o, Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. 'c, >c/sfe -*mezni številki Din 1-50. TRGOVSKI Ll Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje StiS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VII. Telefon štev. »S* LJUBLJANA, dne 12. junija 1924. Telefon štev. 552 ŠTEV. 69. Dr. F. R. Obrtniki na Ljubljanskem velesejmu in nekaj opomb k letošnji prireditvi. Sejmska uprava, ki priredi letos velesejem v mesecu avgustu mesto, kakor prejšnja leta, v septembru, -je pri tem gotovo imela tudi v mislih, da so meseca avgusta še napolnjena zdravilišča in kopališča v Sloveniji, ki je po svoji prirodi naravno letovišče za jugoslovanski svet in da številni gostje, ki bi sicer radi velike oddaljenosti morda ne prišli na velesejem, ne bodo izpustili te ugodne prilike. Na drugi strani pa bo tudi tujski promet, ki je v avgustu vedno živahen, imel posredne koristi od velesejma, ker si bodo posetniki velesejma gotovo hoteli ogledati naravne krasote Slovenije. Poleg tega ie v Ljubljani ravno v tem času vsled odsotnosti mnogih domačinov in predvsem dijaštva, dana možnost, sprejeti pod krov tudi povečano število tujcev. Čas je torej dobro izbran. Letošnji velesejem v Ljubljani se bo vršil, kakor že lanski, v obiležju denarne in kreditne krize. Vendar pa ta okolnost ne bo zadržala naših gospodarskih krogov, da zopet pokažejo, kaj zmorejo in kako so napredovali. Zlasti pa pričakujemo, da se udeleže letošnjega velesejma obrtniki v večjem številu kakor lani. Mariborski in sploh štajerski obrtniki so se na svoji lanski industrij-sko-obrtni razstavi v Mariboru vse drugače izkazali in so lahko ljubljanskim obrtnikom v zgled in to, kar se tiče števila razstavljalcev, Itakor okusnosti in kvalitete razstavljenih izdelkov. Lanskega velesejma se rokodelski obrtniki z malimi izjemami sploh niso udeležili. To je slabo izpričevalo za obrtni stan. Na prvih dveh velesejmih so bili obrtniki bolje, četudi nezadostno zastopani. 2e lani so nekateri obrtniki pokazali, kako se stroški poedinih razstavljalcev zmanjšajo; tako smo videli izdelke ljubljanskih združenih čevljarjev in pa združenih obrtnikov iz Domžal, ki so razstavili svoje prav lično izdelane vozove. Kar poedinec ne zmore, jih zmore več, ki se združilo v ta namen. V bodoče bo morala sejmska uprava dovoliti za obrtnike posebne znižane pristojbine. Velesejem je namenjen v prvi vrsti naši mladi, razvijajoči se industriji, a nič manj naši obrti, ki pa ne kaže pravega napredka. V obrti vlada neko mrtvilo, dasiravno bi lahko bolje uspevala, ako bi obrtniki, ki so kot posamezniki preslabi v konkurenčnem boju, hoteli bolje upoštevati pomen organizacije po-gospodarskih in pridobitnih zadrug. Mnenje, ki se večkrat čuje, da bo vsled modernega razvoja indu-sinje obrt polagoma izginila, je po-jjolnoma napačno, kar dokazuje najbolje razvoj obrti v mnogih industrijsko visoko razvitih državah. Naj tu omenimo le umetno obrt, ki se bo morda začela tudi pri nas gojiti, ako bo zmisel za to in ko bomo imeli primerno vzgojen obrtni naraščaj. Brez državne pomoči to seveda ne bo lahko. Obrtnikom samim pa mora biti jasno, da se industrija in obrt ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Zato obrtniki, ne, zamudite letošnjega velesejma!"Prijavni rok poteče 15. junija. Častna udeležba bo za vas najboljša reklama. Velesejem naj bi nudil tudi priliko, da se pokaže občinstvu napredek v strokovni naobrazbi našega obrtnega naraščaja. Umestna bi bila razstava vajeniških del, za kar bi se morale pobrigati naše strokovne organizacije in strokovne obrtne nadaljevalne šole. V Ljubljani imamo strokovno nadaljevalno šolo za mehanično-tehnične obrti, strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti ter deško in dekliško nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrti, ki bi lahko pokazale, kaj učenci in učenke znajo. Še bolj pa bi občinstvo zanimala razstava del učencev in maturantov naše edine res široko zasnovane obrtne šole, t. j. tehniške srednje šole v Ljubljani z naslednjimi oddelki: višja stavbna šola, višja strojna šola, stavbna rokodelska šola, strojna delovodska šola, elektrotehnična delovodska šola, mizarska in strugarska mojstrska šola, kiparska šola in ženska obrtna šola. Zadoščalo bi, če bi vsako leto razstavilo po par oddelkov. Ni treba, da bi to moralo biti na velesejmskem prostoru samem, ker ima šola sama primerne prostore. Seveda brez iniciativnosti in požrtvovalnosti strokovnih učiteljev in profesorjev ter obrtnih organizacij ne bo šlo. Dalje ne smemo pozabiti na puškarsko šolo v Kranju in na pletarske učne delavnice v Ljubljani in Radovljici ter na Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, ki je poleg vsakoletne udeležbe na velesejmu dosedaj prirejal tudi specialne razstave svojih čipkarskih izdelkov. Velesejem mora nuditi kolikor mogoče popoln pregled in napredek domačega dela. Zato naj bo na sejmu tuzemska produkcija popolnoma ločena od same trgovine, najsi bo tuzemske ali inozemske, lrgo-vini naj se odkažejo prostori šele, ako jih industrijci in obrtniki ne bodo zasedli. Inozemska trgovina naj bo zastopana le v onih panogah, v katerih je pri nas očitno pomanjkanje produkcije. Nič ne bo škodovalo če bi se takozvani veselični prostor nekoliko reduciral ter dal deloma industriji ali obrti na razpolago. Ni postranska stvar, kako in v kakšni opremi se izdelki razstavijo. Tu imajo razstavljalci najlepšo priliko, da pokažejo svoj okus, ki je v obče pri nas še dokaj nepoznan pojem. Zebljarska zadruga v Kropi je n. pr. lani pokazala, kako se dajo tudi preprosti žeblji občinstvu lično prezentirati. Nadpisi pri posameznih razstav-ljalcih naj bodo popolni, da se more z njih razbrati ime in sedež tvrdke, ker vsak posetnik si ne kupi sejmskega kataloga. Sejmska uprava naj dalje ne opusti opozoriti raz-stavljalce, da imajo vedno cenike na razpolago, če ne tiskane, pa vsaj pisane. Tako se ne bo dogajalo, kakor se je n. pr. na lanskem velesejmu, da je cena za brezdvomno isti izdelek iste tvrdke pri dveh trgovcih diferirala kar za sto dinarjev (pri enem 600 Din, pri drugem 700 Din)! Pričakuje se in najbolje bi bilo, da se mariborska razstava letos od-godi na poznejši čas. Lokalne razstave so brezdvomno potrebne za prospeh poedinih panog gospodar- stva, najsi bo industrije, obrti ali poljedelstva. Vrtnarske, sadjarske in vinarske razstave bodo iz naravnih razlogov v Mariboru bolje uspevale kakor v Ljubljani ali Uje drugod v Sloveniji. Od uvidevnosti prirediteljev takih lokalnih razstav se pa mora zahtevati, da upoštevajo pomen in važnost edinega letnega velesejma v Sloveniji in da lokalne prireditve časovno ne kolidirajo z velesejmom. Da se pritegnejo interesenti iz Štajerske, bi bilo menda priporočljivo, da se spopolni sedanji upravni odbor konzorcija ljubljanskega velesejma in morda tudi, da se konzorcij sam preosnuje v društvo, ki bi tvorilo interesno vez med produ-centi-razstavljalci iz okoliša ljubljanske in mariborske oblasti. S skupnim sodelovanjem v društvu bi se najlaglje izgladila morebitna nesoglasja ali celo nasprotja. Od pogodbe more odstopiti le, kdor sam z izpolnitvijo ni v zamudi. Pravdno sodišče ie obsodilo toženca, da plača tožiteljici znesek 97.000 K proti dobavi 120 m‘ lesa v smislu sklepa 10. maja 1920; zavrnilo je pa tožbeni zahtevek glede 6% obresti od tega zneska. Svoj izrek utemeljuje s sledečimi razlogi: Tožiteljica zahteva od toženca, da plača kupnino za ostali les iz navedenega sklepa proti temu, da mu ona ta les dobavi; zahteva torej izpolnitev sklenjene pogodbe. Toženec pa ugovarja, da ie od pogodbe v smislu člena 355. trg. zak. odstopil, ker mu tožiteljica blaga ni pravočasno dobavila; za dobavljeni les je pa itak že plačana. Po čl. 355. trg. zak. ima kupec pravico, da odstopi od pogodbe, ako je prodajalec z izročitvijo blaga v zamudi; mora pa to naznaniti prodajalcu in mu za izpolnitev dati primeren naknadni rok (čl. 356. trg. z ). — Iz izvedeniškega izreka izhaja, da bi bila morala tožiteljica, ki je po sklepnem pismu morala les takoj Upromptno«) dobaviti na določeno železniško postajo in ga zložiti na vagone, zvoziti na postajo, ne ozirajoč se na to, ali so bili vagoni po tožencu naročeni ali ne; saj bi odtlej nevarnost zadevala toženca. Ako ni bilo več prostora na rampi, naj bi se les zložil na kak drugi prostor na postaji. Po svedočanstvu postajnega načelnika je na postajnem prostoru v celem prostora za kakih 25 vagonov stavbnega lesa, da pa sme posamezna stranka tja naložiti le za kake 3 vagone lesa. Iz priloženih potrdil pa izhaja, da je tožiteljica do začetka avgusta dobavila na postajo 1^0 m3 lesa in da je toženec ves ta les tudi prevzel in odpremil. Radi tega bi* tožiteljica bila lahko zopet našla na postaji vsaj za 3 vagone prostora; navzlic temu pa lesa ni zvažala na postajo, marveč ga je Po lastnih trditvah imela samo na svoji žagi pripravljenega. Ob tem stvarnem položaju ni dvoma, da ie bila tožiteljica z dobavo lesa v zamudi in je tožencu bilo na voljo dano, da odstopi od pogodbe. Toženec je res tudi s pismom 26. avgusta naznanil tožiteljici, da 27. avgusta še Prevzame les, ki je bil nazadnje dobavljen, da pa nadaljnjega lesa ne Prevzame več, ker ga tožiteljica v smislu pogodbe ni bila dobavila »promplno«. Ta toženčeva izjava se znači za odstop od pogodbe. Pri tem se pa toženec ni ravnal po propisu čl. 356. hg. zak., da bi namreč pred svojim odstopom tožiteljici naznanil to svojo namero, ob sočasni dovolitvi naknadnega roka za izpolnitev pogodbe. Na neka svoja pisma se toženec brez uspeha sklicuje, ker ne izražajo te namere; njegov poziv tožiteljičinemu uslužbencu, ki je imel opraviti z izročitvijo lesa, da na1 i namreč spravi les do prihodnjega I tedna, sicer da ga ne prevzame več, je pa napram tožiteljici brez pravnega učinka, ker ta uslužbenec ni bil njen pooblaščenec in je tožiteljica toženca na to že poprej izrecno v nekem pismu opozorila. Tožiteljica torej ni bila dolžna, da vzame toženčev odstop od pogodbe z dne 26. avgusta na znanje in je bila upravičena, da zahteva od toženca izpolnitev pogodbe, kar se izraža v tožbenem zahtevku glede plačila ostanka kupnine proti dobavi še nedobavljene količine lesa. Obresti bi pa tožiteljica mogla zahtevati samo, ako bi bila les v resnici dobavila na postajo. V tem primeru bi bil namreč toženec v zamudi s plačilom kupnine, katero je v smislu pogodbe bilo poravnati ob prevzemu lesa. Prizivno sodišče je toženčev priziv zavrnilo, tožiteljici pa na njen priziv prisodilo tudi zahtevane obresti, — iz nastopnih razlogov: Toženčevemu prizivu je bilo odreči uspeh, dasi se prizivno sodišče ne more docela strinjati s pravno presojo po prvem sodišču. Glavno načelo je, da sme samo oni pogodnik, ki sam ni v zamudi, zahtevati od sopogodnika, da pogodbo izpolni. Ako je prvo sodišče prišlo da prepričanja, da je tožiteljica z. dobavo lesa v zamudi, bi torej bilo dosledno moralo zavrniti njen tožbeni zahtevek. Po stališču toženca in prvostopne sodbe bi bila tožiteljičina zamuda v tem, da dotičnega lesa ni zvozila na železniško postajo, marveč ga imela samo pripravljenega na svoji žagi. Prvo sodišče se opira pri tem na izpovedbo izvedencev o običaju, ki velja glede dovoza lesa, ko gre za dobavo »franko vagon«. Toda izvedeniško mnenje bi utegnilo biti upoštevano šele, ako bi ne bilo v tem oziru nikakega dogovora med strankama, ne izrecnega, ne tudi samo molčečega. Po izpovedbah dveh prič in po dveh lastnih pismih pa je ugotovljeno, da je bil toženec dolžan, da za prevoz blaga potrebne vagone sproti on dobavi in da tožiteljico o vsakokratnem naročilu vagonov obvesti, da more btago zvoziti na postajo in naložiti. Dalje je po omenjenih pričah ugotovljeno, da je tožiteljica imela blago spravljeno na svoji žagi, oddaljeni komaj uro hoda od železniške postaje, da je doslej vedno brez odloga blago spravila na postajo in ga naložila, kolikor je vagonov bilo na razpolago, ter da je bila in je še pripravljena, da se v tem smislu odzove tudi glede preostale množine pogojenega lesa. Sicer pa celo po izvedeniškem mnenju zadostuje, da prodajalec začne les na postajo dovažati, tudi ako ne ve, je li kupec potrebne vagone naročil. Da je pa tožiteljica bila začela z dovozom, sledi iz nespor- nega dejstva, da je bilo blago prevzeti po tožencu deloma že v oktobru. Ni torej moči govoriti o tem, da je iožiteljica v zamudi Ker se pa toženec, nesporno, sploh brani prevzeti preostalo blago, je on sam v zamudi. Iožiteljica ga sicer ne more prisiliti, da blago res prevzame, toda opravičen je njen tožbeni zahtevek, da ji plača pogojeno ceno, katere visokost med strankama ni sporna. Tudi v tem ima tožiteljica prav, da zateva od preostale kupnine 6% obresti od 26. avgusta dalje. Tožiteljica namreč ni prišla v zamudo, pač pa je toženec prišel v zamudo, ako ne prej, pa najkasneje z dnem 26. avgusta, ko je iožiteljici izjavil, da ostalega lesa več ne prevzame, da ga torej tudi ne plača. Avgust Veble, tajnik Gremija trgovce Trgovski pomočniki in V tem vprašanju so se pojavili v Sraksi cesti slučaji in spori, ki kažejo, a določbe § 13 a obrtnega reda nikakor ne odgovarjajo zahtevam, ki jih stavi v pogledu usposobljenosti današnja trgovina. Doslej so se ti spori rešili vedno v smislu določb navedenega paragrafa, ne glede na to, če je to koristno in umestno za današnje razmere ali ne. Stavimo si zato vprašanje, ali je dobro, da bi se z ozirom na zdrav in strokovnjaški razvoj trgovine postopalo še nadalje tako, kakor nasprotuje logiki in da bi trgovina na tem trpela? Trgovinska stroka je danes tako daleč razvita in končno je povojna doba dovolj jasno dokazala, kako nujno potrebujemo zdrav temelj trgovinskega gospodarstva. Da je zdrav razvoj trgovine tudi v tesni zvezi z nastavljenim pomožnim osobjem, potom katerega je konzumiranje blaga mnogo odvisno, ne more se to vprašanje spregledati. Trgovina rabi danes v svojih vrstah dobre strokovnjake in poznavalce blaga. Petletna površna praksa, kakor to gorenji paragraf omenja, ne more zadostovati za dokazilo samostojnega obratovanja. Da, zadostuje tudi to, ampak pri tem je paziti na okolnost, da-li se je dotični v eni stroki specijaliziral, ne pa da je v tej dobi spreminjal razne stroke. Jasno bo vsakomur, da je n. pr. špecerijska stroka popolnoma ločena od manufakturne stroke in da je trgovina z lesom popolnoma druga kakor galanterijska in vendar pravi gorenji paragraf, da je za usposobljenost popolnoma irelevantno? v kateri stroki se je dotični izobrazil in kolikokrat je v petletni dobi spreminjal stroke. Tudi je popolnoma irelevantno, če hoče začeti s trgovino kake druge branže, ki se je v svoji učni dobi ni priučil. Navajam sledeči primer: Neki učenec v špecerijski stroki je po končani učni dobi postal trgovski pomočnik. Po dveletni službi v špeceriji hoče prestopiti v manufakturno stroko, ker LISTEK. Gustav Erevtag Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) Barona je zadela novica kot blisk z jasnega neba. Vedel pa je dobro, da je imel tu vmes Ehrental svojo roko. Dopisoval je namreč v njegovem imenu s poljsko gospodo in predobro poznal tamkajšnje razmere. Možakar pa ni bil pošten in mu je marsikaj zamolčal. »Oče,« mu je zaklicala Leonora, »pomiri se, govori z Ehrentalom in pelji se k tvojemu odvetniku; ta nesreča se mora preprečiti.« »Prav imaš, otrok moj!« ji reče oče s tihim glasom. »Mogoče nevarnost ni tako velika. Ukaži napreči, peljem se takoj v mesto. Zamolči materi, kar si čitala, in ti, ljuba Leonora, spremljaj me!« Med vožnjo je sedel prizadeti baron ves čas tiho in s sklonjeno glavo na svojem sedežu. V mestu je najprej spremjl svojo Njegovo zamudo dokazuje tudi dej- | stvo, da je bil že za več tisoč kron blaga več prevzel nego je bilo kritega v naplačilu, danem ob sklepu pogodbe, a drugih plačil dotlej od niegove strani ni bilo. Revizijsko sodišče je toženčevo revizijo zoper izrek prizivnega sodišča o obrestih zavrnilo. Toženec, ki je sam bil v zamudi, torej tožiteljici, ki ni bila v zamudi, pravnoučinkovito ni mogel dati naknadnega roka za dobavo lesa, niti ni mogel iz tega, da se tožiteljica tega »naknadnega« roka ni držala, izvajati pravne posledice, da bi bil mogel veljavno odstopiti od pogodbe. Pač pa je tožiteljica bila upravičena, da zahteva od mudnega toženca izpolnitev pogodbe. — rst. i Celje. § 13 a obrtnega reda. pa v tej panogi ni izvežban, ga sprejme gospodar kot praktikanta. Kaj pa je praktikant? Obrtni red pravi, da je praktikant isto kakor učenec. Ta praktikant, pravilno pomočnik špecerijske stroke, bi se torej moral nanovo podvreču učnemu razmerju po določilih obrtnega reda. Seveda se bo vsak pomočnik za tako postopanje lepo zahvalil. Po obrtnem redu pa ima manufakturist sprejeti onega, ki je dovršil učno razmerje v špeceriji, za pomočnika, ne pa za praktikanta, in mu ima tudi dajati mezde, ki pripadajo pomočniku. Trgovcu seveda to ne bo po volji, ker mu špecerijski pomočnik ne bo mogel tako delati, kakor oni, ki se je izučil v manufakturi.. V takem spornem vprašanju je le medsebojni dogovor kompetenten, pač se pa mora tu poudarjati, da se spričevala morajo izstavljati kot pomočniku, ne kot praktikantu, odnosno učencu. Taki in slični spori pojavljajo se samo v trgovinski stroki, ker trgovskemu pomočniku je izbor stroke prost. Seveda je težko za to ustvariti neki red, ki bi bil obvezen za vse stroke. Vsled tega je tudi naša naloga, da si v tem vprašanju napravimo nekaka pravila, ker obrtni red je v tem oziru za trgovinsko stroko nepopoln, ker ima pred očmi predvsem netrgovin-ske obrte. Potrebuje se poseben obrtni red, ki je za trgovinsko stroko popolnoma ločen od ostalih obrtov. Toda pri tem vprašanju bi bilo dobro kreniti pažnjo na razdelitev strok. Kakor nam prednji slučaj jasno kaže, bi bilo vsekakor umestno trgovsko pomožno osobje, izvzemši pisarniške moči, specializirati po strokah, ako hočemo ustvariti strokovno usposobljeno trgovino. Za dokazilo usposobljenosti zahteva obrtni red petletno prakso v trgovinski stroki, toda trgovina je danes zelo obširen problem. Vsaka stroka zahteva svoje strokovnjake. To je zelo obširen predmet, ki zahteva precej študija in diskusije raz- hčerko na svoje stanovanje, katero si je še vedno obdržal, da ne bi s tem obudil sumnje pri svoji ženi in znancih, da se mu premoženje krči. Sam pa se je odpeljal k Ehrentalu. Jezno je stopil pred njega in mu pokazal časopis, v katerem se je čitala nesrečna notica. Ehrental je počasi vstal s svojega sedeža in rekel: »Vem, Lovvenberg mi je o tem že poročal.« »Vi ste me varali, gospod Ehrental,« mu reče užaljen baron. »Čemu?« odgovarja trgovec. »Zakaj bi vam prikrival to, kar mora celo časopis razglasiti? Kaj pa je na tem hudega?« »Razmere pri poljski gospodi so zelo slabe m vi ste o tem dobro vedeli. Vi ste me opeharili.« »Pazite, kaj govorite!« mu jezno odvrne Ehrental. »Kdo vas je ogoljufal? Jaz imam vendar sam svoj denar pri vas in bilo bi brezmiselno, da bi vaše itak težke razmere še poslabševal. Ko bi bil prej vedel, koliko denarja mi bo vzela ta tovarna, vam bi ne plačal niti dolarja. Kako mi morete očitati kaj takega?« nih trgovskih krogov in trgovskih korporacij. Rešitev bi zadela na razne ovire, toda potrebno bi bilo, da se po šestletni dobi gospodarstva v naši mladi trgovini prične z izdelavo novega obrtnega reda, ki se bo v zadostni meri oziral na trgovino ter njeno osobje. Na mestu bi bilo, da se izdela za trgovino poseben obrtni red, ki bi določal, da se trgovinsko gospodarstvo vrši po strokovnjakih, ter bi moral vsak, preden se etablira, doprinesti dokazilo usposobljenosti, ali samo za dotično stroko, v kateri se je izučil. Trgovina se ne bi smela smatrati prostim obrtom, kajti povojna praksa nam je dovolj dokazala, kak boj ima naša trgovina, da si ustvari zdrav temelj gospodarstva, kar je doslej v veliki meri ovirala nečedna tekma in razne nereelnosti. Priporočamo vsem trgovskim krogom in korporacijam, da inicijativno pričnejo z energičnim delom, kajti to je edini pot, ki nas vodi do zdravega narodnega gospodarstva. M. Savič: Naša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) Naša industrija perila in oblek. Perilo in obleka se pri nas izdeluje: na obrtniški način, z delom na domu, kot hišna industrija in kot industrija. Poleg domačih izdelkov se naravnost ogromne množine tudi uvažajo. V letu 1920. so uvozili šivanih izdelkov: 1. svilenih in polsvilenih 9855 kg v vrednosti 4,822.294 Din (to je jako ma- lo, ker se je to leto uvoz omejeval), 2. volnenih in poluvolnenih izdelkov 447.651 kg v vrednosti 79,567.624 Din, pavolnatih 280.724 kg v vrednosti 33 milijonov 859.858 Din. To je uradno dokazan uvoz, upoštevane pa niso ogromne množine konfekcijskega blaga, katero so utihotapili potniki ali ki se je na drugačen način utihotapilo preko meje. Uvoz v letu 1921. je bil še veliko večji, a nimam še na razpolago podrobnih podatkov. Vsi šivani izdelki, ki se uvažajo, so proizvodi inozemske konfekcijske industrije, ki imajo kljub carini nizko ceno in so relativno dobro izvršeni. Ti povzročajo naši obrtnosti in industriji občutno konkurenco. Temu uvozu se naša konfekcijska industrija, ki se ustanavlja in širi, uspešno upira. V Beogradu se bavijo s konfekcijo moške obleke nastopne tvrdke: Gavra Nahmijas, Pinkas in drug, Jovan Jovanovič, Savič in Majdanac, H. H. Ha-zanovič, Roha Mehaoras, Tzak Alkalaj, Avram Ilajino, Simon Konforti, Talfi in Mandilovič. Oni krojijo blago v prodajalnah in ga izročajo v izdelavo na dom. Njihovi izdelki dosegajo na leto vrednost približno 8 — 10 milijonov dinarjev (dinar računjen po kurzu 2 dinarja za en francoski frank). S konfekcijo vojaške obleke se bavijo tudi naše suknarne v Beogradu, Paračinu, Leskovcu in Grdelici, ki krojijo svoje sukno v tovarni in ga dajejo v delo po hišah. Istotako da- »Vi ste vedeli o dražbi,« mu odvrne baron, »pa ste mi vse zamolčali « »Ali sem morda jaz oni, ki vam je prodal hipoteko?« ga vpraša Ehrental. »Vsako polletje sem vam iztirjal obresti in vrhutega sem vam dal zaslužili mnogo denarja, to naj se pravi goljufati?« Čez nekaz časa mirno nadaljuje: »Kaj sedaj storiti, gospod baron, pomirite se. Dobili boste po končani dražbi svoj kapital in s tem denarjem potem lahko izplačate svoje upnike.« S tem dvomljivim upanjem se ie moral baron posloviti. Potrt je vstopil v svoj voz. Mislil se je peljati k odvetniku, toda premislil se je in zaukazal vozniku, naj ga popelje pred njegovo stanovanje. Sramoval se je svojemu staremu prijatelju razkriti svoje žalostne razmere. Komaj je voz z baronom Izginil za vogalom, je pomolil Itzig svojo glavo v pisarno. »Kako je izteklo?« vpraša Ehrentala. »Zal mi je, kolikor imam las na glavi, da sem poslušal vaš nasvet,« jejo delo po hišah tudi vojaške obla-čilnice, ki se nahajajo v Beogradu, Sarajevu, Ljubljani itd. Narodno moško obleko izdelujejo naši domači obrtniki na zalogo, katero razproda-do na jesen po kmetih. Delavsko perilo izdelujejo ženske kot hišno industrijo na račun beograjskih veletrgovcev z manufakturo. Fino perilo izdelujeta tvomici: Nikolič in drug ter Marjanovič. Tvomica Marjanoviča v Beogradu ima 60 šivalnih strojev, en dinamo stroj za razsvetljavo in električno likanje, eden nafta-motor s 24 konjskimi silami, dva elek-tro - motorja po 6 konjskih sil, dva kotla za pranje in parno kuhanje, stroj za sušenje in kompletno garnituro, 16 električnih gladilnikov. V tvomici se izdeluje moško in žensko perilo, katerega se izdela na dan do 480 kosov. Tvornica g. Nikoliča in druga je bila pred vojno povsem moderno opremljena, a v vojni dobi je veliko trpela. Sedaj je sicer na novo opremljena, a. še ni v obratu. Ta tvornica ima 50 strojev, stroje za krojenje, 6troje za pranje, likanje, sušenje itd. Čepice i* kožuhovine pa tudi iz sukna itd. se izdelujejo v Beogradu na račun beograjskih veletrgovcev. Kosmatih čepic »e izdela na leto od 25 do 30.000 tucatov, za te čepice se uporablja imitirana astrahanska kožuhovina. Drugih čepic se izdela na leto 10 do 15.000 tucatov. Glavna mojstra za to panogo sta Branislav Stevanovič in Moša Ruben. Pavolnato (bombaževo) konfekcijo izdelujejo beograjski veletrgovci za potrebe Seljakov in sicer Mesarovič in Pavlovič, Anastas Pavlovič, Čukano-vič in drug, Trajkovič in Jovič itd. Otročje obleke se pri nas za sedaj še ne izdelujejo konfekcijskim potom. V Bosni in Hercegovini je konfekcija še v povojih. Delavske srajce izdelujejo v Sarajevu za veletrgovce po hišah okoli 500 žensk turške in 50 do. 60 židovske vere. Muslimanke zaslužijo od kosa 50 do 60 para, židovke po en dinar. Dnevno morejo izdelati približno 6 kosov. Posebno vrsto jopic izdeluje v Sarajevu približno 210 žensk. (Dalje prih.) trm & auames&s ss ssass tsaiB&m MtObI » ^(SHlgJUnHr&( Trgovina. Važno za pošiljanje vzorcev ▼ Ameriko. Amerikanski zakladni urad priporoča, naj bi poštni paketi, ki vsebujejo blagovne vzorce, nosili radi hitrejše carinske odprave sledeči napis: >Trade Samples Onlvc Teža takih vzorčnih pošiljk ne sme presegati 500 gramov. Čohoslovaška indeksna številka z« veletrgovino se je tekom meseca maja t. 1. znižala za 0 5 % in je znašala koscem tega meseca 1015. odvrne Ehrental. »Moj denar sem vtaknil v posestvo, in sedaj pa te velike skrbi zanj.« »Ne mislite, da si boste z lahkoto pridobili veliko posestvo. Povsod je treba truda in trpljenja. Povedafc vam moram še to: Jutri mi ni mogoče priti v pisarno, dobim obisk iz domačega kraja.« »V zadnjem času ste imeli že tolikokrat svoja pota,« mu odvrne neprijazno Ehrental, »da mi ni prav nie žal, če izostanete tudi dalje časa.«: »Ali se zavedate, kaj ste sedaj rekli?« nadaljuje Itzig. »Rekli s*e* Itzig, ti lahko greš, ne potrebujem te več. Toda jaz bom šel takrat, kadar bo moja in ne vaša volja.« »Vi ste nesramni, ltzigl« reče Ehrental. »Prepovem si tako z menoj govoriti. Kdo pa ste vi pravzaprav?« »Jaz sem oni, kateri pozna vso vašo kupčijo, jaz sem oni, ki vas lahko popolnoma uniči, m jaz sem oni, kateri vam želi boljše, kot vi sami. In ko pridem čez dva dni zopet v vašo pisarno, mi boste rekli: Dobro jutro. Itzig! Ste me razumeli?« (Dalje prih.) Štev. 69 ''•VMMmnanai TRGOVSKI LIST, 12. junija 1924. Tl "" ------------- " IMIIIIHI »■■■»■■IHII Stran B. Cone v švicarski veletrgovini. Začetkom meseca januarja t. 1. preračunjene indeksne številke kažejo nastopne podatke: Cene surovinam začetkom meseca januarja 1923 (januarja 1924) za direkten konsum 175'6 (183'2), za industrijsko produkcijo 179'5 (2037), za poljedelstvo 162'4 (136 0), za surovine v celoti 174-7 (1832). Tekom leta so se •cene povišale povprečno za 49%. Sedanji položaj je približno enak položaju v joHcni 1. 1921. C6H.6 za ihbso in. jajczi so se nekoliko dvignile. Nasprotno so se cene za industrijske in poljedelske surovine neznatno znižale. Rusko-češka trgovinska pogajanja. — Kakor poroča »Tribuna«, odpotujejo prihodnje dni eksperti centralnega odbora za gospodarske odnošaje z Rusijo v Moskvo, da proučijo podlage za direktna trgovinska pogajanja med obema državama in za naseljevanje ruskega ozemlja po češkoslovaških kolonistih. Amerikaaska zunanja trgovina v mesecu aprilu 1924. Amerikanska trgovska bilanca izkazuje tako glede uvoza, kakor glede izvoza višje številke nego v mesecu marcu t. 1. Vrednost uvoza se ceni na 324 milijonov dolarjev, kar pomeni napram uspehu v mesecu marcu povišek za 5 milijonov; izvoz pa se je povišal za 7 milijonov in je bil z 346 milijoni za 23 milijonov višji nego v mesecu aprilu leta 1923. Industrija. Češkoslovaška tekstilna industrija. Po deflacijski krizi v Češkoslovaški, radi katere je izredno občutno trpela tudi tekstilna industrija, se je ta industrijska panoga začeda 'stalno krepiti. Deloma je izboljšanje njenega položaja pripisovati neugodnemu gospodarskemu položaju v Nemčiji. Nadaljnje izboljšanje v češkoslovaški tekstilni trgovini je prinesla uvedba računanja v zlati marki in 3 to v zvezi stoječa oslabitev nemške konkurenčne sposobnosti. Ker pa je v aadnjem času nastopilo nekoliko poslabšanje, so začeli nekateri tekstilni koncerni omejevati delo, dasi velika eks-portna tržišča in domači trg povpraševanja niso zmanjšali. Gre, kakor kaže, ■Je za nekak preventivni ukrep češkoslovaških tekstilnih industrijcev. Mnogo jih je, ki si prizadevajo iznebiti se svoje •.zaloge blaga, da se izognejo izgubam tradi morebitnega ponehanja konjunkture. Veliko nevarnost povzroča Nemčija, ki skuša potisniti cene pod svetovno pariteto, da si zopet pridobi izgubljena tržišča. — Tudi pomanjkanje denarja vpliva neugodno na češkoslovaško tekstilno industrijo. Novih kreditov ni dobiti, stari se ukinjajo. Z ozirom na visoke cene volne in bombaža se drži industrija pri nabavi surovin zelo rezervirano. Izgledi na znižanje produkcijskih stroškov so slabi, sosebno če se vpošte-' va, da so mezde itak že na mini mu. Položaj čevljarske industrije v Nem-žiji. V aprilu je bila čevljarska industrija v Nemčiji polno zaposlena. Obratov, ki bi delali s skrajšanim' delovnim časom, skoro sploh ni bilo. Cela vrsta obratov je delala več kakor 48 ur. Z > ozirom na pomladansko in poletno sezono so imeli glasom poročila Zveze nemških čevljarskih tovarn prednost izdelki iz laka in barvanega usnja. Napram živahni kupčiji v državi vedno b°lj nazaduje možnost prodaje v inozemstvo. To je pripisovati nepovoljnej-’ pogojem domače produkcije, soseb-no temu, da so nemške cene kožam precej nad svetovno pariteto, kar povzroča tudi podražitev usnja. Radi velikega pomanjkanja gotovine so plačila še vedno počasna. Denarstvo. Obtok bankovcev Narodne banke po njihovi vrsti. Koncem leta 1923. je imela Narodna banka v obtoku: 1. Dinarske bankovce prejšnje izdaje in sicer po 100 dinarjev za 1.842,076.400 Din, po 50 Din za 33.400 Din, po 20 Din (v zlatu) za 2,570.720 Din, po 10 Din za 126 milijonov 903.820 Din in po 5 Din za 34 milijonov 759.160 Din. 2. Dinarsko kronskih bankovcev po 1000 Din za 1.405,504.000 dinarjev, po 100 Din za 1.087.637.400 dinarjev in po 10 Din za 67,517.380 Din'. 3. Stalnih dinarskih bankovcev po 1000 dinarjev za 966,142.000 Din in po 10 Din za 248,096.640 Din, skupaj za 5790 milijonov 240.920 dinarjev. Dviganje poštno-čekovnega prometa j izza lota 1919. —• Celokupni poštno-čekovni promet je znašal leta 1919.: 929 milijonov dinarjev, leta 1920.: 2633 milijonov, leta 1921.: 7976 milijonov, leta 1922.: 17.266 milijonov in leta 1923.: 26.399 milijonov dinarjev. Na višini leta 1923. bo ostal promet tudi v letu 1924., ker je že v prvih treh mesecih dosegel znesek po 6376 milijonov dinarjev. Promet Intervencije trgovske in obrtniške zbornice v prometnih zadevali. Trgovska in obrtniška zbornica je opozorila Direkcijo državnih železnic, da je sedanji tarifni režim na progi vicinalne železnice Poljčane - Konjice za tamošnjo industrijo in trgovino zelo neugoden ter jim močno podražuje obratovanje ter otežuje izvoz. Zbornica je vsled tega predlagala, da blagovoli direkcija pospešiti vsa dela, da se čimprej izvede normalizacija te vicinalke glede blagovne klasifikacije z glavno progo. Poleg tega je zbornica opozorila direkcijo na pritožbe trgovcev iz konjiškega okraja, da primanjkuje na tej železnici zaprtih vagonov in da ne razpolaga vicinalka s potrebnimi plahtami, da bi se moglo blago, ki je natovorjeno v odkrite vagone, obvarovati vremenskih neprilik in vplivov. V dokaz kritične situacije industrije v konjiškem okraju se je navajalo sledeča dejstva: Premogovnik v Zrečah, ki si je z velikimi težavami zgradil lastno žično železnico do proge, sedaj stoji in v Zrečah osnovana družba za eksploatacijo normalnih kamnolomov vsled previsokih stroškov še do danes ni pričela z obratovanjem. Tudi se nam poroča, da se je že razpravljalo o tem, da se osnuje družba za prevoz blaga po tovornih avtomobilih, kar bi moralo postati za vicinalno železnico usodepolno. Končno predlaga zbornica v interesu zboljšanja potniško-prometnih zvez obnovitev tretjega vlaka, ki je svoječasno na tej progi že obstojal. Nova sekcija za trasiranje železnic. — Iz Beograda se poroča, da je minister saobračaja podpisal akt, na podlagi katerega se ustanovi v najkrajšem časa velika sekcija za trasiranje železniških prog na Hrvatskem in v Sloveniji — s sedežem v Ljubljani. Za šefa te sekcije je imenovan strokovnjak g. inž. Drago Dimitrijevič. — Sekcija ima nalogo, da nadaljuje lansko leto prekinjeno delo državnega trasiranja Klodič-Hrovat-Kav-čičeve skupne proge, t. j. istočasne železniške zveze Kočevja in Črnomlja preko Lukovdola s postoječo progo Zagreb —Sušak (med Vrbovškim in Srpskimi Moravicami). Kolikor nam znano, se bo med drugim iztrasiralo tudi Bakar postaja— Bakar zaliv, Rogatec—Krapina— Golubovec, Krapina—Varaždin in proučilo šo nekaj drugih študij. Otvoritev brzojava pri pošti Dol pri Ljubljani. — Pri pošti Dol pri Ljubljani je bila dne 1. junija otvorjena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. Za upostavitev jugoslovansko - italijansko jadranske zvezne tarife. V drugi polovici preteklega meseca je bil vpeljan tranzitni promet med Avstrijo in Čeho-slovaško na eni ter italijanskimi jadranskimi pristanišči na drugi strani preko prog državnih železnic ljubljanske direkcije. Za te tranzitne transporte se je dovolil povprečno 30% popust na tovor-ninski tarifi. S tem ukrepom so prišla trgovska in industrijska podjetja v Sloveniji v izredno neugoden konkurenčni položaj, ker niso udeležena na tem tarifnem popustu, marveč morajo po naših železnicah do granice, kakor tudi po italijanskih državnih železnicah plačevati polno lokalno tarifo. Za neugodni položaj je tem hujši, ker se pri mnogokratnem prehodu z lokalnih železnic kakor tudi z omrežja bivših državnih železnic na proge bivše južne železnice tarife lomijo in tako vozarina podražuje. Na ta način so naša industrijska podjetja, ki izvažajo svoje izdelke preko Reke in Trsta, odnosno ki tem potom uvažajo potrebne surovine in obratna sredstva, v neugodnejšem položaju kot podjetja v Avstriji in celo na Čehoslovaškem, ki so mnogo bolj oddaljena od jadranskih pristanišč, ki pa vsled znatnih tarifnih popustov za enako ali še nižjo ceno lahko nabavijo odnosno prodajo svoje produkte. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je naslovila na generalno direkcijo železnic v Beogradu vlogo, da se takoj izdela in uveljavi jugoslovensko -italijanska jadranska zvezna tarifa na konkurenčni bazi, kakor je sestavljena čeho-jadranska ih avstrijsko-jadranska tarifa, ker bi neuveljnvljenje take tarife pomenilo zapostavljenje interesov naše izvozne trgovine ter poslabšanje konkurenčnosti naše mlade industrije, ki bi imelo nedvomno za celo našo gospodar-sstvo, posebno pa za privredne prilike v Sloveniji usodepolne kvarne posledice. Veljavnost jadranskih tarifov za Madžarsko. — Na mednarodni konferenci v Trstu se je sklenilo, da ostanejo jadranski tarifi tudi za Madžarsko še nadalje v veljavi. Za določitev višine tarifov ostane merodajna mednarodna konvencija za blagovni promet z dne 14. oktobra 1890 z vsemi dodatki. Za medsebojno obračunavanje tarifov med posameznimi državami je sporazum že sklenjen. Pričakovati je torej, da bo jadranski tarif za Madžarsko v kratkem zopet stopil v veljavo. Vprašanje vizumov. — Češkoslovaške trgovinske zbornice so predložile zunanjemu ministru prošnjo, naj bi spravilo na dnevni red prihodnjega zasedanja Zveze narodov vprašanje potnih vizumov. Carina. Nova avstrijska carinska tarifa. — Osnutek nove avstrijske carinske tarife, 0 kateri smo v našem listu že poročali, vsebuje na živila (za 100 kg) nastopne carine v zlatih kronah: pšenica 2 K, rž 2 K, ječmen 2 K, oves 2 K, fižol 3 K, riž 3 K, sveža zelenjava 20 K, zelje 24 K, moka 7 K, testenine 8 K, prepečenec 150 K, živa klavna živina 5 K, sveže meso 12 n, mlada živina 15 K, teleta 5 K, prešiči (za meso) 10 K, prešiči (za mast) 7 K, jajca 3 K, klobase 18 K, vino v sodih 60 K, vino v steklenicah 120 K, sadne konzerve 150 K, krompir prost. — Ena zlata avstrijska krona je 14.400 papirnatih kron. Razno. Novi komitet Južne železnice. — Prejšnji komitet Južne železnice je razrešen in je minister saobračaja imenoval za nove člane komiteta v smislu člena 282. fin. zakona za leto 1924. in 1925. gg. Tagomera Alaupo-vica, drž. svetnika (predsednik), dr. Gregor Žerjava, minister n. r., Ivana Bonača, industrijalca, Ivana Mohoriča tajnika Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, Ivana Kulmera (Zagreb), I. Radoljoviča (Beograd), Miha Protiča (Beograd) kot člane. Nove poštne znamke. Ministrstvo pošte in brzojava je prejelo prvo pošiljko novih poštnih znamk, ki jih je izdelala londonska tvrdka Thomas, Koe & Co. Na novih znamkah so kraljeve slike svetlejše, kakor na dosedanjih. Znamke po 10 dinarjev so izdelane v eliptičnem okvirju, znamke preko 10 Din pa v če-tverooglatem. Te znamke so za tri milijone dinarjev cenejše kot amerikanske. Pomen izvoza žita za Rusijo. Krasin je imel govor, v katerem povdarja važnost izvoza žita za gospodarsko okrepitev Rusije. Program uvoza se je dobro obnesel in to po zaslugi državnega monopola zunanje trgovine, s katerim se je Rusija uveljavljala na svetovnem trgu. Od jeseni leta 1923 do 1. junija 1924 je bilo prodano v inozemstvo 170 milijonov pudov, t. j. 90% količine, ki jo je predvideval program, dalje 81 milijonov pudov rži. Dne 1. maja t. 1. se je nahajalo v pristaniščih 183 milijonov pudov žita raznih vrst. — Kakor poroča gospodarski svet vladi, naj se znižajo prevozne pristojbine za premog iz doneške kotline, ki se izvaža v Italijo. Coolidge o posojilu Nemčiji. Predsednik Coolidge je izjavil, da zavisi dovoljenje posojila Nemčiji v veliki meri od stališča, ki ga bo zavzela Nemčija na-prairi poročilu izvedencev. (Nemški državni zbor je že sprejel poročilo izvedencev. Prip. ur.). Ako bodo vse prizadete države posebno pa Nemčija, delale na to, da se izvedejo predlogi izvedencev, bo zadeva dovolitve posojila Nemčiji veliko olajšana. Seveda je zadeva posojila zasebna stvar bankirjev, ki hočejo dovoliti posojilo. Mednarodna razstava za trgovino in industrijo v Tilburgu (Holandsko) se bo vršila od dne 18. julija do dne 18. avgusta 1924. Interesentom, ki bi hoteli razstaviti na navedeni razstavi svoje industrijske proizvode odnosno drugo blago in surovine, so predmetni splošni pogoji na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Izseljevanje iz Čehoslovaške. V prvem četrtletju 1923 se je izselilo iz Čehoslovaške 1582 oseb, in sicer v Kanado 1134 oseb, v Združene države ameriške 238, v Argentinijo 183, v Brazilijo 14 in v druge prekomorske države 13. Izselj-niška oblastva so izročila potne karte še 25.447 osebam za izselitev v Zdrns žene države ameriške, a te osebe se tekom I. četrtletja t. 1. še niso izselile, ampak se bodo šele pozneje, ako bodo sploh hotele izrabiti izseljniško dovoljenje. — A’ evropske države se je izselilo iz Čehoslovaške 3803 osebe, in sicer na Francosko 2312 oseb, v Avstrijo 406; na Ogrsko 303. v Nemčijo 199, v Rusijo 118, na Runmnsko 96, v Jugoslavijo 91, na Poljsko 23, v Italijo 25, v druge države 193 in brez navedbe cilja 77 oseb. (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Dovršeno zdravilo proti revmatizmu 1 V Beogradu v Kosovski ulici 43 je otvoril kemijsko-bakteriološki laboratorij dr. Rahlejev, kjer izdeluje svoje znamenito zdravilo RADIO - BALSAMICA proti vsem vrstam revmatizma. — Zdravilo dr. Rahlejeva je priznano ne samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu kot najboljše sredstvo proti revmatizmu vseh vrst. Radio-Balsamica se osnuje na popolnoma novih principih ter je apriori neškodljiv srcu. Pri zdravljenju zelo hitro učinkuje in ne ostavlja nobenih znakov, ne na koži, ne v organizmu. Bolniki, ki so se več let zdravili po raznih bolnicah, so se pozdravili z dvema do tremi steklenicami tega čudovitega zdravila. Tržna poročila. Novosadska blagovna borza 10. junija. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška 79-80, 2%, 292—300, koruza baška 225—230; sremska 230—232, baška za jimij-julij 235, baški šlep Donava 230, moka baza »0« 450—460, št. »5« 355, »6« 335. Promet je bil v pšenici 20, in v moki 15 vagonov. Tendenca slaba. Živinski sejem v Ljubljani dne 4. t. m. Dogon: 382 konj, 74 volov, 44 krav, 20 telet in 705 prašičev. Plačevalo se je: voli I. vrste do 14 Din, II. vrste do 13 in III. vrste do 12 Din; debele krave po 12 Din; krave za klobase od 7 do 9 Din; plemenski prašiči po šest tednov stari od 500 Din dalje za par; teleta 15 do 16 Din in debeli prašiči I. vrste po 19 Din. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 10. junija 1924. — Prignalo se je 15 konjev, 11 bikov, 134 volov, 388 krav, 9 telet in 1 oven, skupaj 558 glav. Sejm je bil sicer zelo živahen, toda prodalo se je samo okoli 250 glav. Cene so bile za 1 kg žive teže sledeče: debeli voli 13.50' do 13.75; poldebeli 13 do 13.25, plemenski voli 12 do 12.25, biki za klanje 10 do 10.50, klavne krave debele 10.75 do 11.25, plemenske krave 8.50 do 9, krave za klobasarje 6.25 do 7.75, molzne krave 7.75 do 8, breje krave 7.75 do 8 Din. Mlada živina 6.50 do 12 Din. — Cene mesu: volovsko meso I. 25 do 27, 11. 22 do 24, meso od bikov, krav telic 19 do 21. Telečje meso I. 30, II. 22 do 26, svinjsko meso 30 do 35 Din za 1 kg. V Mariboru se je v petek 7. t. m. prodajalo na trgu mleko po 3 dinarje liter; v soboto pa po 5 dinarjev, čeravno se je. prodajalo skoraj po vseh mlekarnah po 3 Din 25 para. KOVINSKI TRG. Mednarodni kovinski trg se v zadnjem času ni dosti spremenil. V strokovnih listih beremo večkrat na-migavanja na mednarodni železni kartel. 2e pred leti so govorili o takem kartelu, ki mu naj bi bili pristopili angleški, francoski in nemški producenti; načrt je prišel iz Francije, pa ni uspel, vsled odpora Nemcev. Koncem lanskega leta so govorili o združitvi kontinentalne železne industrije, sedaj beremo o združitvi češkoslovaških, avstrijskih, jugoslovanskih, ogrskih in rumun-skih tvrdk. Angleški producenti računijo za prihodnje mesece s prav mirnim trgom. Prihaja poletna sezija, ki železni industriji ne prinaša nič novega. Pridružijo se še posebni neugodni činitelji, temelječi v splošnem položaju evropskega gospodarstva. Razmere na Nemškem in razvoj frankove