci) 3.34 (1.38 km),
2.	Turitari (Karel Weixl, Maribor) 3.35 (1.38 km),
3.	Muki (Fr. Kiseljak, Zagreb) 3.36 (1.39 km).
4.	Lidija (Jakob Vavpotič, Lukavci) 3.38 (1.39 km),
VI. dirka, kmetska galopsKa:
1.	Kadet B (Ivan Bunderl, Veržej) 2.58 (1.25 km),
2.	šagrin (Fric Tramšek, Sv. Miklavž) 2.50 (1.25 km),
3.	Fuksa (Jakob Jelen, Lukavci) 3.05 (1.28 km),
4.	Zora (Andrej Vavpotič, Lukavci) 3.17 (1.34 km).
VII. dirka, dvovprežna:
1.	Orlov-Toska (Fr. Filipič, Maribor) 5.18 (1.46 km),
2.	Muki-Silent (Kiseljak, Funk) 519 (1.56 km),
3.	Legro-Marijan (Novak Berden) 5.20 (1.57 km),
4.	Julija.Princesa (Galunder, Slavič) 5.50 (2.03 km).
Tekme so potekle v splošno zadovoljstvo Startalo je 50 konj. Za tekme je bilo izredno veliko zanimanje, gotovo pa bo še večje za glavne dirke, ki bodo na praznik 15. avgusta, ko bo jugoslovenski kasaški derby iz vse države.
Lepo obiskana obrtniška tombola y Kranju
Kranj, 13 avgusta
Danes se je zbralo na glavnem trgu v Kranju nad 10.000 ljudi, da poizkusijo srečo na obrtniški tomboli. Za to tombolo je vladalo že več dni po vsej Gorenjski veliko zanimanje, saj so pripravili za srečne dobitnike 41 tombol, med njimi 7 krasnih sobnih oprem. Vreme je bilo tudi to nedeljo muhasto. Dopoldne je pričelo deževati, popoldne pa je postalo lepo, hladno vreme, v katerem so ljudje lažje prenašali veliko gnečo, zaradi česar tudi rešilna postaja ni imela nobenega opravka.
Kranjski obrtniki so priredili to tombolo v korist zgraditve lastnega obrtniškega doma. Zato so tudi pokazali vsi svojo stanovsko zavest in so izdelali za dobitke res prvovrstne in solidne izdelke, ki so zbujali na razstavi ogromno zanimanje in priznanje.
Nestrpnost množice se je pričela že pri razdeljevanju činkvinov, višek pa je dosegla, ko je šlo za elegantno sobno opremo in ostale dragocene predmete. Sreča je to-
pot poiskala samo male ljudi, delavce, služkinje, natakarice, uradnike itd. Zopet je zmagala tradicija, da Kranjčani nimajo sreče, ker je večina prvih dobitkov odšla iz Kranja.
Danes je odšel prvi dobitek, kompletna spalnica, v Tržič in jo je dobil tkalski mojster Franc Novak.
Drugo tombolo, jedilnico, je dobila natakarica Ludmila Celar v Trbojah, tretjo tombolo, hrastovo spalnico, pekova žena Marija Halič iz Vira, kmečko sobo služkinja Ivanka Straničnik iz Stražišča, otroško sobo delavka Tončka Triler iz Stražišča, kuhinjsko opremo Maks Oreš-nik iz Kamnika, športni brek zasebna uradnica Zlata Košak iz Kranja, dekliško sobo dijak Vinko Oblak iz Kranja, elektromotor kmetica Terezija Kmetič iz Trzina, kavč natakarica Gusti Kolar iz Kranja. Tudi ostale dobitke so po večini dobili mali ljudje, delavci, med njimi zidarski pomočnik, služkinje, dva dijaka itd.
Nenadno ga je zadela kap
Še dve precej resni nesreči
Ljubljana, 13. avgusta.
Danes so bili mestni reševalci kar trikrat pozvani na pomoč. Ob 1.33 je reševalni avtomobil odbrzel v Linhartovo ulico 7, kjer so našli negibnega posestnika Franca Drašlerja iz Dražice 7 pri Borovnici. Moža je bila zadela kap. Reševalci so mu najprej hoteli pomagati z umetnim dihanjem, a kmalu so videli, da je njihov trud najbrž zaman. Zato so ga ja-drno prepeljali v bolnišnico, kjer pa je dežurni zdravnik ugotovil, da je Drašlerja zadela kap in da mu ni več pomoči. Na odredbo policijske komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico.
Ob 5.57 je pa pred pošto tramvaj podrl brezposelnega tipografa Jova Ferjančiča. Dobil je precej hude poškodbe po obrazu, zlomljeno ima eno roko in menda tudi nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Tretjič pa so morali reševalci na posta-
jo, kamor so bili z Verda pri Vrhniki prepeljali delavca Janka Domitrana, zaposlenega v Dukičevem kamnolomu. Med delom je padel tako nesrečno, da je dobil resne notranje poškodbe.
DANES PREMIERA VFT TKT REFREN KINO SLOGA,
francoskega glasbenega filma ▼	tel. 27-80
V glavni vlogi: Fernand Gravey, Jacqueline Francell, Slgnoret Alerme. — Glasba: Werner—Rlhard Neyman; režija: Yves Mlrande, sodelujejo številni francoski umetniki kot: Almos, Jean Tlssier, Sarvll, Madelelne Suffel, Jean Dax, Luclen Calla-mand, Numes sin, Saulieu, Legris, Ceclle Lemaire i Comedianes Harmonist ter Thomas Alcalde, član Scale v MIlanu. — PREDSTAVE: danes ob 16., 19. to 21. uri;
jutri ob 15., 17., 19 to 21. uri.
Neznana žrtev neznanih morilcev
V Spodnjih Gameljnah so našli v senu zakopano razpadlo truplo mladega tujca z dvakrat prestreljeno glavo — V okolišu ne pogrešajo nobenega človeka
Ljubljana, 13. avgusta Včeraj so na kozolcu v Sp. Gameljnah, kakih sto korakov oddaljenem od drugih gospodarskih poslopij, našli v seno zakopano močno razpadlo truplo neznanca. Danes je bila v šmartnem v mrtvašnici izvršena sodna obdukcija trupla, kateri so pod vodstvom dežurnega s. o. s. Baričeviča prisostvovali sodni zdravnik dr. Suher, dr. Cunder z Ježice in sodni zapisnikar. Obdukcija je ugotovila, da ima neznanec dve hudi rani na temenu glave, prizadejani od krogel samokresa velikega kalibra. Truplo je bilo že zeio razpadlo, tako da se da sklepati, da je ležalo v zaprtem kozolcu
komisija lotila dela, je glava kar odletela od telesa. Spodnje hlače so bile povsem nove. Komisija si je prizadevala, da bi našla morda kak samokres, toda vse premetavanje ni rodilo uspeha. Domneva, da gre morda za samomor, ki bi ga neznanec iz kakršnegakoli vzroka izvršil, je bila s tem skoroda brez stvarne podlage. Vsi znaki kažejo, da je bil nad neznancem izvršen zločin, ker manjka obleka, morda celo zločin iz koristoljubja.
Identifikacija neznanca trenutno še ni bila mogoča. V okolišu nikogar ne pogrešajo in vse. kar se je pri neznancu našlo, kaže na to, da je bil tujec. Orožništvo m.
pokrito kak meter na debelo s suho de- ma prijave', da koga pogrešajo. Iskanje
teljo že morda kak mesec dni. Posestnik kozolca je prišel na sled truplu, ker je iz zaprtega kozolca močno zaudarjalo. Ko je pogledal, kaj bi utegnilo širiti neznosen smrad, je na kupu suhe detelje našel klo. buk, v njem pa kravato in svileno srajco. Pod deteljo pa je ležalo truplo, s katerega je mrčes obral skoro že vse meso po rokah do kosti.
Truplo neznanca je bilo oblečeno le v spodnje hlače, srajco to gumijast pas. Ostale obleke razen klobuka in svilene srajce nad kupom ni bilo nikjer. Ko se je
storilca groznega zločina v kozolcu v Gameljnah bo naletelo gotovo na težkoče, kajti dejanje se je moralo zgoditi pred več kakor mesecem dni in so zato vsi sledovi zabrisani. Komisija je mogla ugotoviti, da je moral biti neznanec še precej mlad človek. Imel je kostanjeve lase to je bil precej krepke rasti. Visok je bil 170 do 180 cm. Po perilu, ki so ga našli, je moral biti lz premožnejših slojev. Eno sled je morda dal klobuk, v katerem so našli naslov tvrdke »Bregar Sv. Lovrenc«.
Maribor čez nedeljo
Maribor, 13. avgusta.
Mariborskega tedna 90.000 obiskovalcev
Včeraj dopoldne in popoldne je bilo na razstavišču in zabavišču Mariborskega tedna izredno živahno vrvenje. Zvečer je bila tolika gneča, da si se le s težavo pretolkel skozi množico. Okoli 21. pa je nastala nevihta, vlila se je ploha in množica se je skrčila. Vztrajnih gostov pa ni pregnala. Današnje pretežno oblačno vreme je zadržalo Mariborčane doma, tako da so Izostali običajni nedeljski izleti. Pač pa je bilo na Mariborskem tednu že po 9. uri dopoldne zelo živahno. Množica ljudi je skušal* izkoristiti še zadnji dan za ogled poučnih in krasnih razstav ter za prijetno zabavo na zabaviščnem prostoru. Računati je, da je bilo letos na prireditvah Mariborskega tedna okoli 90.000 ljudi. Napovedane Številne prireditve ob zaključku VIII. Mariborskega tedra so se danes nemoteno Izvedle, tako da se je podrobna organizacija Mariborskega tedna spet izkazala s svoje najboljše strani. Mariborčani so danes ob 11.30 toplo pozdravili sprevod kolesarjev, ki je krenil z godbo na čelu skozi mesto do razstavišča Mariborskega tedna. Vseh današnjih zaključnih prireditev Mariborskega tedna se je udeležila velika množica Mariborčanov in drugih gostov, ki ni Štedila s toplim priznanjem
Jadralno letanje
Kljub deževnemu vremenu se je zbralo danes na tezenskem letališču okoli 1200 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili jadralnemu letanju. Najprej se je vzdignil v zrak kapetan Masič in izvajal razne akrobacije, ki jih je moral zaradi dežja prekiniti. Sledil je nastop jadralnih letal, katerih naloga je bila, da se 1000 m nad letališčem odklopijo od notornega letala, nato oa v višini nad 400 m izvajajo akrobacije in pristanejo na določenem mestu. Naravnost sijajno je izvedel to Ljubljančan Ignac Majdel, ki je skrajno natančno pristal na določenem mestu. DrugI je bil Stanojevič, tretji Haričevič, četrti Gjorgjevič, vsi iz Beograda. Majdel je prejel lep pokal. Ostali niso startali, ker so delali izpite za diplome iz akrobacije. Zastopnik jadralnega letanja učitelj Stanojevič je izročil diplome Stanku Maj-delu iz Ljubljane ter Beograjčanoma Vo-trupcu in Ajvazu.
Strašna smrt v tkaninski tvornici
Tudi tekstilna stroka zahteva vsako leto številne žrtve. To pot je ugasnilo življe-
nje marljivega delavca in družinskega očeta v transmisiji v tukajšnji Ehrlichovi tekstilni tvornici. Žrtev svojega poklicnega dela je postal 351etni Adolf Ješke iz Ciril Metodove ulice 18 v Studencih pri Mariboru. Snoči po 20 je bil Adolf Ješke zaposljen s Tomažem Zemljičem pri čiščenju strojev. Franc Hriberšek je snel gonilni jermen s stroja, ki se ;e s tem ustavil Jermen je ie viselo ob zidu na osi. V drugih oddelkih pa so stroji še obratovali. Zaradi tega se je os še vrtela. Adolf Ješke je hotei potisniti jermen, ki je visel na vrteči se osi, z omelom k steni. Toda nesrečno naključje je hotelo, da je stopil pri tem na jermen, ki je z enim koncem ležal na tleh Posledica je bila, da je bilo jermenje v trenutku v pogonu. Preden je mogel Ješke odskočiti. se mu je jermenje že ovilo okoli noge in ga pritisnilo k osi. Tovarišem je zsstala kri v žilah, ko so videli, kako je Ješka zavrtelo nekajkrat okoli osi, nato pa zmrcvar^eno truplo brez glave, desne noge in levice vrglo na tla. Desna noga je visela na osi med jer-menjem. Od glave so komaj našli še nekatere dele Mestni fizik dr. Novak in šef policijskega kriminalnega oddelka g. Camko sta pri komisijskem ogledu ugotovila dejanski stan ter odredila prevoz trupla v mrtvašnico na Pobrežju.
Pretresljiva smrtna nesreča se je dogodila tako hitro, da ni bilo mogoče Ješku pomagati. Njegova tragična smrt je zbudila sočutje pri vseh, ki so ga poznali in ga spoštovali kot dobrega delavca, zvestega tovariša in skrbnega družinskega očeta.
V	isti tvornici se je ponesrečil tudi pre-dilec Silvester Smid iz Kamnice, ki je bil zaposlen pri čiščenju stroja. Zašel je po nesrečnem naključju z desnico v stroj, ki mu je odrezal tri prste. Reševalci so ponesrečenega Šmida prepeljali v bolnišnico.
Vlom v trgovino
V	Zgornji Bistrici so se pojavili v trgovini Ivana Kaca še neizsledeni vlomilci. Navrtali so blagajno in odnesli 500 din. Policijski diktiloskop g. Grobin iz Maribora se je napotil na kraj vloma ter posnel prstne odtise. Vlomilcem so orožniki že na sledu.
Žrtve žeparjev
Upokojenemu železniškemu uradniku Josipu Grgiču iz Aleksandrove 45 je izmaknil drzen žepar verižico in srebrno žepno moško uro. Grgič je oškodovan za preko 1000 din. Na razstavišču Mariborskega tedna pa je izginila učencu Francu Borinu iz Brezna listnica, v kateri so bili razni dokumenti in 500 din gotovine.
Razbojnik
prijet
Ujeli so ga tezenski orožniki
Maribor, 13. avgusta Danes popoldne je v tako zvani Bet-navski džungli šest moških napadlo nekega moškega in njegovo ženo. Zene niso hoteli pustiti proč in so moža do krvavega pretepli. Kljub temu je imel še toliko moči, da se jim je izmuznil, sedel na kolo in se odpeljal na tezensko orožniško postajo in povedal orožnikom, da sta v gozdu med družbo moških tudi zloglasna razbojnika 291etni Jože Pečovnik in 35-letni France Zaje.
Orožnikom se je kmalu nato posrečilo Pečovnika izslediti za gramoznico za vo-
V gozdu se je obesil
Vzrok obupnega dejanja ni znan
Novo mesto, 13. avgusta V gozdu Ragovem logu na severovzhodni stremi Novega mesta ob desnem bregu Krke si je danes popoldne končal življenje neki okoli 40 let stari moški, ki so ga našli obešenega na drevesu. O najdbi so bili
žepu vojaško knjižico in sliko na ime Ma-lešiča Franca, zasebnika iz Gradaca pri Metliki, poleg tega pa tudi vložno knjižico Poštne hranilnice Pred dnevi je nesrečnik dvignil zadnje prihranke na pošti v Vojniku. Njegovo truplo so položili
obveščeni orožniki, ld so truplo sneli z j v krsto in prepeljali v mrtvašnico na šmi-drevesa. Pri pregledu obleke so dobili v 1 helskem pokopališču.
jašnico vojvode Putnika. Obkolili so gramoznico in Pečovnika aretirali. Pečovnik je bil nedavno izvršil roparski napad pri Sv. Primožu na Pohorju v Pečolarjevo gostilno. Bil je nekaj časa tudi v družbi zloglasnega morilca Grebenška. Pri zasliševanju sicer svoja dejanja taji in zatrjuje, da z Grebenškom zadnje čase ni imel nobenih stikov. Orožniki nadaljujejo preiskavo.
Iz pisarne gasilskega Kongresa. Pisarna gasilskega kongresa javlja udeležencem to občinstvu, da bo pri nocojšnjem ognjemetu vhod na stadion samo pri stranskih vhodih. Ker pričakujejo velik naval, bo vsak dohod že ob 20.30 zaprt a Tyrševe ceste. V dolžini stadiona bo Tyr-ševa cesta popolnoma zaprta, odprt pa bo ostal med vso prireditvijo dohod z Vodovodne ceste. Pisarna naproša občinstvo, da nosi vstopnice vidno pripete na prsih, s čimer bo olajšano vzdrževanje reda rediteljem.
Mestno zdravniško dežurno službo v Ljubljani bo opravljala od ponedeljka od 20. ure do srede do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. 2itkova, Pleteršnikova 13/1, telefon 36-24.
Takole žive Iiarbatski ribici
»Frane, na temle vašem otoku Rabu se pa dedci kar lahko postavljate z vašimi ženskami Tako lepo je to, ko so vse enako oblečene Pa naj ho štiriletna punčka aii pa stara ženica. Od hudimana všeč so mi vse skupaj «
»E, moj gospodin, moja mati, je bila tako oblečena moja stara mati je bila tako oblečena, moje stare matere mati, pa vrag naj mi kosti pokrade, če ne bo do smrti tudi moja hči tako. E, pa dobro je tako. Bi kar na barke pobegnili, če bi sc naše babe še zaradi oblek sovražile in prepirale. Saj se še tako preveč, da bi jih oluja. In moj gospodin. če so enake obleke, ni svetca, ki bi pomagai Če je lepotica, e pa hvala bogu, če ni. ni. Le z božjimi darovi se !ahko kosajo v lepoti In v rakove klešče naj padem, če ni dobro tako. Ne kot vaše mestne, z oblekcarn: gcr. z oblekca-mi dol. E, pa hvala bogu.«
Pri zadnjih besedah so se v prikupno hudomušnost ub-ale gube njegovega pravilno klesanega obraza ki ga je trdo delo in solnce že tako posumilo da je koža na njem kot rjav pergament ohlapno prepe-ta čez kosti.
»Prav imaš Frane! In še več ti priznam. Čeprav so enako oblečene, so vendar skoro vse v resnici tudi lepše k.^i »naše mestne.«
»E, pa hvala bogu!«
»Tvojega malega Josota sem videl včeraj. To t? je fant od fare.«
»Ej, da vidiš ti mojega Andnjo. Ampak veš, Andrija je v Ameriki. Dober človek.
F Ni nas pozabil. Pa, tudi njemu gre trdo. * Ive je kuhar na »Senju«. A, ostre glave je on, vsako reč koj razume. Dobro je njemu. Ja, ja, moj gospodin, enajst, enajst jih je. Tri hčerke in, hvala bogu. osem sinov. Sedem se jih še vsak dar: dere ko sestradani galebi, vrag jim lakoto vazel. Dva mreže vlačita z menoi pri ribarski zadrugi-
»Dobre so te vaše zadruge. In pravijo, da se ribiči v njih lepo razumete. Včeraj zjutraj ste me pa zbudili, tako glasno ste se prepirali, ko ste prišli z nočnega lova,« sem ga podražil.
»Bi bil ti, gospodin. dobre volje, če bi ponoči 8 do 9 ur ko magarac garal, pa ne vlovil niti prijave sardclice? E, pa vidite, enaindvajset nas jc bilo. K vragu v pekel, jasno, da se moraš prepirati. Ej, kadar so pa težke mreže, kadar je morje dobro, pa jasno, pa moraš prepevati. Vidiš, tako je ta reč, hvala bogu. A, drugače, e, pa dobre so zadruge.«
»Dobre, dobre. Frane, in sploh znate pri vas bolj skup držati kot pri nas, naši kmetje.«
»E. pa hvala bogu! Pa bil sem že pri vas, pri vojakih. Pa vam ni treba, boga vam vašega, pa vam je bolje kot nam. Pri-vas ni takih ki jim vsi svetci ne morejo več pomagati. Poznaš gospodine. mojega mejaka? Ima kočo, ki je soba. In v tej sobi pogradi in pod pogradi kokoši in mrša-vo prase, vrag vazel kosti celome svetu, in devet'otrok in žena in miza in k mizi
privezana koza, hvala bogu. E, zlo jc na svetu, moj gospodin!«
Obmolknila sva. Prižgal si je cigarcto, smrknil in jezno debelo pljunil, da se jc martinček blizu razgretega kupa grobljc. kjer sva sedela, plaho potopil v sivi kamen. Morje je bilo stekleno mirno. Za najinimi hrbti je nemo hrepenel k samotnemu oblaku siromašni, a dostojanstveni Velc-bit. Samozavesten galeb je od nekod v dovršenem loku tiho priplaval, s tesnobo vzbujajočim krakanjem vznemiril žehtečo tišino in zdrsnil v obzorje. Drobna ribica se je v srebrnem loku objestno prekopicni-
la nad gladino. Franctov trudni, a vendar življenskc sile polni pogled je hrepeneče vtonil z galebom tam daleč v neznano.
Molčala sva kar naprej. Bog vedi, odkod je gospodovalno prihitel mimo naju parnik. Poln bogatinov — letoviščarjev. Jezno morje je spuščalo za njim bele pene. Frane je s stisnjeno zcnico mrzlo opazoval ga'ebe, ki so se ob parniku lovili za drobtinami, katere jim je nemara le za zabavo metala bog vedi čigava, gotovo z dragim kamnom okrašena ročica.
Frane sije prižgal novo cigarcto in vstal, ne da bi odmaknil pogled od parnika, ki jc bil vedno mani"i in manjši.
»K. moj gospodin, zlo je na svetu. Zlo, veliko zlo. Prokleto!«
Šla sva po kamniti stezi.
»K'aj so tistiie zidovi tamlc v morju, Frane?«
»Pa saj boš videl. Hlevi so.«
»Ali res niste našli pripravnejšega kra-ja?«	%
»Ras ne! F. pa ti to ne razumeš. Glej! Tole st'. 'o čisto ob morju! Še moja mati pemni. ko je bil ves svet od tc steze navzgor v breg od gospode, vrag ji dušu vazel. Kolikor hlevov, kolikor koz na gosposki zemlji, toliko in toliko dinarjev. E, pa mi nismo hoteli. Pa so možje stopili skupaj, pa tudi ženske pa otroci, vsi, cela vas, in so vsi skupaj tri dni zidali, hvala bogu. No. pa so šc od takrat ti hlevi v plitvem morju. Saj morje je gospodina Boga in gospodine Bog sam še nikoli ni zahteval suhega denarja. E, moj gospodin, to fino znajo samo njegovi ljudje, vrag jim daj dobro!«
»Pa čigave so te koze?«
»Naše.«
»Kako naše?«
»E, pa naše, za Boga!«
»In kdo jih molze?«
»E, pa kdo, vrag ti dal pamet, če so naše. Mi! Mi vsi.«
Počasi sva se vračala proti vasi. V oddaljeni cerkvici je droban zvonček poklical vse te siromašne ljudi, znoječe se po vinogradih, trpeče ob ribiških mrežah, napenjajoče se iz dneva v dan ob težkih veslih k prekratkemu opoldanskemu počitku. Ko je odzvonilo, sem vprašal:
»Je bogat vaš župnik?«
»Pa nego! Je-li gospodin, pri vas tudi hodijo vsi za veliko noč k spovedi? Pa v redu. Pri nas tudi. Vsi hodimo za veliko noč k spovedi in še vsak po eno jajce prinesemo v spovednico. In v fari nas je ti-sočštiristo, e pa velika jc naša fara. Daj nam vrag ili Bože jalovib kokoši!«
»Frane, ali te lahko vprašam, greš večkrat k spovedi?«
Ni mi odgovoril, le čez čas je pristavil:
»Ob trgatvi da pri nas vsaka hiša tudi 25 kg grozdja!«
»Petindvajset kilogramov grozdja? Franc, kako bo pa kaj letos z njim? Je rea, kar so mi pravili, da vam je burja 28. maja 60"/o grozdja uničila? Potem seveda ne boste dajali 25 kg, ali ne?«
»Uničila, uničila, vrag jo dal, ampak 25 kg ga bo vseeno.«
In spet sva molčala. Dolgo. In nemara si je Frane spet mislil, zlo, zlo je na svetu.
»Meni lahko poveš,« sem končno čisto tiho preklal molk »povej mi, Frane, kako ti misliš o rečeh na svetu!«	'
Ustavil se je in potopil je vame tako
2e je katastrofa tu. Zadela sta se in se zrušila na dno. Publiko je zgrabil spontan smeh, da se je kar zemlja tresla okrog jame in da so morale vse bližnje skupine ljudi, ki so opazovale dogodke v zraku, začudeno pogledati smejočo se množico ob jami Kolesarja, zajeta drug v drugega in še v kolesa, sta se motovilila v ozki jami, kakor pajka v štreni pajčevine. Nikakor nista mogla vsaksebi. Vsa zadovoljna m ponosna, da sta deležna tolike pozornosti, m da tako imenitno zabavata toliko gledalcev, se še malo nista sporekla. Končno sta se le izmotala in odšla iz jame, v jamo pa je takoj spet zavozil nov par vozačev. Toda ta drzna mladina, po par krogih se jima pridruži še tretji. Dobro vozijo. Razigranost občinstva doseže višek, ko se jim pridruži četrti — trd, neroden kmečki fant. Kolesa so skoraj sklenjena med seboj. Vozači priganjajo drug drugega, gledalci pa vpijejo nad nerodnim fantom, ki že izbuljenih oči nerodno tlači pedale in očividno že razmišlja, kako bi se rešil iz jame.
»Drva niso za na kola«
»Kar zvrni se, na kaj pa še čakaš!«
»To bo golaž!«
»Kaj golaž, mešano bo, mešano bo!« so gledalci klicali vozačem in nervozni od napetega pričakovanja kar mendrali in poskakovali okrog jame.
In res. »Drvom« ni kazalo drugega, kakor prostovoljno pasti. Zvrnil se je kar na steno in tako zrušil še ostale tri vozače.
Velika senzacija zadnjega mitinga: na letališču so ujeli zajca V trenutku je bila v jami nepopisno smešna živa kopica med seboj zamotanih glav, nog, rok in koles. Gromki smeh publike se je spet razlegal daleč naokrog. Smeha ni hotelo biti konec, zakaj trajalo je dolgo, preden so mogli vozači vsaksebi in da so drug za drugim potem odnesli svoja zvita kolesa iz jame. Toda — za čudo — nihče se ni kaj poškodoval. Nastopali so vedno novi vozači in zabava je lepo tekla do mraka. Mnogi, ki so prišli na miting gledat akrobacije naših pilotov v zraku, niso od mitinga videli kaj. Domov grede so spraševali svoje znance: »Kako pa je bilo? Ali so naši piloti kaj prida pokazali?«
Da, da, akrobacije v zraku so bile pač resna stvar, toda mnogim je vesela zabava bolj pri srcu in ni jim zameriti, če izrabijo tako priliko za zdrav in vesel smeh,
Ln,
Kopališče Ilirije — premrzlo!
Taka in enaka je vsakdanja govorica po kopališču. Navdušeni sportaši sicer ugovarjajo, toda le poglejte jih, posebno pa otroke, kako hitro se poženo na solnce iz »Save«! Velika večina se sonči, če pa že mora, gre rajši pod prho kakor v mrzlo vodo, kjer nihče ne vzdrži več minut. Ali pa je nemara visoka vstopnina vzrok, da je obisk bolj pičel? Morda oboje. Veliko jih je, ki nimajo ves popoldan prosto, zato je kopališče vpeljalo za čas od dvanajstih do treh posebne vstopnice. Ako se z njo .zkažeš točno do tretje ure ter vrneš ključ, ti povrnejo proti kuponu iel vstopnine. Naše ponižno mnenje je, da bi se moral določiti čas za povratek na točno četrt ure po tretji, torej od treh do četrt na štiri, toda res brez izjeme. Tako pa imaš pravico kopanja prav za prav samo do tričetrt na tri, potem pa moraš hiteti, da ne zapraviš ugodnosti. Birokratizem in fiskalizem — ali spada ta mokra cvetka na športno in higiensko polje?
Kopalec
PAMETNO.
Zdravnik (asistentu): »Vidite, v tej tubi so nevarni bacili. Kakšne korake bi ukrenili, če bi zdaj to tubo izpustili na tla?«
Asistent: »Dolge... dolge, gospod doktor ...!«
Na obisku pri dr. Mačku na njegovem kmečkem posestvu, ki je zadnji čas torišče številnih političnih razgovorov in konferenc
Dr. Maček pred svojim domom
Kupinec, v avgustu.
2e štiri leta je poteklo, odkar je mala hrvatska vas v širši okolici Zagreba prišla na glas kot domačija voditelja hrvatskega narodnega pokreta in zlasti kot njegovo poletno -bivališče. Hrvatsko vprašanje je bilo medtem priznano od vseh političnih činiteljev kot naše najvažnejše vprašanje, od katerega pravilne rešitve bo odvisna srečnejša bodočnost skupne države. Sporazum je danes krilatica vseh strank, kar pa ni dovolj, ker je treba povedati čisto konkretno, kako si kdo sporazum predstavlja, ker so zahteve Hrvatov zlasti izza letošnje pomladi splošno znane. Kupinec je postal privlačna točka Hrvatov in tudi politiki vseh naših strank prihajajo tja na prijateljske razgovore.
Ob priliki revije hrv. kmečke kulture na dvorišču kmečkega posestva dr. Mačka, ki 'o ie priredila prosvetna organizacija Se-ljacke Sloge, smo imeli priložnost ogledati si kmečko posestvo predsednika HSS in samo vas, ki predstavlja danes v naši državi že določen politični pojem kot sedež hrvatskega pokreta.
hal do hangarjev.
»Tamle je,« mu je pokazal z roko hudo-mušnež, kažoč na veliko skupino ljudi, ki so obkrožili jamo, gledali vanjo in se od časa do časa na ves glas, prav od srca zasmejali.
Na vzhodni strani hangarjev, ob gozdičku, tam, kjer vojaki vežbajo kopanje strelskih jarkov in zaklonov in so od iz jam in jarkov navoženega materiala nastale gomile pa večji in manjši griči, je svet nekaj nižji od nivoja letališča, da se ni dalo videti, kaj se na letališču godi. Zato je vsakdo skušal dobiti skromen prostorček vsaj na par pedi visoki gomili, če se ni mogel zriniti med skupine na večjih in višjih gričih. V resnici, nekatere teh skupin, zlasti manjše, so nudile nekaterim opazovalcem izreden estetski užitek, ko so z roko zasenčenih oči — zlasti gospodične, od vetra lepo razkuštranih las, lepo nazaj vsločene — kakor zamaknjene zrle v nebo in z napeto pozornostjo sledile vratolomnim vajam naših drznih pilotov. Od tam, kjer naj bi bilo tisto žrelo, ki ga je oni pokazal tistemu možakarju, so prihajali vedno močnejši vali smeha. Motil me je, da nisem mogel mirno pasti oči na lepih ljudeh na gričih in gomilah, a še manj zasledovati imenitne prekucije naših pilotov v zraku. Opazil sem bil tudi, da je ljudi okrog jame vedno več in da se za miting kaj malo menijo, šel sem pogledat.
Nemalo sem se začudil, zakaj v jami so se vršile res prave »smrtne vožnje«, prav take, kakršne je videti v cirkusih, v velikih kadeh, v katerih vozači na motorjih ali kolesih drvijo v krogu po strmi steni. Da, v tej jami sta pravkar vozila
Nepričakovano veliko je bilo zanimanje za polete nad Ljubljano — prireditelji niso imeli niti dovolj letal na razpolago, da bi ustregli vsem
Predsednikovo vzorno
posestvo
Na tej nehvaležni kupinečki zemlji si je dr. Maček z mnogo truda uredil vzorno gospodarstvo, ki služi vsej širni okolici za vzgled. Okrog stanovanjske hiše, skromne visoke pritličnice, se razteza obsežno gospodarsko dvorišče. Stanovanjska hiša ima
drug za drugim gladko smuknila skozi ozki graben iz jame. Pa je že zavozil v jamo nov »vozač smrti«. Sigurno in samozavestno drvi naokrog. Kmalu se mu pridruži drugi. Pozornost gledalcev se zopet silno napne. Nestrpno čakajo na karambol, ki ga seveda vsi od srca želijo. Vozača priganjata drug drugega: Vozi! Daj, pritisni! Zgini ven! Publika že kar poskakuje, ko vidi, da enemu manjka spretnosti, da bi v pravem trenotku spretno zapeljal iz jame, v jami obstati pa ne sme, ker bi podrl drugega vozača.
Kupinec je siromašna vas
V Kupincu so male kmetije z povprečno 10—12 oralov, večinoma travniki. Dr. Mačkovo posestvo obsega 60 oralov in nekaj šume. Zemlja je slaba, ilovica. Za obdelovanje take zemlje je moral predsednik dobaviti posebne pluge, ki orjejo 40 cm globoko, in za vlačenje takšnega pluga še posebno močne vole iz Vojvodine. Atmosferske razmere niso baš ugodne. Včasih dežuje preveč, potem je spet huda suša. Tudi vode primanjkuje. Na posestvu so morali kopati celo 24 m globoko, kakor v kakem puščavskem kraju, da bi prišli do vode. Da bi se dobava vode olajšala, so instalirali hidravlično sesalko z rezervoarjem, ki služi tudi sosedom. Oral zemr l.ie se proda tukaj za 100—200 din. Zaradi slabih prometnih zvez se kmečki pridelki težko spravijo v denar in tudi mezde so nižje kakor drugod Po vsem tem se zdi, kakor da se je dr. Maček naselil ravno tu, v tem revnem kraju, da bi na svojem lastnem posestvu spoznal vse križe in težave hrvatskih kmetov.
Seljaeka zaštita na straži
Nekoč, pred leti, ni bilo za tujca ravno . prijetno, približati se Kupincu. Člani hrvatske polvojaške organizacije Hrv selj. zaštite, so v vsej široki okolici budno pazili na vse morebitne sumljivce. Razširila se je neutemeljena farna, da nekdo preži na predsednikovo življenje. Ljudstvo je mislilo, da neki »četniki« pripravljajo atentat. Vrhunec te zablode je bilo kerestin-sko krvolitje. ko je večtisočglava kmečka množica linčala nesrečne zastopnike neke organizacije JRZ v prepričanju, da so po ovinkih namenjeni v nedaleki Kupinec in da je predsednikovo življenje v nevarnosti. Od tedaj se je na Hrvatskem mnogo iz-premenilo. Za red in mir skrbi zdaj Selj ačka zaštita, toda Kupinec in njegova okolica nista več tako ostro zastražena, ker pač za predsednikovo življenje ni nobene nevarnosti. Okrog njegove hiše je sicer še zmerom nekaj stražarjev, toda njihova funkcija je pač bolj častnega značaja.
Kuplaec leži precej od rok
Kupinec je majhna, patriarhalna vas, ki leži na nizkem gričevju nekako sredi med Zagrebom in Karlovcem. Najbližja železniška postaja je Zdenčina, od katere ie oddaljena pet km. Sedež sreza je mala Pi-s aro vina, oddaljen od Kupinca deset km. V trikotu med karlovško progo, Kolpo in Savo se ravnica pomalem zgubi v nizkem gričevju, ki je naseljeno z številnimi revnimi vasmi. Tukaj se nahaja tudi občina Kupinec, ki šteje skupno 16 vasi in ima okrog 3400 prebivalcev. Iz Kupinca se lepo v"di v gozdu cerkev in grad Jastrebar-skega ali po domače Jaške, rojstnega kraja dr. Mačka. Na drugem rebru vasi je mična cerkvica in šola, okrožena z vrsto hiš, a to je tudi vse, kar vidiš.
komaj pet sob, opremljene z enostavnim, skoraj kmečkim pohištvom. V sprejemnici sta dve sliki življenjskih vzornikov hrv. voditelja: Stjepana Radiča in Leva Tolstoja. V jedilnici je zanimiva starinska kmečka peč. Pred hišo proti cesti se nahaja senčna travnik in vrt z uto, v kateri predsednik rad poseda. Čez cesto se nahaja občinsko poslopje. Okrog velikega dvorišča je vrsta gospodarskih poslopij, čisto kmečkih lesenih, samo novi, veliki hlev in pet malih silosov za krmo so zidani. Hlev je vzorno urejen. V njem smo našteli 18 krav simentalske vrste, s številnimi teleti, tri pare volov in krasnega bika, težkega 853 kg, ter štiri konje. Kurnik je poln najboljših kokoši in ogromen petelin ponosno koraka po dvorišču. V zadnjem
Smrtna w§i!§a m mm mM
Idila pred zaključeno družbo na prireditvi, ki Je zbrala tisoče gledalcev
Na miting! je bilo prejšnjo nedeljo geslo tudi vseh prebivalcev vasi na vzhodu aerodroma. Po poljskih in gozdnih stezah, poteh in cestah so romali ljudje v redko kje pretrganih vrstah in procesijah na aerodrom, ki je pa množice kar požiral.
»Le kje je tisto žrelo, ki vse to jemlje vase, bi rad vedel,« je dejal star moški, ki je ves razgret in poten ob palici prisopi-
dva drzna kolesarja. Premer dna je meril komaj tri metre v skorajda vodoravni legi sta vozila drug za drugim po steni jame. Gledalci so pričakovali, da se bosta zdaj zdaj zrušila in sprožila v množici salve osrečujočega smeha. Publika je od nestrpnega pričakovanja kar mencala z rokami in nogami, toda tokrat je bila opeharjena za vesel smeh, zakaj fanta sta
Dom dr. Mačka v Kupincu
Pogled iz hiše dr. Mačka na Kupinec
času je predsednik postal tudi vzoren čebelar in ima že devet panjev. Na svojem posestvu uporablja tudi moderne poljedelske stroje. Za gospodarskim dvoriščem se spušča v dolino veliko, obdelano polje, obrobljeno od lepega sadovnjaka. Desno deli cesta predsednikovo posestvo od sosedov. Dosti daleč v dolini proti Zdenčini se vidi gozd, ki deloma tudi pripada posestvu. V gozdu se nahaja posebna pristava (salaš) z vzorno prešičerejo. Tam je zdaj v hlevih okrog dvesto prešičev yorkshirske pasme. V goličavi izvira voda. redkost za ta kraj, in tam je za rodbino urejen bazen za kopanje.
Vsa rodbina na konju
Predsednik vstaja vedno zelo zgodaj, skoraj skupno s svojimi kmečkimi sosedi, s katerimi se seveda izborno razume. Vsako jutro že ob 5. je na konju, na svojem znanem belcu »Dervišu«. Pred štirimi leti je ta belec prvič stopil »pred javnost«, ko je dr. Maček prvi na konju pregledal svoje polvojaške organizacije. Belec je celo izzval interpelacijo v skupščini. Tudi vsa ostala rodbina jaha: gospa Josipa, hčerka Nežica in sin Andrejček, ki sta dobila čisto slovenska imena po slovenskem starem očetu. Včasih vidiš vso rodbino na konju, skupaj s spremljevalcem. To je vedno dogodek za kupinečke kmete, dasi se to
Dr. Maček na belcu pregleduje Seljačko zaščito
pogostoma dogaja. Tako ima dr. Maček na svojem posestvu najboljšo priliko, da : na lastni koži kot skrben in napreden go- j spodar spozna vse kmečke potrebe in te- j žave. Zato menda ni pri nas šolanega po- i litika, ki bi bil bližji kmetu od hrvatskega voditelja. Zaradi tega ima njegovo kupi-nečko posestvo tudi splošno narodni pomen.	O. A.
Javna tribuna
Kdo je bogat?
One dneve sem se potikal po brežičkfih, lokah in tokavah, ondi po Kavkavah, ko sem srečal —. Toda najprej moram povedati, da imenujejo kraje med Vel. Laščami in Robom pa vse tja do Rašice Kav-kave. Zakaj se ti kraji tako imenujejo, bi morda utegnil razložiti lodkopotoški dr. Tone De beljak, v Kavkavah so .najhna naselja, borne kajže s kopicami otrok, kjer je bel kruh in sladkor že .lavno pobegel gost, kjer vsa vas ne premore kapljice petroleja, kjer a z zobotrebci zaslužijo za sol, kjer po navada ni prebite pare — pa saj bi tudi ne obstala v razstr-ganem žepu — kjer jih ohranja pri zdravi pameti zgolj vera, da bo na onem svetu boljše, še večji reveži cd fovčkarjev, oeeč-karjev, smolarjev in kakor se vse zbada med seboj ta revščina, so pa menda Blo-čanje.
Toda saj moram nadaljevati, kjer sem bil prenehal. — Ko sem se potiikal po Smolariji, kakor pravijo Slevjanom, sem srečal v enem dnevu dvakrat po sedem do dvanajst lepih, stasitih konjičev, ki so jih zaprašeni in izmučeni možje gnali in poganjali pred seboj. »Kam ženejo?« sem vprašal doma&na, soseda. »Kam neki. Na mejo! Tod skozi vas prihranijo pol are poti do Blok.« »Včasih so gnali samo voli-če,« sem se domislil. »Saj še vedno, kakršna je pač potreba na oni strani. Zdaj so že dlje kanji na vrsti. Samo dvanajst ste jih videli? In že kar dvakrat danes? Ali to je vendar nekaj vsakdanjega kakor petelinje petje. Po preobratu se je pričelo in tako gre dan za dnem. Nič se ne bom zlagal, če trdim, da jih je šlo lani in že letos več deset tisoč za mejo.
Debelo sem zijal, on pa se je razvnel. :>Saj tako je tudi prav, od česa pa naj Blo-čani žive, če ne bi bilo te kupčije. Gozdov nimajo, laket njivic je suha ko prga, potem pa bodo pokosili zajčja brda za koze.« »Kaj pa prej, ko ni bilo ondi meje?« sem se zadri. »So pa gonili v Trst«, se je dedec odrezal. »Pa je bil zaslužek vsaj posten! In glejte, toliko našega bogastva gre tja preko; ko pa nastane pri nas sila, bodo šli vaši repi iz hleva.«
Kmet je pljunil predse, kakor da mu vse to ni nič mar. »Vi še ne veste ne, koliko konj je v Hrovatiji in tam niže. Saj pridejo tudi z vlakom. Kar naj zaslužijo Bločanje, saj težko zaslužijo, ne tako kot gospodarji konj, ki prodajajo Lahom z velikim dobičkom. Za tiste se naj brigajo!« Ločila sva se. Odslej me muči vprašanje: Ali smo res bogati? Jaz vidim zgolj revščino. in še kakšno!
čima Danton.
Etažna lastnina In stanovanjski najemniki
Da je udejstvitev zakona o etažni lastnini res nujno potrebna, je nepobitno dokazala resolucija hišnih gospodarjev proti temu zakonu. Ugotovil)! so, da bodo ostala njihova stanovanja prazna, če država uveljavi tak zakon.
Stanovanjski najemniki pa vendar iz vsega srca pozdravljajo tako rešitev vprašanja. Poslej jim ne bo več treba, skozi desetletja odplačevati zgradbe svojim hiš-
Priporočajte ponedeljsho
izdajo „Jutra" svojim znancem in prijateljem!
preiskujoč pogled, da sem ga komaj vzdržal. Potem si je — kot da je zadovoljen * rezultatom preizkušnje — trudno nasmehnil:
»Verujem, moj gospodin, na nam bo še bolje, pa... veš, pri nas vsi verujejo, — Mi, ki smo že stari, nas bo nemara prej gospodin Bog poklical. Ali, pri nas ima vsaka streha tri, šest, deset otrok, hvala bogu. Vsak dan več nas je. Od solnca nismo siti. E, veš, rečem ti, če mi stari ne bomo, bodo pa naši otroci vrgli kamen. Vrag vizel kosti celome svetu. Ne gre več drugače. Pa, verjemi, tudi ribič marsikaj vidi na svetu. Šele na koncu svojega trdega življenja sem spoznal, da je od vraga prekleto vse skupaj, če vržeš kamen, se vsak pes ustraši. Prokleto! E, pa hvala bogu!«
Gologlava sva kot v cerkvi negibno stala sredi kamenite dalmatinske steze, vsa razgreta od solnca in razgovora. In kot da naju hoče pomiriti in spet pripraviti k previdni, trezni pameti, naju je hladila in mršila lase prijetno hladna sapa, ki se je zagnala s krivih hrbtov Velebita v morsko gladino.
nim gospodarjem. Z uvedbo etažne lastnine bodo lahko sčasoma sami postali lastni gospodarji. Zaščita stanovanjskih najemnikov, borba raznih društev za pravice posameznih strok — vse to ne bo nikoli rodilo uspeha, ker je takšna borba zme-
rom enostranska. Stanovanjskega najemnika lahko reši samo svobotaa, pravična konkurenca, kakršno uvaja zakon o etažni lastnini.
Malo se nam zdi iskren patriotičrti strah
hišnih gospodarjev, češ, da bo država z uveljavljanjem etažne lastnine izgubila ogromne vsote na davkih. Davke od hišne posesti namreč v resnici plačuje stanovanjski najemnik z najemnino, kli jo odra jtuje lastniku. Le nič skrbi za državno blagajno! Davke bomo plačevali vsi državljani, kakor smo jih dosJej! Stanovati pa hočemo v udohnih stanovanjih po ceni, ki bi bila vsaj do neke mere krščanska. Isto, kar govorimo o stanovanjih, velja za trgovske in obrtne lokale, katerih cene so v veliki meri krive draginje na trgu.
Eden za prizadete.
Krati Peter I. na boiišcu
Po naši zmagi na Ceru 1914 je avstrijska vojska nekaj časa mirovala ob Drini, nato pa je zopet navalila čez reko ter ji je uspelo, da je prišla do Rudnika. Bilo je splošno pomanjkanje streliva, zlasti topovske municije. Čim bolj se je vojska bližala Rudniku, tem bolj je dospevala mum-cija. V vojski je bil vojaški duh omajan: stanje je postajalo kritično.
Kralj Peter se je v tem času nahajal v kopališču na zdravljenju. Opustil je leče-nje in odšel k vojski. Zahteval je podrobno poročilo o stanju vojske, in v katerem polku je vojaški duh najbolj padel, da bi začel pregled pri tem polku. Slučaj je hotel, da je 13. polk I. poziva duševno najbolj klonil. Ta polk je imel mnogo neuspehov pri prehodu čez Savo pri Čevrn-tiji. Samo v enem bataljonu so bili vojaki prejšnjega 13. polka in to oni, ki so zaradi zaposlenosti zaostali na drugem bregu Save, ranjenci, ki so si nekoliko opomogli, bolniki in tisti, ki so po porazu preplavali Savo. Ostali trije bataljoni so bili sestavljeni iz topničarjev in provijantnih vojakov, neopremljenih za pešaško borbo. Če se poleg ostalih splošnih okolnosti pomisli, da je šel tako sestavljen in opremljen polk v boj, kamor je šel nesmiselno in padal nesmiselno, potem ni čuda, da je klonil duh v tem polku tako globoko. Komandant polka je bil podpolkovnik Dragotin J. Ristič, ki je skupno z ostalimi oficirji delal in poskušal vse, kar se je moglo storiti — a je bilo vse zaman.
Nastopno povzemam od nekega očividca in udeleženca v onih težkih naših zgodovinskih dneh:
»Droben dež in oblačno vreme sta bila vzrok, da je bilo takoj po zastanku polka tolikšno blato, da se je komaj moglo hoditi. Vreme je oviralo, da bi se ognji razgoreli: le žerjavica je prasketala in se kadila. Okoli ognja so sedeli vojaki, greli se, si nekaj kuhali in se tiho pogovarjali. Če se pomisli, da so bili vojaki v tako slabem jesenskem vremenu lačni, raztrgani in bosi, da so bili to po večini neopremljeni provijantni vojaki in topničarji z majhnim delom pešcev, preostalih po porazu pri Če-vrntiji in da je bil tako sestavljen polk v boju zmanjšan na polovico — sedaj je bilo v polku 2937 pušk in 5 mitraljez — potem ni čuda, da je bilo opaziti na licu slehernega vojaka globoka duševna pobitost in telesna onemoglost. Polk je delal vtis bolj tolpe nego vojske.
Briga in napor poveljnikov, da bi prodrli v dušo vojaka in mu pomogli ter ga dvignili — vse je bilo zaman in brezuspešno. Vojaki so ostali nezaupni, molčeči in hladni kakor zid. Nekaj so premišljevali in šepetali, nekaj ;e vrelo v njihovi duši, a kaj? To je bila skrivnost, ki bi jo mogel sam Bog vedeti.
Baš pred našo ofenzivo dne 18. novembra 1914 okrog 10. ure se je nenadoma pojavil na blatnem selskem potu kralj Peter. Od starosti onemogel in zlomljen od bolezni je šel polagoma k polku. Opirajoč se na palico in nekoliko sključen je komaj izvlačil nogo za nogo iz blata.
Če bi strela udarila iz jasnega neba, ne bi moglo hujše vplivati na vojake. Ti so se vznemirili kakor čebele v panju. Zvedavi in začudeni so opazovali starega kra-
lja, kako se jim polagoma bliža po blatu. Ko se je polkovno taborišče nekoliko uredilo, je kralj v tem blatu sprejel raport polkovnega poveljnika Dragotina Rističa. Kralj je šel k polku in ga pozdravil: »Pomozi Bog, junaci!« Nato je govoril kralj prilično nastopno: »Junaki! Prišel sem, da vas opozorim na vaše dolžnosti napram domovini. Domovina je v nevarnosti, a ona vam mora biti bližja in svetejša od česarkoli
darjanje domovine iznad vsega, vse to je delovalo tako čarobno na dušo in srce vojakov, da se je po onih trenutkih mučne tišine vsak vojak čutil kakor prerojenega m se je v vsakem pojavil Srb borec in maiče-valcc, odločen umreti na braniku za svobodo domovine.
Zivio kralj! Brnelo je v naših ušesih in srcih še dolgo po kraljevem odhodu. V polku je zavladal nov duh Na licu vsakega vojaka jc bila čitati želja in volja, da bi čim prej osvobodil domovino. Ni bilo treba dolgo čakati.
Zivio kralj! Polk je šel iz bojev na Lji-gu od zmage do zmage, tako da je dne 23. novembra sam zavzel Kopmaj — samo na njem je ostjml 6.50 mrtvih in ranjenih — v borbah na črti Parcanski vir — Koviona in Toplak — Razbojište in je odločilno izkazal in je bil v teh bojih do polovice uničen. Kot vojni plen je polk zajel na Ljigu okrog 400 vojakov s celim mitraljeskim vodom, na Kosmaju je dobil nazaj našo arti-ljerijo in ujel okrog 600 vojakov z 22 oficirji in mnogo orožja, na Toplaku je ujel 3 oficirje in nad 400 vojakov ter mnogo orožja in opreme. O teh bojih piše general Živko Pavlovič v svoji razpravi »Kolubar-ska bitka«: V najbolj kritičnem trenutku j bitke je prispel v pomoč obrambi Beograda del ti.noške divizije I. poziva, 13. peš-polk, ki ga je vrhovno poveljstvo žurno napotilo semkaj v pomoč, ker ni imelo drugih čet na razpolago. Z močnim protinapadom naših dospelih čet: Timočanov in pa tretjepozivnikov pod poveljstvom Dušana Tufegdžiča, poveljnik odreda iz Obrenov-ca je bil Kosmaj zopet naš. (Srbski književni Glasnik, 16. maja 1921. str 134).
Pri napadu na položaje Toplak—Razbojište dne 1. decembra je šel kralj, opirajoč se na palico po cesti od Daščare. Ob tej priložnosti je šel skozi močan topovski ogenj, ki je bil usmerjen na našo baterijo levo poleg pota. Naš 13 polk je bil v tej smeri, na levi napadalni koloni Kralj je prišel opazovat gibanje, kakor da bi hotel obiskati naš polk. Tu pri lovski koči aval-ski, pri logarju, je kralj sedel na zemljo. Sluga je prihitel, da bi kralju položil preprogo, da ne bi sedel na goli zemlji Kralj pa mu je rekel:
— Pusti, ni treba, hočem sesti na svojo zemljo I
(Iz dnevnika kraljevega adjutanta, polkovnika Ilije Djukanoviča).	R. D.
Vi ste, junaki, ob vstopu v vojsko položili prisego meni in domovini, da se boste junaško borili.
Jaz vas odvezujem od prisege, ki ste i« položili meni, in ne zahtevam, da se borite zame, a zahtevam od vas, da izvršite prisego napram domovini, za njeno svobodo so naši dedi, očetje in bratje pretili potoke krvi.
Zato, junaki, zberite silo v obrambo svojega ognjišča, svoje rodbine, srbskega imena in svobode svoje domovine.
Junaki! Kdor se noče več bojevati, lahko svobodno odide in naj pove, kje želi biti v zaledju in v kakšni službi, tako mesto bo dobil, da ne bo oviral onega, ki se hoče boriti«. Vsi molčijo, nema tišina zavlada v polku. Kralj ponovi poslednje besede: »Junaki! Drugič vam ponavljam Kdor se noče boriti, naj mi odda puško in naj odide, samo da ne oviral onega, ki se hoče bojevati.« Ponovno je zavladala nema tišina »Junaki! In tretjič vam ponavljam., m Takrat se je pripetilo neka) nepričakovanega. Lica vseh vojakov so bila kakor izpremenjena. Ko je začel kralj govoriti tretjič, je zaorilo iz grl vsega polka kakor po nekem višjem in nevidnem povelju: »Živio kralj!«
Nenadni prihod starega In bolnega kralja, njegovo težavno premikanje po blatu, njegovo očetovsko svetovanje, njegova vzvišena odpoved lastnih pravic in pou-
Hože - zdravilo
Jagned — pristni (lat. populus nigra). Raste povsod pri nas in ji pravijo tudi črni topoL Je visoko drevo s širokim vrhom, oddaljenimi vejami in s črno skorjo; listi so dolgopecljati. Cvete meseca marca (inačice). Popki se nabirajo februarja in marca. Čaj (20 gr na pol litra vode) se pije iz nerazvitih in na zraku posušenih popkov in služi proti bronhialnemu katarju, kožnemu izpuščaju, revmi. protinu in proti boleznim sečnih organov; oparek pa 10—15 gr listnih popkov in skorje na pol 1 vode proti protinu, revmi. ishijasu in mrzlici. 3 do 5 kavnih žičk topolovega oglja je dobro sredstvo proti napenjanju, zgagi in bljuvanju.
Jetičnik lekarniški (lat veronica offici-nalis) se nahaja na suhih gozdnih ter son-čnatih mestih. Je plazeča se in naokoli kosmata korenika. z dvigajočimi se vejami ter nasproti si stoječimi, sivozelenimi listi. Cvetni grozdi stoje v listnih pazduhah in imajo bledomodre, majhne cvetke. Plod je narobe stlačena trikotna glavica. Cvete maja in junija. Nabira se cvetoče zelišče v maju in juniju Zelišče ie rahlo prijetnega vonja in grenko ter nekoliko zagolt-no. Čaj se pije proti obolenju in zasluze-nju dihalnih organov hripavosti. suhemu kašlju, bruhanju krvi. pljučnim tvorbam, proti zapiranju vode mehurnlm boleznim, krvavi vodi in pesku ter končno proti bolečinam in krču v želodcu proti migreni, ranam, tvorom itd Čaj pijemo (15 gr na pol 1 vode) zjutraj in zvečer po eno malo čašo ali pa vsaki dve uri eno polno žličko.
JASNO.
Sef: »Kolikokrat sem vam že rekel, da ne smete kaditi med delom?« Uradnik: »Saj ne delam, gospod šef!«
^oloamal cr
DrugI kongres uicdnarodu® Fotoamatfffske zveze
se je vršil v dneh od 29. julija do 1. avgusta v Monakovu. Kot zastopnik dotedanjega predstavnika našega fotoamaterskega gibanja v tem mednarodnem forumu, Foto-kluba Ljubljane, in naše vrhovne amaterske organizacije, Zveze slovenskih foto-amaterskih društev, se ga je udeležil, kakor smo že poročali, g. Srečko Grom. V torek je g. Grom na sestanku v Fotoklu-bu Ljubljani poročal o kongresu. Iz njegovega poročila smo debili vtis. da mednarodna zveza v prvem letu svojega obstaja ni izpolnila vseh nad, ki so jih polagali vanjo ob njeni ustanovitvi lanskega leta. Malo je kriv anormalni položaj, v katerega se svet pogreza čedalje bolj in ki ubija še drugačna idealna stremljenja, ne samo fotoamaterskih Ubraniti pa se nismo mogli vtisa, da je del krivde tudi na vodstvu mednarodne zveze, ki v tem letu ni znalo pritegniti vsaj najpomembnejših nacionalnih amaterskih zvez in edinic. dokazati svojo popolno nevtralnost med obupnimi svetovno nazornimi nasprotstvi današnjih dni, in izpolniti končno tudi nekatere primitivne zahteve organizacijskega poslovanja. Tako je treba ugotoviti, da niti članice zveze niti njeni inostrani funkcijonarji do danes niso prejeli zapisnika o lanskem ustanovnem zboru, da o kakšnem izvajanju sklepov, n. pr. glede reforme mednarodnih razstav, niti ne govorimo.
Skratka, ne smemo se čuditi, da se je
ustanovnega zbora udeležilo neposredno ali posredno kakšnih petnajst dežel, na kongresu ob njegovi obletnici pa so bile dejansko zastopane samo Nemčija. Italija. Rumunija, Luksemburška in Jugoslavija, torej pet držav, dočim so bili zastopniki Belgije. Holandske in Bolgarske bolj problematične vrednosti, ker so zastopali sebe, ne pa kakšnih nacionalnih zvez.
28. jul. zvečer so kongresnikom v razkošnem Kiinstlerhausu priredili nič manj razkošen pozdravni večer. Svečana otvoritev kongresa z običajnimi nagovori, tudi s strani predstavnikov nemške vlade in monakovskega mesta, je bila 29. jul. dopoldne. Po slavnostnem banketu je imel popoldne prof. dr. Stenger iz Berlina predavanje k stoletnici fotografije. Naslednji dan je izpolnil izlet v Berchtesgaden, 31. popoldne pa so bila na programu tri pre-drvarja. Holandec Dick Boer je govoril o novih nazorih o fotografiji kot umetnosti, predaval je nadalje o — izsuševanju Zui-derskega morja, zagrebški delegat in podpredsednik Zveze g. Frajtič pa je podal nekoliko misli o mednarodnih razstavah. Predlagal je med drugim, naj bi posebne žirije za mednarodne razstave odpadle in naj bi prihajale slike že od doma žirirane nanje, zavzemal se je tudi za širšo izvedbo ideje o potujočih mapah. O teh predlogih je bilo nekaj debate, ostali pa so nerešeni kakor predlogi o nakazovanju razstavnih pristojbin in o tem. da bi v razstavnih katalogih odpadle statistike slik in avtorjev, kakor je predlagal Frajtič. Med tem so delegatom predložili osnutek pravil mednarodne zveze, ki jih je isto tako sestavil Frajtič. Ta pravila so med večino inostranih delegatov zbudila veliko presenečenje in tudi proteste, ker temeljijo na popolnoma drugačnih načelih, nego je bila zveza na njih lansko leto ustanovljena. Med drugim predvidevajo, da bi bil stalni sedež zveze v Berlinu, dočim je bilo lansko leto sklenjeno, naj bi se sedež in predsednik izbirala vsako leto v drugi državi, kjer bi se vršil tudi kongres. Nadalje predvideva novi osnutek, da bi se odbor volil za dobro treh let, da morata predsednik glavni tajnik bivati na sedežu zveze in da pripade njeno imetje, če se razide in če se v petih letih ne ustanovi nova mednarodna zveza iz članic bivše zveze. Državni zvezi nemških fotografov amaterjev. Na žalost ni bil sprejet predlog slovenskega delegata, ki je moral isti večer kakor vrsta drugih inostranih delegatov odpotovati, da bi se popoldne vršila razprava o teh pravilih. Kakšna je bila potem njihova usoda naslednji dan, nam trenutno ni znano, kakor nam ni znano, kako se je sestavil novi odbor, če se je sploh sestavil, in kje se bo vršil naslednji kongres. O teh stva-
'H	i Ml r ii -—
Izak Babelj:
Benja Krik
Poroka se je končala, rabin se je vrgel v naslonjač, nato pa je odšel iz sobe in je videl mize postavljene vzdolž vse veže. Toliko jih je bilo, da so segle čez prag v Bolniško ulico. Stanovanja so se spremenila v kuhinje. Skozi zadimljena vrata se je vijugal gost plamen, pijan in širok, v njegovem odsvitu pa so se pekli obrazi stark, se stresali ženski podbradki in zamazane grudi. Znoj, rdečkast ko kri, ko pena steklega psa, je oblival gmote človeškega mesa, ki so se širile in sladko dišale. Tri kuharice, da pomivalk ne štejem zraven, so pripravljale svatbeno večerjo, a nad vsemi je vladala osemdesetletna Rejz, tradicionalna ko sveženj Tore, drobna in grba-sta.
Pred večerjo se je v veži pojavil neki mladenič, ki. ga gostje niso poznali. Poiskal je Benjo Krika. In odvedel je Benjo Krika vstran.
—	Poslušajte, Kralj, je rekel fant, povedati vam imam dve besedi. Poslala me je tetka Hanja iz Kostecke ulice ...
—	No, prav, je odgovoril Benja Krik, imenovan Kralj, kateri sta ti dve besedi?
—	Tetka Hanja vam sporoča, da je včeraj prišel v kvart nov komisar.
—	To sem vedel predvčerajšnjim, je odgovoril Benja Krik. On hoče racijo. Dalje?
—	Pa veste, Kralj, kdaj bo racija?
—	Jutri.
—	Ne, Kralj, že danes bo.
—	Kdo ti je to rekel, fant?
—	Rekla mi je tetka Hanja. Komisar je zbral ves kvart in imel dolg govor. Zadaviti moramo Benjo Krika, je rekel, ker tam, kjer je Gospodar Imperator, ne sme biti Kralja. Danes, ko Krik ženi svojo sestro in ko bodo vsi zbrani tam, moramo napraviti racijo.
—	Dalje.
—	Detektivi pa so se začeli bati. Dejali so: če napravimo racijo danes, ko Benja praznuje, se bo raztogotil ln poteklo bo mnogo krvi. Komisar pa jih je zavrnil: Dražji mi je moj ponos.
—	Pojdi, je rekel Kralj.
—	Pa kaj naj rečem tetki Hanji?
—	Reci ji: Benja ve za racijo.
In odšel je mladi človek. Za njim so odšli še trije možje iz Benjeve družine. Rekli so, da se vrnejo čez pol ure. In vrnili so se čez pol ure. To je bilo vse.
Za mizo se niso vzrstili po starešinstvu. Neumna starost ni nič manj bedna od plašne mladosti. Tudi po bogastvu ne. Zakon debelega mošnjička je s solzami sešit. Za mizo je na prvem mestu sedel ženin z nevesto. To je bil njun dan. Na drugem mestu je sedel Sender Ajhbaum, Kraljev tast. To je bila njegova pravica. Zgodbo Sen-derja Ajhbauma je treba poznati, ker to ni vsakdanja zgodba. Kako je Benja Krik, razbojnik in kralj razbojnikov, postal Ajh-baumov zet? Kako je mogel postati zet človeka, ki je imel eno manj ko šestdeset molznih krav? Stvar v resnici ni bila kar tako. Pred kakšnim letom je Benja Ajh-baumu napisal pismo.
—	Mesje Ajhbaum, je pisal, položite, prosim vas, jutri zjutraj pod vrata v Sofijski ulici 17 dvajset tisoč rabljev. Ce ne storite tega, vas čaka nekaj, da bo vsa Odesa govorila o vas. S spoštovanjem Benja, Kralj.
Tri pisma, drugo bolj jasno oŠ drugega, so ostala brez odgovora. Tedaj je Benja podvzel korake. Ponoči so prišli — bilo je devet ljudi z dolgimi, debelimi palicami v rokah, namočenimi v raztopljeno smolo. Devet plamtečih zvezd se je razgorelo na Ajhbaumovem dvorišču. Benja je razbil ključavnice na hlevu in začel voditi kravo za kravo na plan. Zunaj je čakal mož z nožem v roki. Z enim udarcem je kravo pobil na tla in ji zarinil nož v srce. Padli so streli — Benja je odgnal delavke, ki so prihitele proti hlevu. Takoj za njim so še drugi razbojniki začeli streljati v zrak, zakaj če ne streljaš v zrak, lahko ubiješ človeka. In ko je šesta krava v predsmrt-nem hropenju padla Kralju pred noge, je v spodnjih hlačah prihitel na dvorišče Ajhbaum ln vprašal:
—	Kaj bo lz tega, Benja?
—	Ce jaz ne bom Imel denarja v roki, vi ne boste Imeli krav, mesje Ajhbaum. To je kakor enkrat ena.
—	Pojdiva v hišo, Benja.
In v hiši sta se sporazumela. Pobite kra-
ve sta si razdelila napol, Ajhbaumu pa je bila zagotovljena nedotakljivost ln o tem je dobil potrdilo s pečatom. AH čudež se je zgodil pozneje.
Za napada, v oni strašni noči, je na dvorišče v razpeti srajci prihitela tudi hčerka starega Ajhbauma, Cilja. In Kraljeva zmaga je postala njegov poraz. Dva dni pozneje je Benja Ajhbaum Iznenada vrnil ves denar, ki mu ga je bil vzel, večer nato pa mu je napravil obisk. Oblečen je bil v obleko oranžne barve, a izpod manšete mu je sijala briljantna zapestnica. Vstopil je v sobo, pozdravil in zaprosil Ajhbauma za roko hčere Cilje. Starca je zadela mala kap, a prenesel je. Ostalo je v njem življenja še za dvajset let.
— Cujte, Ajhbaum, je rekel Kralj, ko umrete, vas bom pokopal na prvem židovskem pokopališču takoj pri vratih. Postavil vam bom, Ajhbaum, spomenik iz rožnatega marmorja, napravil vas bom za starešino brodske sinagoge. Opustil bom svojo stroko, Ajhbaum, in bom stopil v vaše podjetje kakor kompanjon. Imela bova dve sto krav, Ajhbaum. Pobil bom vse mlekarje razen vas. Nikoli ne pojde lopov skozi ulico, v kateri stanujete vi. Sezidal vam bom vilo na šestnajsti postaji. In pomislite, Ajhbaum, tudi vi niste bili v mladosti rabin. Ne bova na glas govorila o tem, kdo je falzificlral testament. In vaš zet bo Kralj, Ajhbaum.
Tako je Benja Krik dobil svoje, ker je bil strasten, a strast vlada nad svetovi. Ženin ln nevesta sta tri mesece preživela v bogati Besarabiji, sredi vinogradov, v obilici hrane ln ljubezni. Nato se je Benja vrnil v Odeso, da oženi svojo štiridesetletno sestro Dvojro, ki je bolehala za golšo. Na tej svatbi so za večerjo pripravili purane, pečene piške, goske. polnjene ribe in ribjo juho. Vse, kar najodličnejšega premore naša kontrabanda, je te sinje, zvezdnate noči ugonabljalo duše in telesa ljudi. Inozemsko vino je grelo želodce, sladko utrujalo noge, vrtelo možgane in izzivalo kolcanje, glasno kakor klic bojne trombe. Črni kuhar s »Plutarha«, ki je bil pred dvema dnevoma prispel lz Port-Salda, je pritihotapil debele steklenice jamajskega ruma. Olivne madeirje, cigare n plantaž Pirponta Morgana in oranže iz okolice Je-
ruzalema. Vse to je na obalo nanesla penasta plima Odeškega morja, vse to dobivajo odeški prosjaki na židovskih svatbah. Na svatbi Dvojre Krikove so dobili jamajskega ruma, in ko so se nasrkali ko svinje, so začeli tolčl s svojimi berglami, da je ropot preglušil vse.
Orkester je igral tuš. Razbojniki, sedeči drug ob drugem, so bili od kraja malo v zadregi zaradi navzočnosti tujih ljudi, a polagoma so se znašli. Leva Kacap je ob glavi svoje ljubice razbil steklenico vodke, a Monja — Artilerist je ustrelil v zrak. Konec tej razigranosti je bilo šele, ko so gostje po starinskem običaju začeli mlademu paru poklanjati darove. Pevci iz sinagoge so planih na mize in ob zvokih viharnega tuša opevali število darovanih rubljev in srebrnih žlic. Tu so Kraljevi tovariši pokazali, koliko velja modra kri in še neizumrlo moldavsko viteštvo. Z nepopisno brezbrižnimi kretnjami so na srebrne krožnike metali zlat denar, prstane in nize koral. Arlstokratje Moldavanci so bili stlačeni v telovnike mallnove barve, ogr-njenl s sivimi suknjami, a na mesnatih nogah so se jim lesketali čevlji, sinji kakor nebo. Z iztegnjenimi trebuhi so banditj® ploskali po taktu muzike, vzklikali in nevesto obsipali s cvetjem, ona pa, štiridesetletna Dvojra, sestra Benje Krika, sestra Kraljeva, je iznakažena ob bolezni, z nabreklo golšo in Izbuljenimi očmi sedela na gori blazin zraven suhega fanta, kupljenega za Ajhbaumove denarje, onemelega od obupa.
Obred darovanja je bil končan, pevci so zahripall, kontrabas se ni več ujemal z violino. Nad dvoriščem se je iznenada raz-legel lahek vonj po sajah.
—	Benja, je rekel oče Krik, star nosač, med nosačl znan po svoji surovosti, Benja, veš, kaj se mi zdi? Meni se zdi, da se je pri nas dimnik vnel.
—	Oče, Je Kralj odgovoril pijanemu očetu, prosim vas, pijte in jejte, in pustite neumnosti.
In oče Krik je poslušal sinov nasvet. Jedel je in pil. Toda oblak dima Je postal zmerom bolj strupen. In že je v višino siknil jezik plamena. Gostje so planili na noge, začeli vohati po zraku, a ženske so za-
Pomen parašitizma
Kak® se sUcši s pa&&hva?s>&sn
Oni,
ki se ne
boie smrti
katerem se ie hitrost vedno bolj večala. Ko je potegnil ročico dobi včasih hud udarec na pleče, kar je pa tudi najboljši znak, da padobran pravilno funkcionira. Tedaj prične pravilni padec. Padobran deluje kot zavora. Skakalec lahko regulira smer poleta na ta način, da vleče za jermen je in žice. Parašitista bosta imela v Ljubljani za vsak slučaj dvojne padobra-ne, večjega na hrbtu, manjšega pa na prsih Skok se lahko izvrši iz poljubne višine, toda ponavadi se skače z višine 1000 m. Iznad 500 m se zdi skakalcu. Ga zelo počasi pada. Tedaj ne sliši v zraku prav nobenih zvokov. Pri prihodu na zemljo mora paziti, da ne bi bil udarec prehud. Ko je že čisto blizu zemlje, se potegne po jermen ju gor in se potem lahko spusti, ker je padobran še vedno v zraku. Sedaj nastaja nevarnost, da ga veter ne odvleče. Ko je skakalec stopil na tla, pada padobran na eno stran tn sicer se obrača po vetru. Da ga ne bi veter odvlekel, privleče skakalec polovico padobrana s pomočjo vrvi k sebi. Tedaj se padobran viežem skok je popolnoma uspel.
nje s padobranom nudi tudi izredne športne užitke. Toda v bodoči vojni bodo pa-raši tisti igrali Se važno vlogo. Služili bodo za iznenadenje nasprotnika. Kako zmedo lahko napravi skupina tehnikov, ki se spusti na zemljo za hrbtom nasprotnika z najnevarnejšim orožjem. Na ta način se bodo spustili tudi vohuni z radio-po stajami. V tem oziru se odpirajo še velike
možnosti. Seveda v tem slučaju bodo o*» prli padobrane komaj v bližini zemlje, da jih nasprotnik ne opazi. Doslej imamo Sicer že dosti ljudi, ki so izjavili pismeno, da bodo v slučaju potrebe skočili s padobranom, toda parašitistov-sportistov je šo malo V tem ožiru bo od velikega pomena otvoritev naše prve padobranske šole v
Zagrebu-
Trenutek po
Na zadnjem letalskem mitingu so tisoči in tisoči gledalcev s posebnim zanimanjem opazovali tudi nekaj posrečenih odskokov s padali iz letal. Zagrebški skakalec gospod Slavoljub Vitanovič nam je pri tej priliki dal nekaj prav zanimivih podatkov o tej najnovejši, in gotovo tudi najnevarnejši panogi letalstva. Dosegel je najprej stopnjo jadralca in pilota ter je sedaj prispel na višo stopnjo letalske izobrazbe. na parašitizem. S to panogo se lahko bavi samo nekdo, ki ima že neki položaj v Civilnem ali vojaškem letalstvu. Potrebno je veliko samozatajevanja in odpovedi vseh užitkov, če se hoče varno uporabljati to vertikalno prometno sredstvo v zraku. Samo čisti in idealni sportski duh j lahko premaga vse te težave. Veliki beli I dežnik močno zadržuje padec na zemljo j na hitrost od 5 m na sekundo, kar je podobno skoku iz nizkega prvega nadstropja. Padobran je iz čiste, gosto predene svile, da bi bil čim lažji, površje ima okrog 18 štirjastih metrov. Izurjen skakalec doživlja pri padcu izredne užitke, ki jih je mogoče doživeti samo pri tem neobičajnem potovanju skozi veličanstveno tišino atmosfere. Najprej mu se zdi, da se približa geografski karti, ki postaja vedno večja, dokler končno ne razloči točno vise podrobnosti kraja.
metrov kar po glavi, dokler ga nehomogenost zraika. ne vrže čez in zopet obrne. Gosti zrak nekoliko zadržuje telo, dočimv redkem pada hitreje. Skakalec ne sme padobrana takoj odpreti, ker se svila lahko zapne za letalo, kar bi bilo katastrofalno za pilota in za skakalca. Padobran mora leteti najmanj 30 — 40 m in komaj tedaj se ga lahko odpre, toda ponavadi se leti tudi do sto metrov. Tedaj izhaja svila kot zaprti dežnik ali kot razvlečena harmonika, Padobran se napolni z zrakom m s tem preneha prosti padec skakalca, pri
Znano je, da je zlasti v ruski vojski zelo napredovalo skakanje s padobranom. Rusi držijo tudi višinski rekord, ki iznaša sedaj 9.200 m, kar je že skoraj meja normalnega dihanja. Rekord z aparatom za dihanje držijo Američani ln ta iznaša 11.500 m. Toda poleg višinskega rekorda obstoja tudi rekord najmanjše višine, kar je pri padobranu še bolj nevamo. Splošno se smatra, da je najmanjša višina 200 m, ker se sicer lahko zgodi, da se padobran več ne odpre. Toda nekaterim pf.lotom je uspelo, da se rešijo tudi z višine od manj kakor 100 m, seveda s tveganjem življenja. Zanimivo je, da drži jugoslovanski pilot svetovni rekord v najmanjši višini. Tako se je ob neki priliki razletel v zraku prototip jedrilice znanemu pilotu Acu Sta-nojeviču v Beogradu, ki je srečno prispel na zemljo iz samih 80 m. Priznali so mu svetovni rekord. Gotovo je, da se vsak pilot, ki je hkratu izurjen parašUtist, veliko bolj varno počuti kakor oni, ki tvega skok komaj v slučaju nevarnosti. Skaka-
Božanske Grete Garbo že dolgo nismo videli na platnu. O njenem privatnem življenju se zelo malo ve, tem več pa se ugiba in je takšna le neprodirna misterijoz-nost za igralko kaj učinkovita reklama. Baje zahaja redkokdaj v družbo, raje samotar! v svoji hollyvoodski vili. Igra na klavir in se bavi s slikanjem akvarelov. No, tako čisto sama tudi ni, če pomislimo na celo vrsto njenih izvenkulisnih prijateljev in možitvenih kandidatov, v poslednjem času se zmerom pogosteje čuje ime Poljaka Ssokovskega, slovitega dirigenta, Greta Garbo se je pred kratkim vrnila z dopusta, katerega del je, če verjamemo časopisnem poročilom, preživela v svoji skandinavski domovini,- Nastopila bo v svojem novem filmu »Ninočka«, po komediji madžarskega pisatelja Melchiorja Len-gyela.
Pod vročim afriškim solncem sta re srečala dva slavna francoska filmska igral-
ca — Harry Baur in Victor Fran cen pr* snemanju novega eksotičnega filma »Ni-gerski možje«.
ParamOuntov ljubljenec Ray Milland z
uspehom nastopa v filmu »Hotel Imperi-al« v družbi z lepo Italijanko Iso Miran-dovo.
V Londonu in New Yorku že vrte novi Metro-Goldwynov film »Zbogom Mr. Chips« v katerem se proslavlja poznani Robert Donat. Pri nas smo ga videli v filmu »Ci-tadela«.
Tarzanske filmske zgodbe so močno priljubljene pri mladih in starih, že celo vrsto so jih zvrteli po kinematografih sveta. Obetajo nam zopet nov Tarzanov film, v katerem bo pokazal Tarzanove dogodivščine in junaštva slavni ameriški igralec Johnny WeLssmuller. Sam avtor Tarzano-vih romanov Edgar Rice Burro-ughs se je zelo pohvalno izrazil o novem filmu na njegovi premieru
Iz raznih letal se skoči na razne načM-ne. Tako se iz kabine skoči najprej na glavo. Iz odprtega letala se izvrši 3kok z glavo nazaj, kar je še težje. Pri odskoku obstoja namreč nevarnost, da skakalec ne udari na letalo, kar bi bilo seveda uso-depolno. Zaradi tega leti skakalec nekaj
odvadil je s kamenčkom v ustih jecljanja; kak Sokrat v Atenah je pod »Vsak dan
eno«
opravljal v dovtipih na glas svojo ženo; kak patres conscripti podpirali glave so v slavo in čast si vserimske države — vsa takale dejstva današnja mladina izgublja prerada žal brž iz spomina.
Zato pa dečak, ki do popka ti seže, bo vedel, kako smo nabiti Angleže; da Glišovič, Perlič najboljši sta krili in da smo z Azzuri grdo polomili samo radi tega jo, ker smo jim dali, da so mesto žoge nas v noge suvali. Pa kaj zgolj otroci! — Odkar z rokoborci prihajajo k nam tudi pravi zamorci, še damice, mamice: suhe. debele, ob športu in športnikih so se razvnele. Masirajo pridno si vidno, nevidno in hujšajo druga za drugo rapidno, da športni kanoni bi z bistrim očesom sledili na Rožnik njih vitkim telesom. Kar potlej godi se. ne izdaj policaju, saj športna bodočnost leži — v naraščaju!
Ah da, apropos — naraščaj! Moj najmlajši že prej bi prekrstil se v Budga najrajši, po zagrebški zmagi pa samoumevno raztegnil je trening na šestnajst ur dnevno. Izdelal si dva je lesena loparja in vztrajno servira, parira, udarja ter v singlu gospodov in v igri je v dvoje prvenstvo priboril si ulic že troje. Pozor, JT Savez! Kar nihče ne zmore, to more moj sin brez državne podpore! /Zmaguje povsod: na domačem dvorišču, isfaltnem cestišču in travnem igrišču. Kjer pa ne doseže lopar rezultata, pomaga mu — amerikanska kravata! Prijazen nasvet: to izvirno metodo naj Punčec in Mitič brž spravita v modo, pa bosta pokal in najvišjo trofejo prinesla gotovo še letos čez mejo.
A naj že pustim zasedaj mušketirje! Kaj delajo slavni plavači Ilir'je? Medtem ko od Dubrovnika do Sušaka vsa garda plavalna neutrudno koraka od zmage do zmage in časov odličnih, pri nas rekorderji spe spanje pravičnih. Se vam mar ne zdi, športoljubi ljubljanski, da gnilega nekaj v deželi je danski? Cis.
STRAH PRED TAŠČO
Ona: »Nič mi nisi povedal, da si se odrekel alkoholu!«
On: »Veš, zadnjikrat, ko sem prišel pijan domov in je bila tvoja mati tu, sem jo videl dvojno in tedaj sem se zarekel, da ne pijem nikdar več.
NERODNO VPRAŠANJE.
Teta pripoveduje: »In ko sem se sprehajala po gozdu, se naenkrat prikaže možak na gozdni poti, velik, močan, in zamislite si zdaj, otroci, kako sem morala teči.«
»In si ga dohitela?« vpraša Jurček.
reh, cd katerih zavisi, skoraj bi rekli, nadaljnji obstoj mednarodne zveze, bo treba počakati na zapisnik.
Prireditelji kongresa in oblastva so se trudili na vso moč, da bi delegatom kongresne dni napravili čim bolj prijetne in da bi jih obdali s čim večjim sijajem. Organizirali so jim izlete, obiske krajevnih znamenitosti, bankete, predavanja itd. Bilo je tega skoraj preveč, ker se konkretno kongresno delo pri tem ni moglo prav razmahniti. Vsekako pa je bilo vredno ogledati si ogromno mednarodno fotografsko razstavo. Sodelovali so na njej avtorji 31 narodov in splošna sodba je bila, da zavzemajo jugoslovenski amaterji poleg Madžarov prvenstveno mesto. Posebno zadovoljni moramo biti pri tem Slovenci, ki smo si z dvanajstimi avtorji priborili nič manj nego tri srebrne kolajne (Brane, Peter Kocjančič. Kornič) in eno bronasto (Oskar Kocjančič).
čele kričati. Rajboiniki so se spogledovali. Samo Benja ni rekel nič.
—	Meni nekdo kvari praznik, je nazadnje vzkliknil kakor v obupu. Dragi, prosim vas, jejte in pijte.
Prav tedaj pa se je v veži pojavil mladenič, ki je bil prišel prej pred večerjo.
—	Kralj, je rekel, imam ti povedati nekaj besed ...
—	Kar reci, mu je odgovoril Kralj, ti imaš zmerom nekaj besed na zalogi.
—	Kralj, je rekel mladi človek, naravnost smešno: kvart gori kakor sveča.
Trgovčiči so onemeli. Razbojniki so se nasmehnili. Manjka, pramati banditov iz predmestja, je dva prsta vtaknila v usta in tako strahovito zažvižgala, da so se zamajali sosedje.
—	Manjka, zdaj niste na delu, je pripomnil Benja, malo bolj hladnokrvno, Manjka.
—	Odšli so iz kvarta, je pripovedoval fant, kakšnih štirideset in odšli na racijo. A komaj so bili kakšnih petnajst korakov stran, se je razgorelo. Pohitite, če hočete ■videti.
A Benja je gostom prepovedal iti. Odšel je sam z dvema tovarišema. Kvart je enakomerno gorel na vseh štirih straneh, žandarji so prestrašeno begali po zadim-
1 jenih stopniščih in metali skrinje skozi okno. Med paniko so se arestantje razbe-žali. Gasilska četa je bila z vso vnemo na delu, a vode ni bilo daleč naokrog. Komisar — ta nova metla, ki tako dobro pometa — je stal na trotoarju onkraj ceste in si grizel brke. Benja je prišel mimo in ga po vojaško pozdravil.
—	Bog vam daj zdravje, vaše visokobla-gorodje, je rekel sočutno. Kaj pravite na tako nesrečo? Nekaj strašnega!
A ko se je vrnil domov, so bile luči v veži že pogašene in na nebu se je dramila zora. Gostje so se bili razšli, muzikantje so dremali z glavami na kontrabasih. Samo Dvojra še ni šla spat. Z obema rokama je vlekla preplašenega moža proti vratom zakonske sobe in ga poželjivo motrila, kakor mačka, ki počasi z zobmi pokuša miško, krepko jo v ustih držeč.
Športna kronika

O blagor nam, ljudje božji, blagoslovljena bodi naša jugoslovenska zemlja! Srce mi prekipeva in posoda mojega veselja je polna do vrha, kajti Bog nam je dal češ-pelj, toliko češpelj, bonc!jev in sliv, da bo slivovka v jeseni po štiri dinarje za liter, in če bo vojska, nas ne premaga nihče — škoda, da ni Sudetov na Baikanu. Oj, Bosna, mila žemljica, oj, Vardarska dolina in Hrvatska in še naša slovenska dežela, solze mj kapajo na beli papir, z drhtečo roko podpisujem izstop iz vseh protialkoholnih društev — — solza mi kane in papir dobi madež, dva, kajti napravljen je v naših tovarnah, izdeluje ga papirni kartel. ČeŠ-plje padajo v ceni, papir pa v ccni raste -— naš kartel ni od muh. skleni! je celo pogodbo z nemškimi tovarnami, ki so ponujale papir ceneje, da ga smejo prodajati pri nas le, če ga podraže — in gre za 460 milijonov vagonov, to niso mačkine solze »Da, da kupčija ne pozna meia ..
Vse drugačni tiči so Rusi Ti so kr; la li pšenico in njivski plevel in, glejte ga spa-ka, dobili so zrnje, ki se enkrat seje, raste pa iz samega sebe kar štiri leta: pose-ješ, požanješ, hudik pa ti raste kar naprej ... Če bi bil jaz v kartelu, bi tistega učenjaka zaprl in mu dajal jesti sam plevel toliko časa, da bi spoznal, da pšenice nimamo samo zato, da iz nje delamo moko, ampak tudi zato, da se pri njej kaj zasluži.
Pri nas pa je s pšenico tako in tako sla bo in nič boljše ni s turščico in krompirjem. suša pritiska in dežja ni, kako pa naj bi ljubi bog dopustil mokroto ob samih kongresih. In je davčna oblast zaradi tega tako usmiljenega srca, da ne rubi in ne goni na dražbo posestev, ki jim je po-vedenj poplavila zemljo; da pa zato druge bolj pritisne, je pa menda čisto prav, kme-ov je dosti več ko bogatinov in prej pride kamela skozi uho šivanke ko revež mimo davkarije-
Hudson pa je čisto mirno prišel v Berlin in živ vrag ne ve, kako je opravil z Wohltatom; šahirala sta menda, vlekla zdaj sem, zdaj tja, se tipala kajmakcala-na pa menda oba nista pozabila in je Balkan Balkan — in tako ni bil nobeden mat. Šah jc prav za prav lepa reč, pametni zma-
ga, tisti pa, ki ga je sama praznota, obsedi. Zato Sanirajo predvsem ljudje, ki ne vodijo politike. In menda ni bil šahist tisti, ki je pretekli teden postavi! predlog, naj sovjetska Rusija sklene zvezo s proti-komunističnim blokom, kristjan s paga-nom, mačka z mišjo — kako bo angel s hudičem pedpisai sporazum.
Pri nas pa se sporazumu že bližamo, vem, kajti v hrvatskih časnikih je čim dalje mani belih lis. Sicer je Sokrat dejal, da ve. da nič ne ve, in so nas v šolah učili, da je to višek spoznanja, vendar jaz ne trdim, da vem, da nič n<. vem. kajti če nič ne vem, ne morem vedeti, da nič ne vem, torej ne vem. da vem, da nič pc vem — in nazadnje !e nekaj vem. In '•ikc bo sporazum; da bi se vsaj kni tudi pri nas poznalo, vsaj majhno drobtinico najmanjšemu revežu, ni pes, da bi nas Maček ne imel rad, naše gi re list
Res, najmanjši smo med brati, toda pri nas se gode velike reči. Za primeru, pretekli teden smo imeli volitve in so bili premagani tisti, ki imajo večino, več no pa so dobi"1* taki (tako sem brai kakor se reče. v poluradnem listu), ki delajo proti tistim, ki so jih izvoiili Ze vidim da pr; nas ne bo pravega reda, dokler ne pride nov volilni način Prvič, volijo naj vse ženske. Drugič, volilna pravica naj se vzame vsem tistim moškim in njihovim ženam, ki nočejo spoznati, kateri kandidat je pravi. Tretjič, v volilnem redu naj bo odločeno, katero stranko smemo voliti. To je edina pot do pravične večine, po sporazumu bom poslal osnutek v Beograd, pretipkal sem ga že in nosi naslov: Kapurjev volilni red za Slovenijo. Seveda bo treba razveljaviti že izvršene volitve — in to je pametno in moralno, kajti zmoto volilcev je treba popraviti, zakaj pa je potem tu oblast.
Pa saj menda tudi drugod ni še pravega reda. V Braziliji se jc posrečilo nekemu kemiku napraviti iz kave steklo in porcelan, braziljski pridelovalci kave pa so prav ta teden stresli v morje cele vagone kave, da bi se cena ne znižala Kakšen red pa je to? Pa sem malo povprašal tega in onega, kako je s to stvarjo in so mi vsi rekli, da imajo tam pridelovalci kave ob-
last v rokah — kaj bi potem s ceneno kavo, bomo že še kar naprej pili knajp ali žiko. Za otroke je menda celo boljše, da ne uživajo kofeina, otroci pa so bodočnost naroda, sem zadnjič slišal nekega poslanca, ki pa, žal, sam še nima otrok. Za otroke moramo res skrbeti, čim več jih je, boljše bo za nas — in nekoč ko bomo že stari očetje, bomo svoje vnuke poučili, kaj je to življenjski prostor in že se bomo razlezli na vse štiri strani sveta, Slovenec na severu, Slovenec na jugu — vse ostalo pa bemo vtopili vase, kar že to stoletje čaka uboge Jpponce na Kitajskem.
Sicer pa kava ni tako važna, je že važnejši petrolej. Hudir je le, da ga nekatere države nimajo. Če bi se tem posrečilo n. pr. prebroditi Rumunijo m čez Črno morje tja na mehko rusko žemljico, ki pri Ba-kui in Grozniji iz svojih neder usipa toplo zemeljsko mleko, da. pottm — potem bi ne bilo nikakršnega južnovzhodnega vprašanja, vsaj tako je pisal g. H. Vicham Stcad — in mi bi lahko mirne duše pili cviček, se šli kongrese in shode in se nazadnje celo ljubili med sabo. tako pa — hm. sem kar vesel, da so se naši letalci malo pokazali v nedeljo pred svetom... Hudo je ie, da ne gleda vsak tako bistro okrog sebe.
Mi raj"e rešujemo drugačne probleme. Ljubljanski magistrat se, za primero, zdaj p-*ča z vprašanjem, ali so mestni trošarin-ski uradniki, ki pregledujejo na postaji ljudi, za ljubljanske prebivalce rešilni angeli ali ne. Zupan je dognal, da vse to počenjajo Ljubljani na korist in jaz mu dam prav. čeprav vsi drugi mislite prav nasprotno. Kje pa, vas vprašam, naj vzame cbčina denar, kadar je treba okititi magistrat. razsvetliti okna, prižgati sveče, po-tresati sol po cestah, če bi ne bilo mitničar-jev? Ali naj iz prazne blagajne jemljemo nagrade za komisije? In odkod naj dobimo n. pr. dolarje, če je treba, da Ame-rikanci spoznajo obraze naših velmož, katerih belim lordskim rokam je izročena naša usoda? O, je že prav, mintičarji pre-iščite vse in ne delajte izjem, pa če vam pride magari sam predsednik finančnega odbora v roke! Saj mi meščani radi plačamo vsako stvar dražje, naj je to mleko ali knjiga, samo da ni tihotapljeno blago!
Da, mi se radi žrtvujemo, kot se je rad žrtvoval novi prvi dirigent naše opere, ki nalašč do teh dni še ni nikjer dirigiral, da je tako operi prihranil vse, kar mu je dala stvarnica.
Kapur.
Pilot se je s padalom rešil iz gorečega letala
Priznajmo svoj greh — ni baš dolgo še
tega,
kar videli v športu smo vir vsega zlega, ki deco nam kvari, da šolo špricari in ne brez nesreč skoz učenje krmari
I ter nikdar ne zna konjugacij latinskih ne faktov in aktov oseb zgodovinskih: kako se Demosten z metodo kričanja
klanja vojaku, Francoz hiti poleg Angleža
do poslanstev. Avto odhiti, konji, vozovi, motorna in navadna kolesa — vse se križa kakor ceste, ki tečejo novo in moderno zgrajene proti Lckcmtiju, do Gimme, mimo velikih jezer do Dola in dalje proti Mogadiscui, potem v Dcbra Markos in dalje v Gondar, a slednjič ona v Haras, poleg katere teče tudi železnica v Džibutti. V mesto prihaja kava. žito, sočivje, kože, živina, železo, zlato, platin.
Prve lučke se že prižigajo. V mestu brenči kot v čebeljem panju, medtem ko je solnce že davno zatonilo v pragozdovih južnih pokrajin. In že sije luna na meste-cc, ki sc pripravlja na počitek po truda-polnem delu. Zadnji odmevi vojaške trobente se izgubljajo v mirno noč: »Silen-zio!« A nad vsem tem plove Mussolinijev duh, ki vedno znova bodri svoje pionirje k novemu delu, k novim naporom — za veličino rimskega imperija.
Stane Konjedic.
Abesinski lepotici
Prostrano pristanišče Massaua, nešteto bleščečih se lučk, mešanica zabojev, bencinskih sodov, med njimi mlad Sardincc, čolni in ladje se pregibljejo in spremljajo mehke akorde ... »sul mare luccica ...« Še enkrat se pokažejo beli zobje v svitu zaspane lune ... »Santa Lucia ... Santa Lu-cia...« Tudi on slednjič truden zaspi na vlažni vreči. Le nekaj galebov sivosrebrnih plove v bližajoče se jutro in meče rogovi-laste sence na razrito morsko gladino, da izgleda, kot bi po njej rajale čarovnice, poslavljajoče se od črne noči.
Meščani še sanjajo o bodočnosti velikega imperija, ko se mi že iz širokih, elegantnih ulic izgubimo v predmestje, od tod pa v komodnem pulmanovem avtobusu zapuščamo to moderno luko. Lahka megla, bela in prozorna, že boža in prebuja zaspana oljkova drevesa, ki se ne morejo prepričati, da je jutro že tu, ko mi še vozimo v naglem tempu po krasni, široki asfaltirani cesti proti glavnemu mestu nove province novega rimskega imperija. Pristanišče m mesto so že davno za nami in tudi od morja se iz višine poslavljamo.
&!mm	rr?waji3so
Vozilo skoro nes'i"no drsi skozi nepregledne zelenjadne nasade, skozi idilične palmove gaje. Tu pa tam sc sreča z drzno izpeljano železnico, ki se vzpenja do Asma-re in dalje do Agordata in Tesscncia. Ob straneh poti hitijo v barakane zaviti Eri-trejci, potegujoč za seboi naložene osličke, da čim prej dospejo na trg. Povsod se dela in ustvarja, novi nasadi, nova žitna polja, in vseeno ne zmanjka zemlje, ki le mirno čaka, da bi rodila. V vsei Abesiniji je poljedelstvo zelo razvito. Prej površno, •se zdaj razvija v racionalnem delu, katert;-,%-a čaka še velika naloga, zato pa tudi ne oo izostal uspeh.
Poljedelstvo Abesinije jc različno po legi pokrajine. Domačini delijo razne višine v tri imena: quolla, voina dega in dega. Quol!a, to so nižje ležeče ravnine, ki imajo vroče in vlažno podnebje in na katerih se pridela koruza, sočivje, kava, tamarin-di, bombaž, tobak in bambusove palme. V drugi, t. j. voina dega, ki leži od 1800 m do 2400 m in katera je najbolj zdrava in obdelana zemlja, se pridobivajo velike količine žita, prosa, krasno sadje, povrtnina, v nižjih legah koruza, v višjih pa ječmen. Glavni pridelek je 'pa kava. Zelo veliko je tudi kokosovih palm. Iz lupine sadeža teh palm se izdelujejo gumbi, in sicer je ena tovarna v Agordatu, druga v Chereu. In tretja višina, ki je pa večinoma pusta, služi le pastirstvu, tako da se tu goji na desettisoče ovc, mezgov, konj, goved itd. Sicer pa se do višine 3800 m tu pa tam še dobi ječmen. Tudi je v teh krajih razvita industrija kož.
Moja družba se veseli lepega dneva in divnih pokrajin, ki se menjujejo ko sreča nesrečnežu.
Motor vedno težje in težje sopiha. Cesta se vzpenja, vsekana v skalovje — oster, a eleganten ovinek, izza njega globok prepad. Mala, debelušasta Nemka naenkrat omedli. Dali se je prenajedla? Morda pa se je le upla^ila prepada, tik katerega smo drveli. Seveda se voz takoj ustavi. Zavore škripljejo kot signalne sirene, ki kličejo na pomoč. Radovedno se ustavljajo tudi domačini. Kaj? Kako? Zakaj? Vse vprek vprašuje, vse jc elektrizirano Le ona sloni kot diktator na naslonjalu, bela ko zid, z zaprtimi očmi. Le brčice pod nosom, nenavaden ženski okras, ji nemirno drgečejo. Lečenje se prične. Grudi, oproščene tesnih vezi, ko sveže testo lezejo na vse štiri j vetrove. Lice, ometano z raznobarvnimi rnokami, se je izpremcniio v pravo pobočje . vulkana. Po brazgotinah tečejo ko nasilna j lava kolinska voda, eter, špirit, vse vprek j v rdeči, rumeni barvi, da izpod oči še črno curlja. A vse zastonj, vse zaman! Bože po-rniluj — mrlič se ne prebudi. Šele ko mlademu Abesincu uide udomačena opica in sede s svojo rdečo, golo zadnjico ponesre-čenki v naročje, na gole prekrižane roke —
ke, sadje. A tudi to polagoma izginja. Pred nami začenjajo štrleti v nebo velikani, sivo rjavo skalovje, gole stene, nad njimi modro nebo.
V Asmari
Cesta zavija, se zopet zravna, ko kača leze med vrhovi, dvigne se. da se asfalt sveti, kopajoč se za zaveso solnčnih žarkov. Dospeli smo na višino 2350 m. Tu se pot zravna. Lažje hiti zdaj težki avtobus proti Asmari. Dospeli smo v glavno mesto pokrajine Eritreje.
Skozi široke, čiste ulice, polne drevoredov, vil in modernih palač, skozi zamazano židovsko četrt in arabski del mesta, poln kavarn in bazarjev, pridemo spet na našo glavno cesto. Povsod vidimo lepo obdelane vrtove, sadna drevesa, med njimi pa nizke abesinske tukule, zidane iz surove, na solncu posušene opeke in okroglih kamnov. Na desno zavije druga cesta proti Agordatu in Tesseneiu. Po tej cesti prihaja v Massauo tobak, kokosovi orehi, bombaž, železna in zlata ruda. Pot se vzpenja, spet pada med gozdiči oljkovih dreves. Palmove zclenice se tu in tam pomešajo med kavnimi nasadi. Dccamere smo prešli in zdaj po pustem, skalnatem terenu skozi Senafe pridemo do Adig^ata Od tod pelje spet desna cesta proti Adui in Aksu-mu, proti mestom srditih in junaških bojev v daljnji in bližnji preteklosti.
Motor poje svojo večno pesem, že drugI dan vedno ena in ista melodija Kilometri sledijo drug drugemu, pokrajina se le malo spreminja. Ob cesti in na poljih mirnu gledajo ali delajo nekdaj tako bojeviti Abesinci. Z dvignjeno desnico nas pozdravljajo. »Arriba« odzdravija za menoj sedeča Španjolka. V mladosti je mogoče bila lepa, a zdaj polna brazgotin povsod. Menda je prccej zdravnikov skušalo svoje znanje na njeni trdi koži, ki je zdaj odsevala polno jamic in brazgotin na tropskem solncu.
Cesta se spet zravna, ob njeni strani teče z leve in desne vrsta malih, črnobelih količkov. Med njimi je uvrščenih mnogo-brojno število ricinusovih rastlin Neprestano se križamo z vojaškimi avtomobili. Zagorela, vesela lica nas navdušeno pozdravljajo. Povsod vlada zadovoljstvo in mir, tu se dela in ustvarja — nove ccste. hiše, mostovi, obrambni zidovi — težki to vorni vozovi donašajo dan na dan nov
Jezero Asciaughi
Pred nami leži in se kot velik biser, vdelan v olivno zeleno ozadje, blišči v neštetih barvah jezero Asciaughi. Majhno, a zato tem divnejše. Visoke palme ga obdajajo ko niz smaragdov. Nasproti jezera raste iz ceste ogromen obrambni zid, preko katerega je v beli barvi potegnjeno »Duce - auvi«. Še dosti časa vidimo te bele črke, ko jezera davno ni več. Cesta se spušča navzdol.
Po nekaj drznih vzponih, evo, leži pred nami neizmerna ravnina ko šahovska deska. V daljavo beži velika čreda brzih gazel, A ko se čutijo varne, se spet ustavijo in se mirno pasejo dalje. Ko puščica sfrči preko ravnine, skoro bi rekel, da drsi po gladkem asfaltu, težek avto. Povsod polno rastlinstva, predvsem »neuk« je v izobilju, t. j. naši solnčnici podobna rastlina. Iz nje stiskajo olje in sicer sc nahaja velika tovarna za predelavo tega olja v mestu (Des-sie), kateremu si bližamo. Začenjajo se pogosteje pojavljati kavni nasadi. Kavo se tu prideluje racionalno in so vse rastline plemenite. A ni ta kava daleč tako aro-matična, ko ona, pridelana v pokrajini Kaffa. Mala so sicer zrna, ker je rastlina divja, a tekočina je izvrstna. Pravijo, da je tu prava domovina kave.
Slednjič le prisopihamo v Dessie. Majhno čedno mcstece, važno cestno križišče. Naša cesta se tu še sreča s cesto, ki veže Addis-Abebo s pristaniščem Assab. To je najkrajša pot iz prestolnice do morja. Ob tej črti bodo kmalu začeli graditi spored-no železnico. Že zdaj je pot živahna, vedno polna vozil. Ako bi se pa zgradila železnica, bi cesta, ki gre do Džibuttija popolnoma izgubila svoj pomen.
Ob cesti je tudi vojaško taborišče, mo-. derno urejena garaža in avto delavnica. Takoj za temi objekti se izteka v mesto cesta, ki pride iz Gondarja in Delna Tabor. Avto obkrožuje gruča zamazanih abe-sinskih fantalinov, ki ponujajo razne predmete v nakup. Prstani, male vaze, živali, izdelane iz mehkega raznobarvnega kam-nja, ki ga lahko režeš z nožem.
V Addis Abebo
Poslovimo se od prijaznega mesteca ter hitimo proti glavnemu mestu. Prepotoval sem dodobra, z mirno vestjo lahko rečem, vso Afriko, ali tako divnih pokrajin, tako raznovr. prizorov še nisem nikjer videl. Pot začenja delati velikanske krivulje. Ob zelo strmem prepadu na naravnem skalovju stoji rimska volkulja iz brona. Pod njo trojica rimskih legionarjev, ki jo pa z ogromnimi ščiti branijo pred nevidnimi sovražniki. Ta spomenik nas spominja na zlom zadnjega abesinskega odpora. Zdaj si sledijo lepo urejeni kavni nasadi, a med njimi kot v okras rastline »neuk«. Na levi za nami v notranjosti ostaja mcstece An-kolec.
Solnce postopa zelo obzirno z nami. V zraku brni petorica velikih »Capronijcv«. ki kaj kmalu izginejo za konicami oddaljenega gorovja. Sredi ceste čepi opica, vozač daje signale, a živalca se ne more odločiti, da bi dala prost prehod. Ko jo jc že hotel pogaziti. je iz grmovja poskočila starejša dama ter zavlekla malega nepridiprava nazaj v grmovje.
Cesta pred Addis Abebo
Psnorama od Massaue do Addis Abebe, kakršna se človeku
odme iz drvečega avtobusa
Pogled na Addis Abebo
španska hidra sama s seboj
gradbeni material. Ravnine, ki so bile prej zapuščene, obetajo zdaj obilo žetev, črne srajce, ki so se prej junaško borile, so zamenjale zdaj puško z lopato — tank ta traktor. Vse dela z navdušenjem, tako da vsa Abesinija izgleda kot ogromno mravljišče.
MacalJe je tu. Neprevidni vozač skoro zavozi v gručo mladih Abesink, ki sfrčiju narazen ko jata gosi. Okrog telesa jim malomarno visi bel barokan, tako da gornji del telesa ostane gol. Okrog vratu imajo ko psički na roža ali modrih trakovih privezane neke obeske. Vsekakor sem pozneje na fotografiji dognal, da so bili to kopt-ski križi in pod njimi viseči khiasiji. Sicer pa so bila to čisto fletna dekleta, visoka, bronaste polti, mehke kože, sicer črne, a kaj bi vam pripovedoval — preveč so zapeljive in raje krenemo dalje, da se kdo ne bi zaljubil in tu izgubil svoje deviško srce.
Mimo nas švigajo žitna polja. Na trikrat zavitem ovinku stojita dva cestna miličnika na rdečih motornih kolesih. Gotovo pazita na nevarne vi juge. Avto vozi skoro v koraku — »buon proseguimento« — še slišim, potem pa motor zopet zabrni.
Promet na ccsti jc postal živahnejši. Pozna sc, da sc bližamo glavnemu mestu. Končno jc Addis-Abcba tu. Mesto, ki sem ga videl pred desetimi leti, mi je bilo zdaj čisto tuje. Nove ulice, krasni drevoredi, modernizirana neguševa palača, vojašnice, fašistična palača, vile, nove trgovske zgradbe, letališče, tovarne da, celo termoelek-trično centralo mislijo postaviti. Ulice so polne življenja. Črnec se zaleti v Žida, Grk se prepira z Arabcem, Abesinec se
Tiho, skoro trepetaje šepeta v tropski noči tisoče in tisoče bisernih kapljic rose, ki nestrpno pričakujejo solnčnih žarkov, da jih segrejejo. Rdeče morje se kot črna masa vali po obali, zavija se, raztegne po razsušeni zemlji, pa zopet odteče. Majhen val se razbije in razpne na oklopu ogromne želve, ki nič hudega sluteč mirno opazuje majhno zvezdico, padajočo v strahotne globine morja.
tedaj, o čudo božje! »Schveinerei!« to je bilo prvo, kar smo čuli, potem je pa dama z vso zbrano silo sunila ubogo živalco preko avtomobila, kot da bi bila židovskega porekla. Splošen mir. To priliko izrabi vozač, vžge motor, nekaj tresljajev, nekaj vzdihljajev in zopet drvimo dalje. Pokrajina izginja za nami, izza ovinka še užaljena opica maha s pestjo, potem pa samo gričevje, kamor pogledaš, nasadi, trte, olj-
General Franco
sc je bil oženil z lepo, mlado, bogato Žito Polovo iz Saragcsse, sestro Francove žene.
Nesoglasja rasejo, spori o notranji ureditvi države so na dnevnem redu. Navarci so pred nekaj tedni uprizorili pravcati separatističen puč, v katerem je deževalo ročnih granat. S težavo je Franco s polkom vojakov iz Santandra v krvi udušil upor. Pristaši Burboncev, katerih voditelj je vojvoda de Maura, katoliki, ki se zbirajo okrog Gila Roblesa, konservativni re-gionalisti, ki jih vodita de Cambo in de Ventosa, vojaki, ki slede de Yagueu in Queipu de Liano, obsipajo falangiste z bridkimi očitki, zato jc bila upravičena Francova bojazen, da bo režim, ki ga je uvedel njegov svak, razdelil Španijo v dva nasprotujoča si tabora: na eni strani Falanga, na druge armada in narod.
Štirje ugledni, vplivni generali so že manifestirali svoje simpatije za Queipa dc Liana: general Yague, general Solchaga, ki je v državljanski vojni poveljeval navar-skim divizijam, general Moscardo, junak iz Alcazarja, in končno general Aranda, branitelj Ovieda, ki je imel dovolj poguma, da se je v intervjuvu z nekim inozemskim žurnalistom izrazil proti sodelovanju z diktaturami.
Kakor so Španiji prerokovali bistrovidni ljudje, tako sc zdaj dogaja pred našimi očmi: ko je general Franco strnil vso oblast v svojih rokah, se je začel razkroj španskega fašizma.
Po zadnjem sestanku z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom se je general Franco 18. julija sestal s svojim svakom. notranjim ministrom Scrranom Suncr-jem, da se porazgovorita o nekaterih ukrepih, ki so potrebni za ohranitev reda in miru v državi. Serrano Suncr je svojemu svaku in šefu pri tej priliki poročal o akciji generala Qucipa de Liana, ki je prav tisti dan imel pred starimi vojaškimi borci v Sevilli plamtcč govor o novi Španiji. Serrano Suncr je generalu Francu predložil stenogram govora, ki je v resnici pomenil napoved vojne proti »civilistom« in »dobičkarjem«. General Franco je med drugim bral: »Tistim pripada krmilo države, ki so sc borili, ne pa tistim, ki so borbo gledali od daleč. Nam gre oblast, zato moramo pregnati najprej nove politične ka-marile! Danes Španiji vlada režim krivice.«
Generalu Francu je bilo jasno, da mora nevarnega nasprotnika spraviti s poti. Če mu bodo dovoljeni tako žgoči izpadi, sc bo Qucipo de Liano začutil neranljivega in sovražnikom Falange bo zrasel greben. Uro pozneje je Franco z dekretom razrešil Queipa de Liana kot komandanta druge armade in na njegovo mesto postavil generala Saliqueta. Izmed španskih dnevnikov jc bil ABC edini, ki si je upal v celoti prinesti govor upornega generala. Minister notranjih zadev je list zaplenil in mu prepovedal izhajanje za nedoločen čas. Toda takšni ukrepi so prešibko orožje, da bi bilo z njim mogoče premagati sovražnika, ki dviga glavo že v vrstah frankistov samih.
Monarhisti, Navarci, baskovski tradici-onalisti zbirajo okrog sebe ljudske množice, njim pa se pridružujejo zmerom številnejši pripadniki vojske, da se rastoči hegemoniji Falange postavijo po robu. Falanga jc med Španci imela svoj čas veliko število pristašev, ker je nastopila kot nekakšen preporoditeljski pokret. Po zmagi nad republikanci pa so se falangisti znašli pred tako težkimi nalogami, da na kakršnekoli socialne, kulturne in moralne refor- J me ne utegnejo misliti. Za Josejem Anto-niom Primom de Rivero. njenim ustanoviteljem, je vodstvo Falange prevzela skupina politikov, ki so se bili zbrali okrog diktatorja in med katerimi zavzema najvidnejše mesto Ramon Serrano Suner, ki
Serrano Suner
Toda zaenkrat je posredovalcem generala Franca uspelo, da z nezadovoljneži napravijo kompromis. Kako se bo bitka končala, nihče ne ve. Vojvoda de Maura je pred kratkim prispel iz Lizbone v Lausan-ne, kjer se z Alfonzom XIH. razgovarja o možnostih restavracije.
Zgoraj general Queipo de Uaav spodaj general kaugue
ŠPORT
Bogat spored na mariborskih tleh
Včeraj so imeli v Mariboru z zaključkom Mariborskega tedna tudi številne športne prireditve, ki so pritegnile množice gledalcev
Maribor, 13 avgusta
V okviru VIII. Mariborskega tedna so bile danes na sporedu številne športne prireditve, ki so v vseh ozirih odlično uspele.
Pod pokroviteljstvom mariborskega župana gosp. dr. A. Juvana je priredil SSK Maraton
veliko kolesarsko dirko okoli Pohorja
in sicer na 157 km dolgi progi Maribor— Fram—Slovenska Bistrica—Stranice—Vitanje—Slovenji Gradec—Dravograd—Ma-renberg—Brezno—Maribor. Za dirko je bilo izredno veliko zanimanje, saj se je prijavilo 34 najboljših dirkačev iz vseh krajev naše ožje domovine, pa tudi odlični dirkači iz Zagreba. Od prijavljenih 34 je startalo davi ob 5.24 na križišču Koroščeve in Vrazove ulice 26 tekmovalcev, čalnov zagrebškega Gradjanskega in Olimpa, Kluba slovenskih kolesarjev v Celju, Edinstva iz Ljubljane, mariborskega Peruna, Železničarja, Maratona in Edelweissa, Poštele iz Radvanja in Kolesarskega kluba tekstilcev iz Maribora. Današnje dirke se je udelžil tudi državni prvak Gustav Prosenik iz Zagreba, ki je tudi pri tej dirki pokazal svoje odlične dirkalne kvalitete in prispel tudi kot prvi na cilj. Od 26 dirkačev je celotno progo prevozilo le 15 dirkačev, ostali so postali žrtve naših skrajno slabih cest, zlasti med Mariborom in Slovensko Bistrico, kjer je 6 dirkačev padlo, 4 pa niso marali riski-rati zaradi obupnih cest svojega življenja. Na srečo niso bili padci usodni in so dobili dirkači le manjše poškodbe.
Okoli 10. ure dopoldne se je zbrala po Koroščevi ulici ogromna množica ljudi, ki je z velikim zanimanjem pričakovala dirkače. Ob 10.26 se je pojavil prvi dirkač. Bil je to naš državni prvak Gustav Prosenik, ki je imel startno številko 23 in je kot prvi prevozil cilj v odličnem času 5:02.1. Gasilska godba je zaigrala koračnico, množica pa je zmagovalcu priredila viharne ovacije. Kmalu se je pojavil drugi tekmovalec Karel Sodeč, član mariborskega Maratona. Njegov čas je bil 5:10.47. Po manjših in večjih presledkih so sledili ostali tekmovalci. Tretji je bil Jože Planinšek (KSK Celje) 5:18.02,
4.	Stjepan Ljubic (Olimp, Zagreb) 5:19.01,
5.	Jože Gregorič (Edinstvo, Ljubljana) 5:20.20, 6. Rudolf Fiket (Olimp, Zagreb) 5:23.10, 7. Oskar Žerjal (Edinstvo, Ljubljana) 5:23.11, 8. Oto Jerneje (KSK Celje)
5:26.42, 9. Jože Spajzer (KSK Celje) 5:27.03, 10. Anton Grmek (KK Tekstilni, Maribor) 5:38.14.
Po končani dirki so se udeleženci dirke uvrstili v sprevod, ki je z gasilsko godbo na čelu krenil na razstavišče MT, kjer je bila razdelitev krasnih daril V imenu mestnega župana je izročil inž. Lah zmagovalcu današnje dirke G. Proseniku pokal dr. A. Juvana, Putnikov ravnatelj g. Loos pa je v imenu Mariborskega tedna in mairborske podružnice Touring kluba izročil najboljšemu Mariborčanu Karlu Sodcu darilo Mariborskega tedna in Touring kluba. Ostalih 10 najbolje plasiranih je prejelo lepa praktična darila.
Plavalna tekma na Dravi
Dopoldne ob 10. je bila na 3 km dolgi progi Mariborski otok—Kristjanovo kopališče plavalna tekma, ki jo je priredil agilno delujoči Mariborski plavalni klub. Zaradi hladnega vremena je startalo le 7 tekmovalcev, od katerih je prispelo 6 na cilj.
Tehnični rezultati so bili: 1. Drago Lampret (Mariborski plavalni klub) v času 17.23, 2. Anton Sihert 17.40, 3. Janko Zivko (Sokol II) 17.56, 4. Franc Balon (Sokol II) 18.07, 5. Mirko Fajdiga (MPK) 18.30, 6. Jjsip Sihert (Studenški SK) 18.41.
Teniški turnir za prvenstvo Slovenije
Prvak dravske banovine je.postal Rapidovec Blanke, pr! damah je zmagala Lirzerjeva, med juniorji pa Celjan Goršek
Maribor, 13. avgusta.
Danes dopoldne so se končala na teniški igriščih ISSK Maribora letošnja tekmovanja za teniško prvenstvo dravske banovine. Turnir, ki se je pričel že v petek popoldne, je bil odlično organiziran, za kar gre predvsem zasluga neumornemu načelniku teniške sekcije ISSK Maribora ravn. Babiču. ki je to lepo tekmovanje izvedel v splošno zadovoljstvo. Turnirju je prisostvovalo tudii mnogo občinstva, kar dokazuje, da se je spet dvignilo zanimanje za beli šport, ki je imel še pred leti v Mariboru svoje središče. Letošnji turnir za prvenstvo dravske banovine je zbral v Mariboru vso teniško eltito Slovenije, iz neznanih razlogov pa so izostali nekateri Ljubljančani. Borbe v vseh disciplinah so bile ogorčene in zanimive, zlasti v tekmovanju gospodov posameznikov, kjer se je borilo za naslov prvaka 22 tekmovalcev. V tej disciplini so se med zadnjo osmorico plasirali: Albaneže (ISSK Maribor), Holzinger (Rapid), Tončič (Maribor), Skoberne (Atletik, Celje), Mali in škapin (ISSK Maribor), Goršek (Celje) in Blanke (Rapid).
Rezultati so bili naslednji:
Blanke : Goršek 7:5, 6:0, 6:0, Mali : Ska-pin 6:4, 6:3, Tončič : Skoberne 6:4, 6:1, Albaneže : Holzinger 6:0, 6:2 Kot finalista sta se plasirala Blanke, ki je premagal Malija s 6:0 in 6:1 ter Albaneže, ki je izločil svojega klubskega tovariša Tonči-ča s 5:7, 6:1 čn 6:3. Ob največjem zanimanju občinstva sta nato Albaneže in Blanke zaigrala zaključno partijo. Albaneže, ki je bil očividno utrujen, ni nudil
pravega odpora, Blanke pa je zaigral v prekrasnem stilu ter zasluženo zmagal 6:1, 6:1, 6:1 in si s tem prvte priboril naslov prvaka Slovenije.
Tudi za juniorsko prvenstvo se je prijavilo izredno mnogo tekmovalcev. Kot zmagovalec je izšel Celjan Goršek, ki je v finalu zmagal nad nadebudnim prvakom SSK Maribora Vutejem šele po trdi borbi 6:3, 1:6 in 6:1. Vute je šele prvič nastopil na turnirju in je še prej v polfi-nalu porazil Vampla (Železničar) 6:4, 2:6 in 7:5. V drugi skupini ie prišel v finale Celjan Goršek brez igre, ker je Blanke n. odstopil. V četrtfinalu so igrali: Vampel: Slana 6:0. 6:4, Vute : Kren (Atletik) 6:1, 6:0, Goršek : Milavec (Ilirija) 7:5, 6:0, Blanke n. : Perme (Maribor) 6:2, 6:1.
DOuble. V četrtfinale so se plasirali Skoberne — Holzinger, ki sta zmagala nad dvojico Mazi — Vampel 6:2, 6:3, TončCč — Mali : Skapin — Dernovšek 6:4, 6:4, Blanke O. — Hitzl : Kirbiš — Albaneže 6:2, 6:3. Finalista sta bila para Tončič — Mali z zmago nad dvojico Skoberne — Holzinger s6:2, 3:6 in 6:4 ter Blanke — Hitzl z zmago nad dvojico Kirbiš — Albaneže 6:1, 6:2. Finale se ni mogel odigrati zaradi dežja, prav tako niso mogle biti odigrane finalne igre mešanih parov, kjer sta se v finale plasirala para Babič — Tončič in Lirzer — Hitzl. Oba finala bosta odigrana 21. t. m.
V damskem tekmovanji', si je priborila naslov banoVinske prvakinje Lirzerjeva (Rapid), ki je v finalu porazila Voglarje-vo (SSK Maribor) 8:6, 6:1.
►Ull
Novi plavalni prvaki
ercegnovem
Juniorsko državno prvenstvo v plavanju je
csvofila Viktorija, v waterpolu Jug, v skokih
pa ljubljanska Ilirija
Ercegno-vi, 13. avgusta
Danes ves dan so bile v izvedbi domačega plavalnega kluba Jadrana tekme za juniorsko d: žavno prvenstvo v plavanju, \vaterpolu -n skokih. Za prireditev je vladalo v°liko zanimanje in so bili številni izletniški parnki za Ereegiiovi polni občinstva. ki je prišlo na te plavalne tekme.
Podrobni rezultati današnjih samih finalnih točk so biHi naslednji:
•30 m prosto juniorji: 1. Lovro štakula (Jug) 26.9, 2. Ivo Štakula (Jug) 27.6, 3. Curtini (Viktoria) 2S.2, 4. Potočnjak (V) 28.2, 5. Bajič (Sever) 28.7, 6. Milosavljevič (Jug) 29.
100 m prosto juniorke: 1. Fine (Ilirija) 1:17.8, 2. Krmpotič (V) 1:19.2, 3. Smolik (V) 1:19.4, 4. Boršič (V) 1:20.6, 5. Jelun (V) 1:24.4, 6. Brkič (ZPK) 1:27.6.
100 m hrbtno juniorji: 1. Marčič (Jug) 1:13.4. 2. Strmac-Klein (ZPK) 1:14.8, 3. Potočnjak (V) 1:17.4, 4. Pelhan (I) 1:17.8 5. Drobnič (ZPK) 1:18, 6. Bajič (Sever) 1:13.4.
100 m prsno juniorke: 1. Martin (I)
1:34.2, 2. Boršič (V) 1:35.8, 3. Popovič (Bob) 1:40.4, 4. Fiseher (ZPK) 1:40.8, 5. Bajič (S) 1:43.4, 6. Stipanovič (Jadran) 1:45.2.
4x50 m prosto juniorji: 1. Jug I. (Lovro štakula. Ivo štakula, Milosavljevič, Grbanič) 1:52.3, 2. Viktorija 1:55, 3. Sever 1:56, 4. ZPK 1:56.6 5. .Jadran (Er-cegnovi) 2:00.6. 6. Jug II. 2:00.8.
3x100 m mešano juniorji: 1. Viktoria I. 4:42.2, 2. Viktoria II. 4:47.5, 3. Jadran (Split) 5:00.2.
Nato je bila dopoldne še tekma v wa-terpolu med Viktorijo in Jadranom, v kateri je Viktorija zmagala s 5:1 (2:1).
Popoldne ob 15. so se finali nadaljevali z naslednjimi točkami:
200 m prosto juniorji: 1. Potočnjak (V) 2:19.4, 2. Ivo Štakula (Jug) 2:20 3. Curtni (V) 2:25.5. 4. Pelhan (I) 2:28.2, 5. Milosavljevič (Jug) 2:28.4, 6. D-lobnič (ZPK) 2:29.4.
50 prosto juniorke: 1. Fine (I) 32.8 (za
sekundo boljše od jug. rekorda), 2, Krmpotič (V) 34.6, 3. Smolik (V) 35.7, 4. Jelun (V) 36.3, 5. Martin (I) 36.4.
100 m prsno juniorji: 1. Bijelič (S) 1:16.9, 2. Martičevič (Jug) 1:21.8. 3. Bar-bieri (Jug) 1:22.2, 4. Kohn (V) 1:22.8, 5. čorovič (Jadran E) 1:23, 6. Curtini (V) 1:30.8.
100 m hrbtno juniorke: 1. Smolik (V) 1:24.2 (za 7/10 sek. boljše od jug. rekorda), 2. Fine (I) 1:32, 3. Jelun (V) 1:38.8, 4. Ferič (Jadran S) 1:41, 5. Fischer (ZPK) 1:41.2, 6. Jovanovič (Bob) 1:43.2. 3x100 m mešano juniorji; l.Jug 3:41.2, 2. Viktorija 3:44.8, 3. Sever 3:44.9, 4. Ilirija I. 3:47.6, 5. ZPK 3:49.6, 6. Jug EL 3:59.6.
4x50 m prosto juniorke: 1. Viktorija 2:20.8, 2. Jadran' (Split) 2:40.2 3. Jadran (E) 3.14.
V	skupni oceni so se klubi razvrstili takole: 1. Viktoria 198, 2. Jug 113, 3. Ilirija
60. Sledijo: Sever (Bgd) 38, Jadran (Split) 30, ZPK 27, Jadran (Ercegnovi) 15 in Bob (Beograd) 6 točk. Dubrovniški plavalni klub in Gradjanski iz Karlovca sta ostala brez točke. Juniorsko državno prvenstvo v plavanju si je torej z ogromnim naskokom pred vsemi ostali priborila sušaška Viktoria.
Po končanih plavalnih točkah so bile še naslednje tekme v waterpolu: DPK : Jadran 2:0 (2:0), Jug : Viktoria 6:2 in ZPK : Sever 2:0 (1:0).
V	wateTpolu je zasedel prvo mesto in postal juniorski državni prvak Jug iz Dubrovnika s 6 točkami, nato pa sta DPK s 4 in Viktoria z 2 točkama. Oba Jadrana sta ostala brez njih.
Kot zaključek so bile še tekme v skokih, za katere pa razen obeh Hirljanov Martinove in Paternuša ni bilo nobenih tekmovalcev. tako da je Iliriji naslov državnega juniorškega prvaka v skokih pripadel brez boja.
Veslaško prvenstvo
Beograd, 13. avgusta.
Na veslaškem stadionu pri Adi Cigan-liji so bile danes popoldne tekme za državno prvenstvo v veslanju, v katerih pa proti pričakovanju ni bilo posebno mnogo publike. Najbolj zanimiva točka je bila tekma osmercev, ki je bila na vrsti kot zadnja m pri kateri je zmagala šibeni-ška Krka in si tako priborila dragoceno darilo, pokal Nj. Vel. kraljice Marije.
V	posameznih disciplinah so bili najboljši naslednji rezultati:
V	štirici s krmarjem: je startalo 6 čolnov in je zmagala Krka v času 7:23.3.
V	dvojki brez krmarja, sta bila Ta pro-. gi samo dva čolna in je zmagal zagrebški" Gusar v času 8:36.4.
V	sfciffu je tekmovalo 5 čolnov in je prvo mesto zasedel Bob L iz Beograda s časom 8:25.3.
V	dvojki s krmarjem sta bila v konkurenci samo čolna HVK in Krke ter je Krka brez konkurence — Fabrisu od HVK je postalo slabo — dosegla zmago s časom 8:25.3.
V	štirici brez krmarja je tekmovalo 5 čolnov in so bili najboljši spet šibeničanl, člani Krke, s časom 7:06.4.
V	double-scullu so tekmovali veslači Sartida iz Smedereva ter Gusarja in Du-nava iz Beograda. Zmagal je Sartid v času 7:37.
Kot zadnji so startali osmercl, in sicer 5 čolnov: HVK iz Splita, Krke, Gusarjev iz Splita in Zagreba ter Jadrana s Suša-ka. V krasnem finishu je čoln Krke L s časom 6:29.3 gladko zmagal. Na drugem mestu je ostal zagrebški Gusar s 6:35.3.
Jubilejna proslava SK Mure
Ligaška enajstorlca Ljubljane je izgubila tekmo z Muro 0 : 3
Murska Sobota, 13. avgusta SK Mura je danes proslavila 151etnioo svojega obstoja Proslava je bila združena z raznimi športnimi prireditvami. Dopoldne je bil teniški turnir med SK Cakov-cem in Muro, ki se je končal z zmago gostov 3:1. Rezultati so bili:
Pevec (C) : Kerčmar (M) 6:2, 4:6, 7:5, Kardoš (M) : Legenstein (C) 6:0,' 8:6, Neumann (C) : Nemec M. (M) 6:0, 6:4. — Double: Pevec—Neumann (C) : Kardoš— Nemec (M) 2:6, 6:4, 6:1.
Popoldne so bile plavalne tekme. Na. stopili so člani plavalne sekcije Mure za naslov prekmurskega prvaka v posameznih disciplinah. Rezultati so bili:
100 m sprint, seniorji: 1. Cvetko 1:14.2, 100 m juniorji: Rusanov 1:19, 33 m Juniorji: Vatovec 27, 33 m hrbtno juniorji: Rusanov in Serbec 28, 33 m prsno juniorji: šerbec 28.1, 400 m prosto: Lanjščak 7:15, mešana štafeta 3x33 m: Rusanov— Cvetko—Mesarič 1:13, mešana štafeta 3x100 m: šerbec—Mesarič—Cvetko 4:10.4.
Na stadionu Mure se je pričela ob 15. nogometna tekma med reprezentanco Pr-lekije in rezervo SK Mure, ki ae je končala z zmago Mure s 5:2. Reprezentanco so sestavljali igralci Zgor. Radgone. Ljutomera in Ormoža, ld so sicer lepo zaigrali, a so premalo vigrani in so zasluženo podlegli.
Pred glavno tekmo, ki sta jo odigrala SK Ljubljana in SK Mura je pozdravil goste predsednik Mure g. Lipič, ki se je zlasti zahvalil klubovim mecenom, bivšemu narodnemu poslancu Benku, županu Hart-nerju, veletrgovcu Harvaju in drugim, ld so omogočili Muri zgradbo prekrasnega stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Navzočeo je bil tudi sreski načelnik, zastopniki Sokola in mnogo občinstva. Nato so bile prečitane brzojavke in čestitke, ki so jih poslali posamezni klubi.
Sledila je tekma med Muro ln Ljubljano, ki se je končala z lepo zmago domačinov s 3:0 (0:0). Mura je zasluženo zmagala Ljubljančani so razočarali, ker niso pokazali ničesar posebnega. Zdi se, da so nasprotnika podcenjevali. Igra Je bila zelo fair, kar Je zasluga sodnika g. Turka, ki Je bil objektiven.
Hermesova dirka
na Rašico
Med verificiranimi dirkači je zmagal klubov član Janez Peternel
Ljubljana, 13. avgusta Ob precejšnji udeležbi dirkačev in tudi občinstva je Hermesova kolesarska sekcija priredila danes popoldne kolesarske dirke, ki so v vsakem pogledu uspele. Proga je potekala za skupino turistov po vaseh pod Šmarno goro s startom in ciljem v Zgornjih Gameljah (4 km), za verificirane dirkače pa vodila še dalje skozi Srednje Gamelje na Rašico.
Dirka turistov
Prav lepo so se odrezali kolesarji turisti, ki so v vseh vožnjah pokazali prav lepo formo. V predtekmovanjih so Sli na progo v dveh skupinah po 8 dirkačev, od katerih se jih je iz vsake skupine 5 plasiralo v finale. V končni vožnji, ki je bila
Izredno napeta In pravi užitek za gledalce, je bil vrstni red na cilju naslednji:
L Podgoršek Franc, 2. Nahtigal Ivan, 3. Zupane Jože, 4. Mihelčič Franc, 5. Jeri-na Drago, 6. Križman Miro, 7. Sušnik Ivan, 8. Omejec Marjan, 8. Kraljič Ivan, 10. Sparovec Blaž.
Dirka pravih dirkačev
Se lepša je bila dirka verificiranih dirkačev, ki so vozili v posameznem startu
z enominutnim presledkom. Najhujše je tekmovalce čakalo ob vzponu na Rašico, ki pa so ga premagovali z lahkoto. Kakor se je pričakovalo, sta bila med 20 tekmovalci dva, ki so ju splošno smatrali za največja favorita, in sicer Hermežana Peter-nela in Premka. Dirke se je udeležil tudi stari dirkač in član Ljubljanice Pavle Smrekar, ki se je držal zelo dobro.
Cilj na vrhu Rašice so dirkači dosegli v naslednjem vrstnem redu:
1. Peternel Janez, 2. Vrhunc Franc, 3. Premk Pavle, 4. Kogoj Franc, 5. Grabnar Franc, 6. Štirn Tomaž, 7. Bernik Rado, 8. Skrlj Matija, 9. Gračnar Jože, 10. Bizilj Albin itd. — Izven konkurence je vozil tudi Stibernik Franc, ki se je plasiral še pred Bizilja.
Pri Magistru v Zgornjih Gameljnah je bila po končani dirki razdelitev številnih nagrad, ki so jih dirkači pošteno zaslužili.
S kolesom po Jugoslaviji
Ibro Hadži MuSič iz Beograda je že prevozil nad 3000 km
Ljubljana, 13. avgusta. V našem uredništvu se je zglasil danes zanimiv gost, krepak dečko in zagorelih lic. z majhno torbo za pasom in klubskim znakom beograjskega kolesarskega kluba »Fortune« na prsih. »Ja sam Ibro Hadži Mušič i putujem biciklom kroz celu Ju-
FtenežIeTJeS, IS. VEL 1980
goslaviju«, tako je dejal ter svfež in
kakor bi se bil vrnil s kolesom a popoldanske ture, začel pripovedovati.
Ibro Hadži Mušič je 30 let star, brezposelni trgovski pomočnik iz Beograda, in goji kolesarstvo že od mladih nog. Ker mu je ta šport tako priljubljen, rad pa bi bil kljub temu, da sredstev ni imel, videl vso našo domovino, se je odločil za turnejo po Jugoslaviji. Dne 6. junija je startal v Beogradu in prevozit do danes 3166 km. Pot ga je vodila najprej južno od Beograda skozi vso Srbijo, bil je v Nišu, Skoplju, Debru, Ohridu, Prištini, potem pa je krenil tostran Save v Rumo in dalje v Novi Sad, Subotico, Vinkovce ter zmerom bolj proti severu do Zagreba. Odtod je pred dnevi nadaljeval pot v našo ožjo domovino in obiskal Ptuj, Maribor, Rogaško Slatino ter Celje in danes okoli 11. dopoldne prispel v Ljubljano.
Ves navdušen razlaga dalje, da bo v Ljubljani ostal samo do jutri zjutraj, nato pa v ranem jutru odbrzel na svojem dvokolesu na Sušak ter ob vsej jadranski obali doli do Kotora potem pa zaključil okoli 4500 km dolgo pot v Kosovski Mi-trovici. Medtem ko je glavni del turneje dozdaj prevozil sam, ga od Zagreba spremlja še prijatelj tega športa, neki Djordje Djordjevič iz Bijeline, tako da zdaj še z manjšimi skrbmi za vsak dan hitita proti cilju.
Ibro Hadži Mušič je skromen fant in z malim zadovoljen, tako da mu je dovolj, če vsak dan v prijetnih družbah proda nekaj cenenih razglednic s svojo sliko, kakor to delajo mnogi, ki hodijo tako po svetu. Pravi pa, da bi mu bilo ne samo v zadoščenje, temveč tudi v dragoceno pomoč — saj mora na tej dolgi poti skrbeti tudi za ženo in majhnega otroka — če bi mu po povratku s te trimesečne poti kdor koli priznal vsaj ma]hno nagrado. Gotovo si jo je pošteno zaslužil, kolikor je na tej vožnji storil za propagando kolesarstva in kolesarskega športa.
Trening na Ljubelju
Janko šiška je že pri poskusih zrušil obstoječi rekord
Tržič, 13. avgusta Danes ob 10 dopoldne se je začel »ofi-cielni treninga za veliko gorsko dirko Jugoslavije—Ljubelj 1939, ki bo na praznik 15 t. m. na Ljubelju. Kljub močnemu dežju, ki je nekoliko oviral vozače, so bili doseženi izredno dobri časi. Predvsem je vzbudil pozornost prvak MK Ilirije Janko Šiška, ki je vozil boljše od obstoječega državnega rekorda.
Inozemci, ki jim proga še ni znana, so danes večinoma še štedili sVoje sile. Zelo dober je bil Nemec v. Mi1enkowitsch, ki vozi DKW — specialko 500 ccm, medtem ko si je madžarski državni prvak Kozma šele ogledoval progo. Zanimivo je, da ima ta vozač protezo za desno nogo, ker se je pred tremi leti na Velikem Kleku tako poškodoval, da so mu jo morali vzeti.
Po imenih sodelujočih sodeč bodo pojutrišnjem na Ljubelju ogorčene borbe. Najbolj razburljiva bo vsekakor vožnja evropskega prvaka s prikolico Abartha. ki je že danes pokazal, da po pravici zasluži svoj sloves.
Spominska svečanost na vrhu Ljubelja
Po končanih treningih so se zbrali vsi dirkači, klubov odbor tn vse navzoče članstvo pred spominskim mlajem za pokojnega predsednika MK Ilirije Rudolfa Zalokerja na vrhu Ljubelja, kjer je starostni predsednik kluba g. Jaka Gorjanc spregovoril nekaj spominskih besed zaslužnemu in žal tako tragično preminulemu tovarišu. Odbor je nato pod mlaj položil lep venec in tako tudi pred letošnjo dirko počastil spomin enega svojih najbolj zaslužnih članov.
Motoklub Ilirija ponovno opozarja, da bo pojutrišnjem začetek dirke tečno ob 10., tekmovalna proga pa bo zaprta že pol ure prej. Za vožnjo s »Putnikovimi« avtobusi, ki bodo vozili na Ljubelj, je danes zadnji dan za prijave.
Na praznik torej vsi na Ljubelj, na prvo FICM gorsko dirko Jugoslavije.
Nekaj nogometnih tekem
Beograd: BSK : Jugoslavija 3 :1
(0 :1). Nočna tekma v soboto. Jugoslavija je bila do odmora odlična ,potem pa je zamenjala vratarja Lovriča in v glavnem zato tudi tekmo izgubila.
Subotica: ŽAK : Balšic (Podgori-ca) 5 : 1 (3 : 1). Povratna kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo, ki se je končala s premočno zmago domačinov, tako da so oni zdaj klub, ki bo igral v tej igri.
Varaždin: Slavija : Gradjanski (Bjelovar) 5 : 1. Kvalifikacijska tekma za vstop v h rvatsko-slovensko ligo. — 2000 gledalcev.
Sarajevo: Gradjanski (Zagreb) : Sašk 5 :3 (4 :2).
Tenis v Novem mestu
Novo mesto, 13. avgusta. Teniška sekcija domačega Elana je v zadnjem času prav agilna. Minulo nedeljo je imela tekmovanje z ljubljansko Ilirijo, danes pa je imela v gostih zagrebške igralce. Končni rezultat je bil 5:1 za Zagrebčane.
Gostje so pokazali zelo lepo igro, vendar je bilo tudi pri domačih opaziti, da so od preteklega nastopa precej napredovali in znatno pridobili. Teniški dvoboj je bil prav zanimiv in so gledalci napeto sledili posameznim borbam. Zagrebčanom je naše mesto in njegova divna okolica zelo ugajala, zlasti pa so bili navdušeni nad na- I šo zeleno Krko.
S teniškega turnirja na Bledu. Mednarodni teniški turnir na Bledu je v soboto dospel do zaključnih faz in prinesel ta dan tudi veliko presenečenje vsega turnirja. Madžarski igralec Szempeter je v dveh setih gladko porazil favorita Borisa Smerdu j a, ki se je naravnost iz Madžarske pripeljal za odločilne igre na blejski turnir. Razen tega je Schaffer zmagal nad Berto s 6:4, 4:6, 6:2; Laslo nad Friedrichom 6:2, 6:0; Radovanovič pa nad Frohlichom 6:0, 6:0. Tako je Smerdu po prvem nastopu izpadel iz nadaljnjega tekmovanja in bodo v pol finalu igrali Schaffer, Szempeter, Laslo in Radovanovič. Prvenstvo dam je osvojila Ela Kovač, ki je premagala Florijanovo s 6:2, 6:3. V doublu sta v finalu Smerdu in Laslo odpravila par Radovanovič-Schaf-fer 6:1. 6:3, 6:4.
Ljubljanski atletski podsavez (službeno). V reprezentanco za troboj v Zagrebu so določeni naslednji atleti: Pleteršek, Skušek, Urbančič, Račič, Klinar, inž. Stepišnik, Kosec, Hlade, Lužnik, Jeglič, Kvas, Bručan, Krevs Lončarič. Dohod v Zagreb v četrtek 17. t. m. ob 22.05. Dalje: Gabr-šek, Martini, Zgur, Bratovž, dr. Muznik, Badl, Smolej, Zorko. Goršek, Nabernik, Schmiederer, Košir. Dohod v Zagreb v petek 18. t. m. ob 22.05. Nazadnje še: Gujznik, Muravs. Mavsar, Gregorovič, Polak, Oroszy, Radič, Smerdel, Poljšak. Dohod v Zagreb v soboto 19. t. m, ob 22.05. Potuje se s povlastico. ki bo pravočasno dostavljena vsem atletom. Predsednik.
Vremenska napoved
Zemunska: Hladneje, po večini oblačno. Slab severozapajdni veter. Pričakovati Je slabših neviht z nalivi.
Huda železniška nesreča v Švici
Bon, 13. avg. br. V petek zvečer se je pripetila na progi Briig-Domodossola nenavadna železniška nesreča. Pri tovornem vlaku, ki je bil sestavljen iz 57 vagonov, natovorjenih z nemškim premogom za Italijo, so iz neznanega vzroka odpovedale na zelo strmem delu proge zavore. Vlak je začel drveti z vedno večjo brzino, tako da je nazadnje dosegel že 174 km na uro. Na odprti progi je dohitel osebni vlak in se zaletel vanj. Posledice so bile strašne. Lokomotiva ln 50 vozov tovornega vlaka ter trije vozovi osebnega vlaka so skočili iz tira ter se zarili drug v drugega, tako da je ostal samo 80 m dolg in skoro 10 m visok kup ruševin. K sreči so bili zadnji vozovi osebnega vlaka skoraj prazni, kljub temu pa je nesreča zahtevala 9 mrtvih in veliko Število ranjenih, izmed katerih se jih šest bori v bolnišnici s smrtjo. Sele danes so progo toliko popravili, da je zopet omogočen promet
Se dve nesreči
Bukarešta, 13. avg. br. Na postaji Pe-troaja se Je zaradi napačno postavljenih kretnic iztiril osebni vlak. Po dosedanjih
ugotovitvah Je 15 potnikov ubitih, 25 pa hudo ranjenih.
New York, 13. avg. br. Na progi Chica. go—San Francisco se je ponesrečil eks-presni vlak. 16 potnikov je bilo ubitih, nad 30 pa je več ali manj hudo ranjenih. Vzrok nesreče še ni znan.
Zlato za železo
Bratislava, 13. avg. w. Vlada je izdala posebne železne prstane z napisom >Slo. vaška se zahvaljuje«. Te prstane dobe oni, ki oddajo za podlago Narodne banke zlato, srebro, devize ali tujo valuto v vrednosti najmanj 100 slovaških kron.
CEPI II I M PJ33DDDDDDDDCDDDDDDCO
Delodajalce obveznikov telesne vzgoje
ponovno prosi mestni odsek za obvezno telesno vzgojo naj v ponedeljek 14. t m. obveznike pravočasno izpuste iz obratov, da se brez izjeme lahko udeleže Ob 17. v telovadnici ljudske šole za Bežigradom generalne skušnje za nastop na stadionu. Kakor znano, obvezniki nastopijo pri glavnem nastopu gasilcev na stadionu 15. avgusta in je za ta nastop zbor obveznikov točno ob 13.30 tudi v telovadnici bežigrajske ljudske šole. Opozarjamo na stroge predpise zakona o obvezni telesni vzgoji!
Klinika za dušo in srce
Piše Vladimir Winterry, individualni psiholog, Zagreb
SOLNCE
Ali ima moj sin kak poseben talent?
Pri vašem sinu ugotavljam nadarjenost splošnega značaja. Razume pa se samo po sebi, da ta nadarjenost v letih, v kakršnih je on, še ni prišla do svojega individualnega izraza. Vprašanje individualnosti, vprašanje, kdaj pride talent do izraza, zavisi od tega, kakšno smer, kakšen temelj mu boste vi kot oče dali z vzgojo.' Talente je treba gojiti in oblikovati, a vaš sin izpolnjuje po mojem objektivnem mišljenju vse pogoje za napredek. Nagnjenje k tehniki je pri njem izven dvoma, ker poleg drugih značilnih črt opažam elastičnost in kombinacijo v m šljenju, kar je vsekakor dober predznak.
ALRAUNE
Ali smem imeti upanje na boljšo bodočnost? Zakaj ne bi moglo tako mlado dekle, kakor ste vi, imeti upanje v boljšo bodočnost? Vaš pesimizem in melanholija sta samo prehodnega značaja in sta brez vsake osnove. SodCm, da vam manjka določene smeri in roke, ki bi vas vodila, morda pa tudi življenjskih pogojev, Ki do neke mere vplivajo na vaše duševno ravnotežje. Vendar mislim, da so tendence optimizma in zdravega razuma pri vas močnejše kakor narobe. Niti za trenutek ne bi dvomil o spremembi na boljše, o ustaljenosti vašega bodočega življenja.
! "	LJUBLJANA
Recite mi, kaj naj storim? Na tem mestu vam ne morem obširneje razložiti vašega vprašanja. V tem premeru vam ona res ni mogla oprostiti, ker ni našla poti, da oprosti sama sebi. Sicer pa — zakaj bi vam morala opraščati, če se je zdramilo v vas neko čisto razumljivo človeško čuv-stvo? Rekli ste ji: »Kristus ni tako dolgo čakal« — a vendar niste bili v stanju, da pričakujete česa drugega, kakor kar je prišlo. Vsakdo od obeh je globoko občutil, al: smer tega čuvstva je bila diferencialna, tako da ni moglo priti do skupne točke in ni prišlo do medsebojnega dotika. Tu ne bi mogel pomagati noben kompas razen enega: ne čakati, po krščansko pozabiti in iskati drug h, če mogoče, novih potov. Ne mislim, da ste duševno bolni, ker po mojem mišljenju ni nobenih znakov za to. škoda samo, da tako globok in vsestranski duh še do danes ni našel svoje prave široke pot': m resničnega napredka.
VIPAVSKI
Nimam sreče v trgovini in nimam Sreče v igri. Kaj naj storim? Ta položaj ,e nastal pri vas zato, ker ste se metali iz ene-v drugo, iz trgovine v igro in iz igre v trgovino. V šoli se niste učili, kakor je bilo treba; danes misliti na nekakšno učenje. pa je malo pozno. Vzemite svojo stroko resno in dovrsujte vse, kar ste započe-li, glavno pa je: ne omahujte med enim in drugim, temveč pokažite več agilnosti.
MARKO 39
Al! se bo poboljšal moj sin? Slabi so temelji vzgoje vašega sina, čemur .'o v neki meri krivi tudi reditelji. A temelji njegovega značaja niso tako pokvarjeni, kakor so pokvarjeni temelji in pogoji njegovega živ1 ':nja. Poboljšan je lahko nastopi samo v t : i primeru, da se popolnoma spremeni in : ~ organizi ra način njegovega življenja, okol ca, prijatelji itd.
OFELLJA
Ali naj grem v samosf n, al® bom končala v norišnici? Kaj še niste spoznali razlike med samostanom in norišnico? Vaše vprašanje samo ni tako sumljivo kakor originalno, ali ta originalnost v nekem pogledu vzbuja sum. Ne smete misliti kakor nekdo v Celju, da obstoji samo frazeologija, logika pa ne. Konkretno rečeno: izvolite se vkrcati na ladjo, ki se ji reče »Trgovski študij«, vzemite čvrsto v roke kompas, ki se mu reče »Volja«, in odplujte v praktične vode, ki vam bodo prinesle gmotno srečo, ljubezen, zadovoljstvo, uživanje v vseh smereh in vse, kar 'je še finega in lepega.
X. Y. CELJE
Če bi hotel odgovoriti na vsa vaša vprašanja, bi moralo urecništvo ponedeljske-ga »Jutra« posvetiti posebno številko. Dvo-

Le nič strahu!
Uredba o nadstropni m stanovanjski lastnini, o kateri razpravljajo zakonodajalci, je naletela pri hišnih posestnikih na velik odpor že zdaj, ko še nihče ne ve, kakšen uspeh bo imela.
Nam se zdi vsekakor prav, da bi tudi ljudje, ki razpolagajo z manjšimi denarnimi sredstvi, prišli do lastnih stanovanj sredi mesta. Mnogi državni m samoupravni uradniki, pa tudi številni privatni nameščenci bi zmogli neprevisoke obroke, da si ustanove lastna ognjišča. Nihče naj se ne boji, da ti ljudie ne bi vestno m pošteno odrajtovali davkov. S hišami, grajenimi za etažno lastnino, pač noben graditelj ne bi mogel špekulirati bolj, kakor se da špekulirati pri katerikoli gradnji. Noben resen kupec pač ni tako naiven, da ne bi vedel, iz kakšnega materiala je sezidana hiša ali del hiše, ki ga kupuje. Nihče naj ne bo v skrbeh za hipotečna posojila ki jih bodo iskali etažni lastniki, a še manj za škodo, ki naj bi jo utrpela državna in samoupravna oblast. Prav tako ne bo z uvedbo etažne lastnine nikakor prizadeta individualna gradbena delavnost, ker ni dvoma, da bo vsakdo, ki premore sredstva in se mu zdi potrebno, zidal kakor doslej.
Uredba ima samo namen, pomagati do lastnega stanovanja tistim tisočem in de-settisočem, ki nimajo kapitala, da bi zidali hišo, ali imajo vendar toliko prihrankov, da si omislijo lastno stanovanje. Tudi pravna gotovost najbrž ne bo pri tem ogrožena. saj vendar živimo v 20. stoletju.
Čitatelj »Jutra«.
! mim, da bi imelo to svoj smisel. Vaše de-: bate v klubu diše po oddaljeni prov.nci, ki jo dobro poznam, sicer samo v teoriji, pa si vendar lahko predstavljam, kako to praktično izgleda, čestitam vam, da vam je pripadla velika čast in da vas je vaš znameniti klub izbral kot mojo »žrtev«. Vsekakor bo vaš dopis ostal v moji obsežni zbirki kot kolosalen dokument človeške modrosti.
HUMANOST
Katere artikle bi lahko Kot trgovski potnik najbolj uspešno zastopal? Po najboljši vesti vam ne bi mogel odgovorit^ na to vprašanje, ker nisem trgovsko izobražen, trdim pa, da imate vse sposobnosti za trgovskega potnika. Pri vas vidim precej energije in trgovskega duha — in to je vsekakor velik plus za uspešen napredek v vašem poklicu.
validl terjajo pravico
Težki časi bodo invalide zmerom naSli na braniku domovine in svobode, zahtevajo po pozornost in skrb, ki jim gre
Ljubljana, 13. avgusta
Danes dopoldne so naši vojni invalidi docela napolnili dvorano Delavske zbornice, na občnem zboru oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov za Slovenijo. Poleg velikega števila delegatov so se zbora udeležili burno pozdravljeni brigadni general Dodič. v zastopstvu komandanta divizije kapetan Mikič, za bansko upravo dr Premrov in višji rač. inšpektor Adamič, zastopnik mesta mestni svetnik Andrejka, v imenu dravske finančne direkcije finančni pristav Ropotar za direkcijo pošte Slabina, za okrožno invalidsko sodišče dr. Kren, za Zvezo vojnih dobrovoljcev Pavlin in Kajžar, zastopniki Legije koroških borcev in Zveze bojevnikov, za Zvezo kulturnih društev tajnik Verbič, za Kolo ju-goslovenskih sester prof. Šantlova in v imenu društva Soče Milost.
Po pozdravnih nagovorih posameznih zastopnikov društev je predsednik Štefe prešel na dnevni red in poudaril povezanost vojnih invalidov s težkimi časi, ki grozijo in ki bodo invalide, naj se zgodi, kar se hoče, zmerom našli na braniku domovine in svobode naroda, za katero so že enkrat žrtvovali svojo kri. Pri poročilih posameznih delegatov je prišlo do burnih diskuzij o invalidskih domovih na Golniku, v Celju, v Rogaški Slatini, ki so last invalidov, pa so na nerazumljiv način prešli v druge roke. Enodušna želja vseh zboro-valcev je, da se nemudoma povrnejo v njihovo last. Edino zdravilišče imajo invalidi v Dolenjskih Toplicah, in sicer za revmatične, nujno pa bi bilo potrebno zdravilišče za tuberkulozne, ki jih je zelo dosti med invalidi. Splošna želja je, da bi se čimprej ustanovil pri banski upravi poseben invalidski oddelek. Uredi naj se vprašanje trafikantov-invalidov, ki so konkurenčno ogroženi. Nova invalidska uredba je bila predmet ostrih upravičenih kritik med delegati, zlasti paragraf 118. ki govori o bolnih invalidih. Tudi vojne vdove bolezenskih invalidov, ki so umrli po 17. maju 1923 zaradi bolezni, dobljenih na bojišču, naj se proglase za vdove padlih borcev in naj se jim prisodi invalidnina. Okrožna invalidska sodišča poslujejo zelo počasi; naj se pospeši reševanje invalidskih zadev in zadovoljivo uredi razmerje invalidov do državnih oblasti. Zastopnik osrednjega invalidskega odbora Mravljevič je poroča! o internih zadevah invalidske organizacije, o njenih dobrih in slabih straneh. Prav tako se je dotaknil perečih invalidskih vprašanj in problemov Djuro Ostojič, član višjega invalidskega sodišča v Beogradu. Predlagana in soglasno izvoljena je bila lista novega upravnega in nadzornega odbora. V upravni odbor so prišli Štefe Matko, Marinko Ivo, Osana Miroslav, Benedik Slavko, dr. Turk Ernest, Tome Stanko, Mlekuž Vekoslav z namestniki, v nadzornem pa so Milost Janko, Je-vak Matko, Per Franc, Zore Jože, Maček Franc in namestniki.
Po živahnih debatah in interpelacijah za rešitev nujnih težkih problemov in zahtev naših invalidov je bila prečitana resolucija. Resolucija, sprejeta na občnem zboru oblastnega odbora Združenja vojnih inva-
lidov v Ljubljani dne 13. avgusta 1939 ob navzočnosti 187 delegatov, ki so zastopali 10.500 organiziranih članov. Po zaslišanju referatov in pritožb delegatov iz vseh strani Slovenije, jc občna zbor ugotovil;
1)	Ker še niso objavljeni in uveljavljeni vsi pravilniki, predvsem o vožnji in zaposlitvi, se §§ 8. 9. 10. 11, 12 in 13 invalidske uredbe ne upoštevajo Pravilnik o zdravljenju, ki je že izdan, sc še ne izvaja. Sreski (uradni) zdravniki odklanjajo brezplačno zdravljenje vojnih žrtev. Isto je s §§ o službi in delu, ker se podjetja branijo zaposlovanja vojnih žrtev in nekatera odpuščajo že dosedaj zaposlene. 50% popust na železnicah vkljub § 42 še ni uveljavljen, čeprav je že od 1. aprila 1939 do danes poteklo 5 mesecev. Isto je s pravilnikom za posojila. Zato zahteva občni zbor, da se nujno izdajo in uveljavijo vsi pravilniki, da bodo tako vojne žrtve prišle do svojih pravic, zajamčenih z uredbo.
2)	Uredba se mora izpopolniti, da bodo tudi invalidi-bolniki pravično zaščiteni Invalid-bolnik je pretrpel na bojiščih isto kakor ranjenec in med njima ne sme biti razločka.
v
3)	Tudi vojne vdove bolezenskih invalidov, ki so umrli po 17. maju 1923 zaradi bolezni, dobljenih na bojiščih, kar mora dokazati diagnoza, naj bodo zaščitene in naj se jim prizna invalidnina. Vdove pred tem datumom umrlih bolezenskih invalidov naj se smatrajo kot vdove padlih bojevnikov. Invalidska sodišča poslujejo zelo počasi. Nujno je potrebna nastavitev zadostnega števila osebja; sodniki in pomožne moči naj bodo iz vrst zaščitenih ali bojevnikov, ker oni bolje razumejo ogromne žrtve, ki smo jih v vojni doprinesli.
5)	Vojni okrugi naj že začno s pregledi, posebno celjski in mariborski. Civilni zdravniki pri teh pregledih morajo biti iz vrst zaščitenih oziroma bojevnikov.
6)	Pri Banski upravi naj se takoj ustanovi invalidski odsek, kakor to predvidevata §§ 85 in 86, da bo tako tudi oblast pospeševala izvedbo invalidske uredbe.
7)	Občni zbor zahteva od oblastnega odbora, da skupno z ostalimi bojevniškimi organizacijami nadaljuje borbo za povrnitev vseh invalidskih domov, ki naj preidejo v last Narodnega invalidskega fonda.
8)	Nujno je potrebna sprememba in dopolnitev uredbe (posebno še v §§ 27-1, 30-1, 31-1, 36-2, 37, 39 č, 48. 49.76.121, 126, 128). Izdela naj se načrt v smislu predlogov krajevnih odborov.
9)	Protezna delavnica v Ljubljani naj se končno vendar že zadostno dotira iz rednih proračunskih sredstev, da bo narodni invalidski fond lahko služil samo svoji 6vr-hi.
Po več ur trajajočem zborovanju je predsednik Štefe zaključil uspelo skupščino. Želeti je, da bi želje in zahteve naših inva-lidov-borcev v resnici našle pravo razumevanje in pomoč na pristojnih mestih. Vsa čast in spoštovanje našim vojnim žrtvam! Pa tudi takojšnja izdatna pomoč za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev naj bo geslo poklicanih in odgovornih 1
Skrivnosten umor na morju
Iz neznanega vzroka so vrgli we?< v vodo, da je utonU
*narja
Split, 13. avgusta
Te dni je prispel v Split kapitan Bje-iič, ki je bil nazadnje uslužben na nekem rumunskem tovornem parniku in je to službo izgubil zaradi svojevrstnih okolno-sti Na tem parniku, katerega mornarji so bili po večini Rumuni, se je zgodil strašen zločin Eden izmed mornarjev, ki je bil po rodu Nemec, je zbolel, ko je bila ladja zasidrana v nekem angleškem pristanišču, in je zahteval, da ga spravijo na kopno in v bolnišnico. Lastnik tovornega par-nika, po rodu Rumun, pa je pregovoril bolnika, da je ostal na ladji. Kapitan Bjelič. ki je bil ladijski poveljnik, je poslal po zdravnika, ki je bolnika preiskal in mu predpisal zdravila. Ko je parnik odplul iz omenjenega pristanišča, je kapitan izročil zdravilo ladijskemu strežniku, naj ga ponese bolnemu mornarju.
Ko je kapitan Bjelič pozneje vprašal strežnika, kako je z mornarjevo boleznijo,
je dobil odgovor, da je bolni mornar zbežal z ladje. Parnik je nato prispel v Benetke, kjer je eden izmed rumunskih mornarjev povedal kapitanu, da so lastnik ladje, Andrea Vlasopol in dva mornarja pretepli bolnega mornarja in ga nato vrgli v morje. Kapitan je zločin takoj javil italijanskim oblastvom. Lastnik ladje in oba mornarja so bili aretirani, a parnik zaplenjen.
Kaj je bilo povod zločinu, ni jasno. Morda je z nemškim mornarjem nastal kakšen političen prepir, kar je lastnika ladje in dva mornarja tako razburilo, da so se spozabili in izvršili zločin. Preiskava bo menda razjasnila ozadje zločina.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
če želite družini dobrega oddiha, pojdite na Barbat.
BLAŽ GRČE,
restavracija „VELEBIT",
BARBAT NA RABU.
vam po najzmernejših cenah nudi odlično postrežbo. Božji in človeški mir, nenadkri-ljiva plaža — čudovita za otroke.
Podpisani ing. Ledi Ivan, arhitekt v Ljubljani, sem v juniju 1. 1934. izjavil, da g. Kale Jakob, zidarski mojster v Ljubljani, pri izvrševanju prevzetih zidarskih del ni zanesljiv ln zlasti pri porabi gradbenega materiala ne postopa pošteno. Obžalujem in preklicu jem to svojo trditev kot neresnično in izjavljam, da nimam nobenega povoda očitati g. Kalcu Jakobu v izvrševanju njegovega poklica kakršnekoli nezanesljivosti, oziroma nepoštenosti.
arh. Lecil Ivan
Dolenjske Toplice so prenapolnjene z gosti
Vprašanja večerne razsvetljave, preložitve tovorne ceste in drugih udobnosti, ki jih terja kopališče
Dolenjske Toplice. 13. avgusta.
Kopališka sezona v Dolenjskih Toplicah se prav razveseljivo razvija. Videti je, da so Dolenjske Toplice dobile spet svoj stari sloves, saj so že dalje časa vse sobe polno zasedene, tako da se morajo gostje, ki niso napovedani, vračati, ker ne dobe stanovanja Največ jih je seveda v kopališču samem, ki nudi gostom največ ugodnosti. Polno zasedene so tudi sobe v vseh restavracijah in privatnih hišah, ki nudijo udobna stanovanja. Iz tega sledi, da bo kopališka uprava prisiliena misliti na razširjenje in povečanje stanovanj in na udobnosti, kakor jih nudijo druga kopališča. ki pa se niti ve moreio hvaliti s tistim zdravilnim učinkom vode, kakor se lahko naša voda.
Dolenjske Toplice kot edino dolenjsko zdravilišče zaslužijo tudi od strani banovine več pozornosti, kakor so jo uživale doslej. Pa tudi lokalna oblastva morajo spoznati, da je čedalje večji dotok kopaliških gostov za okraj pravi blagoslov, saj prinesejo gostje s seboj mnogo denarja, ki ga puste v kopališču. Tako bo potrebno resno misliti za olepšanje zdravilišča samega in na odstranitev vsepa. kar ovira lepoto zunanjega lica zdravilišča.
V zadnjih dneh je dobilo kopališče elektriko. kar je velika pridobitev za razvoj zdravilišča. Zdaj ni ovire, da bi bile topli-ške ceste in ulice v večernih urah razsvetljene. Za to bi pač morala skrbeti občina. Res je. da se ne da vse naenkrat narediti, a na kopališke goste je potrebno gledati, da se jim nudijo vse možne udobnosti. Tudi ni nič kaj priporočljivo, da se že več dni podi krdelo psov po topliškem trgu in vznemirja goste Ali ne bi bilo možno ukazati. da se psi zapro?
Okolica Dolenjskih Toplic ima zelo razvito lesno trgovino Skozi Toplice vozi dnevno mnogo voz, težko natovorjenih z lesom, po cesti na postajo v Straži. Ves ta promet se vrši po cesti ob kopališkem trgu, kar dviga mnogo prahu, ki nadleguje kopališke goste. S tem se dela tudi ropot, ki zlasti gostu, ki je bolan in si želi le miru. ne more biti všeč. V interesu edinega dolenjskega zdravilišča bi bilo. da bi se cesta za veliki promet preložila na drugi kraj in bi sedanja cesta ostala le za tujski promet, ki pa bi morala biti temeljito popravljena. Je sicer to težavno izvedljivo, vendar je tO nujna potreba, če hočemo zdravilišče dvigniti. Za druge kraje se mnogo stori, naj se enkrat stori nekaj tudi za dolenjske kraje.
Vrsta nesreč na Dolenjskem
Novo mesto. 13 avgusta
Svojega očeta poškodoval. Med prepirom. ki je nastal v družini posestnika Vlahoviča Franca v Vinici, je sin Franc udaril s kolom po glavi svojega 741etnega očeta in mu prizadejal hude poškodbe po obrazu. Poškodovanec je moral v bolnišnico.
Iz lokomotive je padel 49 letni kurjač državnih železnic Podlogar Anton, ki je uslužben pri kurilnici v Novem mestu Pri padcu si je poškodoval desno stran leber.
Prste mu je strlo. Pri posestniku Klaj-derju na Pristavi pri Orehovici so s strojem mleli hruške ki so jih pripravljali za stiskanje. Pomaga! jim je tudi 131etni sin Alojzij. Nesreča je hotela, da je fantu zdrsnila desnica v stroj, ki mu je odtrgala tri prste
Zemlja ga je zasula. V Velikih Brusnicah je bil zaposlien pri odkopavanju zemlje 311etni Medle Jože Pri tem delu se je nenadoma vsul zemski plaz na Med-leta in ga popolnoma zasul Njegovim tovarišem se je posrečilo, da so ponesrečenca še pravočasno rešili gotove smrti. Medle je pri tem dobil hude zunanje in notranje poškodbe
Gad ga je pičil. V gozd se je podal nabirat lešnike 8Ietni Surla Ivan iz Stranske vasi, občina Smihel-Stopiče. Pri obiranju lesnik fantek ni opazil na sivem kamnu v klopčič zvitega gada Ko je prilezel deček z drevesa, je pričel nabirati po tleh raztresene lesnike. V to delo zamaknjen ni opazil preteče nevarnosti. Komaj je pri pobiranju prišel v bližino gadovega ležišča, je gad skočil proti njemu in ga ugriznil v desno podlahtnico. Doma so starši sicer dečku prevezali roko
nad rano, vendar pa prenarahlo. Mali Ivan je začel zatekati in njegov život je postal po petih urah popolnoma modrikast. Pripeljan je bil v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je deček v velikih bolečinah nekaj dni visel med življenjem in smrtjo Zdaj je že izven nevarnosti.
Pes fra .je ugriznil. Na cesti iz Sela pri St. Pavlu blizu Slične je ugriznil pes v desno nogo lOletnega Milana Zupančiča. Ranjenega fantka so starši zaradi globokega ugriza takoj poslali v bolnišnico. Ker se ni vedelo, kakšen pes je dečka popadel. so se vršile poizvedbe, na podlagi katerih se je ugotovilo, da je pes last posestnika Božiča Josipa iz Zaboršta in da je popolnoma zdrav.
Dva je obklal z nožem. V gozdu pri Gačah blizu Koprivnika se je prejšnjo nedeljo vršila gasilska prireditev, na katero je prišlo precej domačinov, pa tudi ljudje iz bližnje okolice Na veselici sta bila med ostalimi tudi 311etni Štrbenc Henrik iz Toplega vrha in 251etni Peča-ver Franc. Oba mladeniča je že nekaj časa pisano gledal Obrez Anton iz Glo-bivnika pri Koprivniku Med njimi ie to pot naenkrat nastal prepir, ki se je končal s pretepom in je Obrez z nožem ranil Štrbenca po levici. Pečaverja pa po glavi Oba poškodovanca sta morala s svojimi poškodbami na zdravlienie v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiii
Za smeh in kratek eas
v pisarni velike blagovnice je v času največjega prometa pozvonil telefon
»Rada bi govorila z gospodom X.« je dejal ženski glas.
»Ali je to kakšen kupovalcc?«
»Ne. pri vas dela!«
»Izključeno. Jaz sem lastnik, pa ne poznam nobenega nameščenca s tem imenom.
»Prav gotovo dela pri vas.« je odvrni! ženski glas. »Je eden izmed žeparjev«.
NAGRADNA KRIŽANK
t
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. ruski državnik, 7. obiika pomožnega glagola. 9. velikaš pri vzhodnih narodih, 10. tisti, ki ve. 11. oblika kazalnega (ali osebnega) zaimka, 12 zadnja besede v očenašu, 13. oblika osebnega zaimka, 14. tujka za razmah, 15. meseček v srbohrvaščini, v ženski obliki tudi krstno ime, 17. znak za polumer. 18. oblika osebnega zaimka. 20. oblika osebnega zaimka, 21. domača ptica, 22. oblika oziral-nega zaimka, 24. žensko krstno ime. 26. gruda. 28. slovenska reka 29 gorjača, 30. turško ime, 31. tisto, kar veže Rim in Berlin, 32. trdilnica.
Navpično: 1. mera, 2 orodje za po-
spravljanje, 3. vprašalnica, 4. opica, 5. domača žival, 6. oblika glagola veniti, 7. kal, 8. ozek prehod, 16. radosten, razigran, 19. oče, 21. hrana za kokoši. 23. pesniška vrsta, 24. oblika samostalnika as, 25. del obraza, 26. ptica, 27. nadav, 29. časovni veznik.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: roka, Boka, alt, Ob, mati, klika. Ra, ar, R. U. R., rogač, mi, os, Danec, las, vj, en, opera, Akon, li, tri, Atos, anal.
Navpično: Rim, katar, Ali. bol, Obir, Ala-rik, ar, Kranj, kum, agava, kolona, od, če, Sap, cekin, selo. no, ris, ara, Nil.
Nagrado v znesku 100 din
je žreb naklonil Branku Zavašniku, Moste pri Ljubljani, Zvezna 14. Troje nagrad v knjigah na si dele Marija Puc, študentka, Ljubljana, Prekmurska 2, 1
Stojana Mauc. dijakinja, Ljubljana VII, Mileinskega 60, in Jakob Šibic, Kočevje 256.
f
Po kratki in mučni bolezni je umrl v 68. letu starosti gospod
FRAN DRAŠLER
POSESTNIK IN USNJAR Truplo blagega pokojnika prepeljemo v torek 15. avgusta popoldne iz Ljubljane, mrtvaška veža v bolnišnici, v Jelo Borovnico, odkoder bo ob 15. pogreb na pokopališče v Borovnici.
Borovnica, Cleveland, 13. avgusta 1939.
FRANK, LADKO, MIRKO, JOŠKO, sinovi; EMA por. DROBNIC, ZVONKA, LILI, MILENA, hčerke — In ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin ftavljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno <L d. kot tiskarnarja Fran Jeraru — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.