7 70353 7 34020 »ravni rebus: Kadili bodo doma 'laninska vas in na prostem Stran 3 Stran 2 St. 62/ Leto 62 / Celje, 7. avgust 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT L-S ; Umri pred mam mimi očmi 9770353734020 2 H50ĐKI N Owl «tili Na Celjskem brez kadilskih kršitev Negodovanje v celjski bolnišnici - Gostje lokalov bodo več kadili doma in na prostem S sobote na nedeljo je v veljavo stopila novela Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Celjska območna enota zdravstvenega inšpektorata v nedeljo in v ponedeljek dopoldan ni odkrila kršitev, republiški inšpektorat za delo pa je v celjski bolnišnici naletel na večje negodovanje kot v ostalih bolnišnicah po Sloveniji. Cilj novele zakona je popolna zaščita zaposlenih iz vseh poklicnih skupin pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v delovnih prostorih ter zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Javnost je bila zakonu močno naklonjena že v času javne razprave. Inšpekcijske službe, ki so že prvi dan veljavnosti zakona pričele z opravljanjem nadzora nad spoštovanjem zakona po celi Sloveniji, pa so ugotovile, da je bil zakon dobro sprejet in upoštevan. Inšpektorji zaznali cigaretni dim Ivanka Turnšek, vodja celjske območne enote zdravstvenega inšpektorata, je povedala, da sta v nedeljo od 8. do 18. ure nadzor izvajala dva inšpektorja. Obiskala sta trgovske centre in lokale v Celju. Inšpekcijski nadzor sta opravila v 27 gostinskih lokalih in kršitev ni bilo. Turnš-kova je dejala, da je včeraj (v ponedeljek) do 12.30 ure na širšem območju območne enote nadzor opravljalo sedem inšpektorjev. Opravili so 39 inšpekcijskih pregledov, kršitev prav tako ni bilo. Republiški inšpektorat za delo izvaja pregled nad spoštovanjem zakona v bolnišnicah po celi Sloveniji in v nekaterih zdravstvenih domovih. Mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo je pojasnil, da spoštovanje kadilskega zakona po vsej Sloveniji nadzoruje 12 inšpektorjev, od tega sta bila na Celjskem eden ali dva. Pojasnil je, da spoštovanje zakona preverjajo tudi vsi ostali inšpektorji, ki nadzorujejo druga področja. Brezovar je povedal, da inšpektorji redko odkrijejo neposredne kršitve zakona, saj ob prisotnosti inšpektorjev nihče ne kadi, so pa do sedaj odkrili več manjših kršitev. V javnih prostorih so našli pepelnike, ponekod niso bili odstranjeni napisi, ki so opozarjali na dovoljeno kajenje v prostoru, našli so tudi improvizirane pepelnike polne ogorkov, v neki kotlovnici pa so odkrili sledove cigaretnega dima. Brezovar je povedal, da so v celjski bolnišnici inšpektorji naleteli na kar nekaj besednih iger o smiselnosti zakona, opazili pa so tudi več negodovanja, mrmranja in pritoževanja kot v drugih bolnišnicah v Sloveniji. Opozorila trgovcem Tržni inšpektorat RS je spremljal upoštevanje zvišane starostne meje tako za kupce kot prodajalce tobačnih izdelkov ter spoštovanje obveznosti objave prepovedi prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let. Inšpektorji so sporočili, da so v nedeljo po Sloveniji pregledali 35 bencinskih servisov, Protikadilski zakon imajo od začetka avgusta tudi v Nemčiji, od 1. julija pa prepoved kajenja v vseh javnih prostorih in na delovnem mestu velja tudi za vso Veliko Britanijo. 11 večjih trgovskih centrov in diskontov ter 24 manjših trgovin in prodajaln. Trgovci so bili dobro pripravljeni na začetek veljavnosti zakona, tako inšpektorji večjih kršitev zakona niso ugotovili. Izrekli so 17 opozoril, zaradi manjših pomanjkljivosti v zvezi z objavo prepovedi prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let. Na Celjskem smo v večih lokalih opazili opozorilne napise, da kajenje v zaprtem prostoru ni več dovoljeno. Gostinci so nam povedali, da z uveljavljanjem zakona nimajo večjih težav, gostje lokalov pa so dejali, da bodo več kadili doma ali na prostem. TINA VENGUST, SANDRA TRUPEJ Foto: ALEKS ŠTERN Patricija Randl iz kavarne kina Metropol: »Obisk po uveljavitvi protikadil-skega zakona ni prav nič upadel. Sicer pa se ljudje večkrat zmotijo in si v lokalu prižgejo cigareto ter zahtevajo pepelnik. V takem primeru goste prosim, če se lahko presedejo ven. S sobote na nedeljo ob polnoči smo imeli zelo velik obisk in ob polnoči so bili gostje presenečeni, ko smo jim pobrali pepelnike. Z upoštevanjem zakona nismo imeli nobenih težav, ANKETA saj imamo razumevajoče goste, če bi imeli probleme, bi ukrepali varnostniki.« Emira Menart iz Fontane: »Gostje se nad zakonom ne pritožujejo in so ga lepo sprejeli. Če bi se kdo pritoževal nad prepovedjo kajenja v lokalu, bi ga opozorila, ker lahko drugače plačam kazen. Danes delam že nekaj ur in upad obiska se že kar drastično pozna.« Luka Koren iz Branibo-ra: »Ob polnoči smo z miz pobrali pepelnike. Gostje se niso pritoževali, ker so bili z zakonom seznanjeni. Kadijo na terasi, zato ne opazimo zmanjšanja obiska. Upamo, da se bodo ljudje zakona navadili do zime, da potem ne bo problemov. Če kdo zakona ne bi upošteval, bi ga opozorili varnostniki, ampak načeloma k nam zahajajo razumevajoči ljudje.« Vesna Mavrič: »Zaradi protikadilskega zakona se moje navade ne bodo spremenile, saj tudi do sedaj ni- sem hodila veliko v lokale. Zakon me sploh ne moti, kadimo lahko zunaj, le pozimi bo malo težje.« Andrej Žuraj: »Življenje se mi bo spremenilo na boljše, saj bi se rad kajenja odvadil in mislim, da bom sedaj malo manj kadil. Mislim, da bom več kadili zu--naj, v restavracije pa zaradi zakona ne bom zahajal nič manj.« Vlasta Krajne: »Poleti bomo kadili zunaj, pozimi pa več doma. V službi smo do sedaj lahko kadili, se- daj pa ne več, saj ne bomo imeli kadilnice.« Igor Gornik: »Ta zakon se mi zdi nesmiseln, saj kadilci nikjer več ne smemo prižgati cigarete. Zakaj ne uredijo lokalov za kadilce? Tako kot ni treba gledati vsakega televizijskega programa, nam prav tako ni treba obiskati gostilne, v kateri nam ni všeč. Tudi jaz kot kadilec nisem rad v zakajenih lokalih. Pozimi ne bom več hodil na kavo in cigaret v lokale, vendar zaradi zakona ne bom kadil nič manj.« Patricija Randl Vesna Mavrič Andrej Žuraj - Št. 62 - 7. avgust 2007 - Vlasta Krajne NOVI TEDNIK DOGODKI 3 Pravni rebus: Planinska vas Inšpekcije naj bi tokrat mislile resno - 47. člen PUP-a se vrača na sceno »Pričakovali smo, da boste zaščitili tukaj živeče krajane in naravo, a smo se ponovno zmotili!« Tako se začenja pismo, ki ga je Mihaela Kotnik v imenu civilne iniciative Planinska vas v zvezi z delovanjem asfaltne baze v začetku julija naslovila na ministra Gregorja Viran-ta in Janeza Podobnika. Odgovora še ni prejela. Z zgodbo o asfaltni bazi je širša javnost že dolgo seznanjena, pri čemer vpletene strokovne službe epiloga zaenkrat še ne znajo napovedati. Kje začeti? O celotni zadevi, ki se je po sodiščih vlekla devet let, je bilo prelitega že veliko črnila. Vmes se je dogajala drama z neskončnim nizom tožb, pritožb, ukrepov, pri čemer so bili češnja na smetani protesti tožnikov - prvič v Šentjurju, drugič v Ljubljani pred ministrstvom za okolje in prostor. Da o izletu ministra Viranta v Planinsko vas in njegovem verbalnem ter dopisnem »žoga-nju« s predsednikom države niti ne govorimo. Za začetek spomnimo na lansko sodbo Vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo pritožbe investitorja asfaltne baze, s tem sta tudi gradbeno in uporabno dovoljenje prenehala veljati. In sledila je ponovna pritožba investitorja, ministrstvo za okolje in prostor jo je zavrnilo. Investitoiju Mirku Kovaču je bila odločba o razveljavitvi uporabnega dovoljenja vročena 17. aprila letos in tožniki so seveda čakali na zaprtje asfaltne baze. Ki še vedno deluje. Že takrat smo ministrstvo za okolje in prostor spraševali o posledičnih ukrepih in dobili odgovor, da so 30. novembra 2006 odpravili gradbeno dovoljenje, ki ga je oktobra 2004 izdala Upravna enota Šentjur. Slednja je v obnovi postopka po uradni dolžnosti 6. decembra 2006 z odločbo tudi razveljavila uporabno dovoljenje. To od- ločitev upravne enote je 27. marca 2007 z odločbo potrdilo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Odločba ministrstva je s tem, ko je bila vročena stranki, postala dokončna. To je bilo 17. aprila 2007. »Pričakujemo, da bo investitor spoštoval odločbo,« so še zapisali. Kdo pije, kdo plača, kdo komu odgovarja? Iskanje dokončnih odgovorov, kaj se bo zgodilo oziroma kaj se dogaja v zadevi asfaltna baza v Planinski vasi, je presneto zoprn sprehod po blodnjaku. Če poskušamo povzeti sedanje stanje; zadnji odgovor inšpektorata za okolje in prostor (Območna enota Celje) je bil 31. maja 2007 naslovljen na Mihaelo Kotnik, ki je spraševala, zakaj se odločba inšpektorata, kljub temu, da je bila investitorju že vročena, ne upošteva oziroma zakaj se ne izvajajo napovedani ukrepi. Z dokumenta je namreč razvidna obrazložitev, da je bila inšpekcijskemu zavezancu Asfalt Kovač, d.o.o., vročena inšpekcijska odločba, s katero je bila ustavljena gradnja asfaltne baze, dan rok za odstranitev ... Odločba je tako postala izvršljiva, vendar je zoper njo investitorjeva odvetnica vložila pritožbo. Uporabno dovoljenje naj bi bilo po njenih navedbah zato še vedno veljavno, saj naj bi postopek razveljavitve na upravnem sodišču še trajal. Odločba inšpekcije naj bi bila posledično nična ter pritožba odstopljena ministrstvu za okolje in prostor. Vse lepo in prav, ampak... pozor! 3. maja je inšpektorat izdal odločbo, v kateri piše, da »pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve«! Na tem mestu različne interpretacije po zdravi logiki niso možne niti človek ne potrebuje pravne izobrazbe, da bi to razumel. A smo za vsak primer ponovno poizvedovali na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor. Odgovor? »Odločbo gradbenega inšpektorja, s katero je bila investitorju v maju naložena odstranitev asfaltne baze, je ministrstvo za okolje in prostor odpravilo in inšpektorju vrnilo v ponovni posto- pek. S tem so bila odpravljena tudi vsa dejanja, ki jih je gradbeni inšpektor v zvezi z odločbo že storil, vključno z izvršilnim postopkom pri- siljevanja k prenehanju uporabe objekta. Gradbeni inšpektor je konec julija izdal novo odločbo, s katero je izrekel ukrep, kakršen je bil izrečen že s prvo odločbo (kot ga zakon določa v primeru nelegalne gradnje), to je odstranitev objekta. Gradbeni inšpektor bo postopek nadaljeval, kot ga je tudi po odpravljeni odločbi, v skladu z določbami predpisov.« Kdaj, kdo in kako natančno bo to storil, nam niso povedali. Pa smo spet »na čakanju«. Razprave o sprejemljivosti baze še sledijo Pri tem niso le nekateri krajani Planinske vasi pošteno razkurjeni. Upravičeno so svoje bojazni izrazih tudi zaposleni v asfaltni bazi. V njihovem imenu je bila na eni od sej šentjurskega občinskega sveta že pred časom podana pobuda, da občina zaprosi za pridobitev mnenja nosilca urejanja prostora (celjska območna enota republiškega zavoda za varstvo narave) o predlogu Odloka o PUP-u. Gre za tisti »nesrečni« 47. člen, ki naj bi ga šentjurski občinarji in vodja upravne enote takole »pod mizo« na hitro podpisali. Člen je bil podlaga za izdajo dovoljenj objektu, zatem je upravno sodišče ugotovilo njegovo nezakonitost, vse to pa je bila podlaga za zahtevo po rušenju objekta asfaltne baze. Če povzamemo, podan je bil svetniški predlog za zavrnitev nezakonitosti. Občina Šentjur je glede asfaltne baze že prejela odgovor območne enote zavoda, nam pa so pojasnili, da podajajo mnenje o sprejemljivosti prostorskih ureditev z vidika varstva narave. Na zavodu pravijo, da so občino opozorili na potrebo po izdelavi strokovnih podlag, kar izhaja tudi iz dopolnilnega mnenja, ki ga je izdal MOP oziroma ARSO. Iz njega sledi, da morajo strokovne podlage temeljiti na analizah in strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora in okolja ter opredeliti vplivno območje ter vpliv dejavnosti, vezanih na delovanje asfaltne baze v štirih segmentih. V kolikor bodo analize in strokovna dognanja pokazali omejen ah obvladljiv vpliv, bo to podlaga za odločitev zavoda o sprejemljivosti asfaltne baze v Planinski vasi. Sledi torej še epizoda, v kateri bo glavno vlogo imela občina, kjer še niso natančno napovedati nadaljnjih ukrepov. Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj bi prinesla morebitna odprava nezakonitosti omenjenega člena. Sodišča na vseh stopnjah so namreč že povedala svoje. Tudi tokrat niso imela zadnje besede? POLONA MASTNAK KOMENTIRAMO Pokop pravne države Verjamem, da afera asfaltna baza ni ravno nedeljsko poletno branje. Pri čemer nismo zapisali niti polovice celotnega dogajanja. Ampak bomo vztrajali do epiloga, če ga bomo seveda dočakali. Na inšpektoratu so začudeni: »-A veste, da ste edini, ki še sploh poizvedujete o zadevi?« Seveda, kamere' in mikrofoni se prižgejo, ko ljudje s transparenti stopijo na ulico in ko ministri požirajo na kraju dogodka z mantro »nemudo-mabomoukrepali« na jeziku. Bodimo realni; koga dejansko zanima, ali se nekaterim krajanom Planinske vasi kadi pod nos in imajo prah na solati ali da lahko nekaj delavcev izgubi delo, če ba- zo zaprejo in v skladu z odločbo demolirajo v prafaktor-je? Saj moramo nekateri živeti i; mestu s kar nekaj ka-dečimi se industrijskimi dimniki, spet drugi imajo ob dvorišču makadamsko cesto, po kateri hrumi tovorni promet, in konec koncev vsakdo od nas lahko jutri ostane brez službe! In ne bomo na prvi strani ali prva novica dneva. Tako pač je! Ne, pa ni! Gre za princip. In za neizmerno vehemen-co odgovornih ter pristojnih inštitucij. Od občine, upravne enote, sodišč, zavodov, inšpekcij do ministrstev. Saj ne rečem, vedno so pripravljeni postreči z informacijami. Kijih ni preprosto razumeti: »Ko bodo tam pritisnili žig, bo po zakonsko predpisanem roku zadeva romala tja, potem pa mogoče k nam, seveda je možna tudi pritožba, v tem primeru ...!« Lepo vas prosim! Vrhovno sodišče je podalo sodbo. Kdaj se bo mate-rializirala v obliki dejanskih ukrepov, ne zna povedati nihče. Ravno zato se Slovenci do onemoglosti vlačimo po sodiščih. Ker na neki točki ne gre več za meter zemlje ali nesnago asfaltne baze, ampak za princip. Čakam le še to, da bo asfaltna baza romala na evropsko sodišče. Potem bo država tarnala zaradi odškodnin. Prav nam je, zakaj pa ne znamo pometati na lastnem dvorišču. Tržnica šele prihodnje leto Obnova oziroma izgradnja celjske tržnice je načrtovana naložba z najdaljšo brado v občini. Ob sprejemu letošnjega proračuna so odgovorni v en glas zatrjevali, da bo nova tržnica zgrajena še letos. Pa ne bo. Izvedeli smo namreč, da so gradnjo prestavili na marec prihodnje leto. Prvotno naj bi novo tržnico po projektih arhitekturnega biroja Krušec začeli graditi ta mesec, gradnjo pa so, menda na željo branjevcev, ki imajo v poletnih mesecih višek sezone, prestavili na november. Zdaj tudi ta rok ni več aktualen. V občinski stavbi pojasnjujejo, da so se tako odločili na pobudo Mestne četrti Center, kjer so spomladi res izrazili pomisleke o primernosti gradnje v vremensko vprašljivem predzim-skem času. V mestni četrti pri tem pravijo, da so pomislek res izrazili, a nikakor gradnji niso nasprotovali. Problem je torej drugje. Kje, naj bi izvedeli na novinarski konferenci, ki naj bi jo na to temo Mestna občina Celje pripravila v naslednjih dneh. BRST Foto: GREGOR KATIČ »DARSTVO HU Zakreditirajte se, a pazite» kje! Najpogostejši razlog za zamenjavo banke je kredit Nedolgo nazaj je edini slovenski finančni časnik poročal, kako se v času višje inflacije splača zakreditira-ti. Da je kredit dobra stvar, so ugotovili tudi najemniki stanovanj, saj je obrok za odplačilo kredita pogostokrat manjši kot znesek mesečne najemnine. Pa vendar je pred najemom kredita potrebno pomisliti na več »hakeljcev«. Že majhna razlika v ponujenih obrestnih merah dolgoročno lahko pomeni velike prihranke. Pomembno vprašanje bančnemu svetovalcu je tudi, na katero valuto je obrestna mera vezana ter ah jo je možno kasneje spreminjati v drugo, cenejšo valuto. Trenutno so na primer najugodnejši krediti vezani na obrestno mero libor, torej na švicarski frank, kako dolgo pa bo še tako, je težko predvideti. Poleg tega je obrestna mera izbrane valute lahko mesečna, trimesečna, polletna ah letna - izbrati velja krajšo, svetujejo premoženjski svetovalci. Pri primerjavi kreditov različnih bank med sabo primerjajte efektivno obrestno Stanovanjski kredit za dobo deset let v vrednosti f O tisoč evrov po obrestni meri evribor Banka Celje* BankAustria NLB* Abanka* EOM 6,96 % 7,07 % 7,71 % 7,10 % mesečna anuiteta 111,17 113 114,67 111,02 stroški odobritve 60 100 100 166,92 zavarovanja 257,47 231 222,92 226,48 *Določene banke zaračunavajo tudi tako imenovane interkalarne obresti. Te so najnižje, če kredit vzamete zadnji dan v mesecu. mero (EOM), ki vključuje vse stroške, povezane s sklenitvijo kreditne pogodbe. Nepredvidljiv in velik strošek so lahko tudi razna zavarovanja, vinkulirana v korist banke, ki jih le-te zahtevajo tudijwi hipotekarnih kreditih. Če boste kredit najeli na primer za gradnjo hiše in boste kot garancijo za odplačilo kredita zastavili nepremičnino, bo banka od vas zahtevala, da objekt, ko bo postavljen, zavarujete. Vendar stroški zavarovanja objekta, ki je še v fazi gradnje, nanesejo precej več kot za objekt, ki je že vseljen. Najpomembnejše pravilo pri izbiri kredita pa je, da kredita ne najamete že kar pri prvi banki. Nenapisano pravilo je tudi, da se je potrebno pri vsaki čim bolje izpogajati, podobno kot na tržnici. Jasno jim morate dati vedeti, da poizvedujete tudi drugje ter da bi bili tudi tam veseli novega komitenta. Efektivna obrestna mera (EOM) pri nebančnih ponudnikih kreditov po zakonu ne sme presegati dvakratnika povprečne EOM v bankah, ki za kredite do šestih mesecev znaša 22,1 odstotka (torej ne več kot 44,2 odstotka). A zgoraj našteta pravila veljajo le za komitente bank. ki so v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas, ki imajo dovolj velike prihodke in podobno. Na precej večjo težavo naletijo ljudje, ki pri bankah sploh ne morejo najeti kredita, zato se pri najemu kredita obračajo na ne-bančne ponudnike kreditov, ki pa obrestne mere in pogoje odplačila pogosto zameglijo. Ravno zato se obetajo spremembe zakonodaje o potrošniških kreditih, ki naj bi omogočile večji red, zlati pri najemu kreditov, krajših od treh mesecev, ki so bih do-sedaj izvzeti iz zakona. Ti so najvišjo možno efektivno obrestno mero pogostokrat močno prekoračile. ROZMARI PETEK Od jutri v Cometu novo lastništvo Jutri opoldne se bo iztekla prevzemna ponudba Avtotehne za prevzem zreškega Cometa, ki je bil že ob objavi prevzemne ponudbe lastnik 22 odstotkov delnic, skupaj s povezanimi družbami pa je obvladoval že 45 odstotkov zreškega izdelovalca umetnih brusov. Največji posamezni lastnik Cometa je še vedno Kad s skoraj 25 odstotki delnic, za nakup njihovega deleža pa se je prijavila le Avtotehna. Tudi zato je skorajda logično, da praga uspešnosti za prevzemno ponudbo niso navedli. Kot smo že poročali, je s prevzemniki zadovoljen tudi predsednik uprave Cometa Aleš Mikein. Kot je dejal že ob objavi prevzemne ponudbe, v novem lastniku vidijo priložnost za ustvarjanje sinergijskih učinkov. Po- leg tega bodo trgovske dejavnosti Avtotehne za Comet priložnost pri vstopu na nove trge, osvajanju novih kupcev ter s tem pomemben korak k večji stabilnosti, meni Mi-keln. Je pa Avtotehna že vložila nasprotni predlog, kot ga je za skupščino, ki bo 30. avgusta, pripravila uprava. Po predlogu uprave naj bi se del bilančnega dobička v skup- ni višini 4,4 milijona evrov uporabil tudi za dividende. Zanje naj bi namenili dobrih 800 tisoč evrov, kar pomeni, da bi vsak delničar prejel 0,50 evra bruto na delnico. Po predlogu Avtotehne naj bi celoten dobiček ostal nerazporejen. Odločanje o uporabi dobička žeh logično prenesti na čas po končanem postopku prevzema delnic. RP Hofer v Mozirju Diskontnik Hofer bo v četrtek v Mozirju odprl novo poslovalnico. To bo v Sloveniji že njegova 30. poslovalnica zapovrstjo. Vodilo obeh tujih diskontnikov, ki sta v zadnjem času prišla na trg (Hofer že leta 2005, Lidi pa letos), je, da v večjih mestih, kot je na primer Celje, odpreta vsaj po dve poslovalnici. Lidi ima drugo že tako rekoč zgrajeno, z odprtjem pa vseeno še ni pohitel. Hofer naj bi jo gradil le malo višje ob Mariborski (blizu vojašnice), vendar to odprtje še ni v kratkoročnem načrtu podjetja, saj je zemljišče trenutno še v postopku spremembe prostorskega akta, od katerega je odvisno, kdaj bodo lahko vložili vlogo za pridobitev gradbene dokumentacije. Pred jesenjo zagotovo ne. RP Rast se nadaljuje Trgovanje na Ljubljanski borzi se je v uvodnih dnevih preteklega tedna nekoliko umirilo. Investitorji so se očitno prepustili dopustniškemu razpoloženju, trg pa je med tednom predramila nekoliko bolj odmevna informacija. Privatizacija največjega slovenskega operaterja je ta hip zagotovo ena izmed najbolj pomembnih tem na trgu, tokrat pa naj bi se glede na poročanje medijev v bitko za nakup vključila tudi ruska multinacionalka Sistema. Med dejavnosti te družbe spadajo tudi telekomunikacije, zaradi česar zanimanje ni nemogoče, poleg Sisteme pa se kot potencialni kandidati za sodelovanje pri privatizaciji v zadnjem času pojavljajo tudi nekatera zveneča evropska imena. Vsekakor več kandidatov za nakup pomeni višjo ceno, saj le v primeru konkurence med kandidati lahko pričakujemo trd boj za vstop v podjetje, vendar pa se kljub temu zastavlja pomembno vprašanje, in sicer koliko je slovenski Telekom vreden za vsakega izmed njih in pri katerih nivojih se bodo lomila kopja. Omenjeno skepso je bilo mogoče spremljati tudi na trgu. Po novici so vlagatelji planih po delnicah in z večjimi nakupnimi naročili potisnih ceno do nivoja 500 evrov, kljub začetnemu navdušenju pa se je trgovanje ob koncu tedna spet vrnilo nekoliko nižje. Oznaka Ima Hg Ei notni tečaj PromatvtEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 165,60 18,20 -5,01 CETG Cetis 120,00 1,20 0,00 CH2G Comet Zreče 13,16 2,10 5,02 GRVG Gorenje 41,98 1.705,20 2,50 PILR Pivovarna Laško 95,83 2.237.10 3,83 JTKS Juteks 143,45 264,70 1,32 ET0G Etol 189,00 39,80 0,00 Večje zanimanje so investitorji pokazali tudi za delnice Krke. Cena se je odlepila od nivoja 1.000 evrov, trgovanje pa se je do sredine tedna dvignilo do nivoja 1.050 evrov. Bolj agresivna nakupna naročila je bilo mogoče povezati s pričakovanjem polletnih poslovnih rezultatov, ki jih je družba prestavila na sredini popoldanski tiskovni konferenci. V prvem polletju letos je skupina prodala za 382 milijonov evrov proizvodov, kar je 14 odstotkov več kot v istem obdobju lani, čisti dobiček pa se je kljub oblikovanim rezervacijam v višini 10 milijonov evrov v obravnavanem obdobju povzpel za 31 odstotkov na 68,2 milijona evrov. Omenjeni podatki zagotovo podpirajo trenutno ceno delnice, glede na relativno skromno rast cene delnice v letošnjem letu, izredno zdravo rast in trden fundament podjetja v primerjavi z nekaterimi podjetji, katerih delnice so rasle s skoraj svetlobno hitrostjo, ter na pričakovano dehtev delnic, na osnovi katere bi bilo mogoče pričakovati pozitiven vpliv, pa ni bilo nikakršno presenečenje, da je vrednost delnice še nekoliko porasla. Konec tedna je tako tečaj presegel celo mejo 1.100 evrov, tedenska rast pa je znašala dobrih 8 odstotkov. Zadnji tečaj 11.742,32 7.111,31 116,79 % spr. 2,58 3,41 0,03 Pozitivnemu trgovanju s Krko so ob koncu tedna sledile tudi ostale pomembnejše delnice v borzni kotaciji, slovenski borzni indeks pa je na tedenski ravni pridobil dober odstotek. Sicer so tudi nekatera druga pomembna podjetja začela objavljati svoje rezultate, vendar pa zaenkrat kakšnih večjih pozitivnih presenečenj ni bilo. Le-ta nas mogoče čakajo v naslednjih dneh, ko bomo pričakali rezultate Mercatorja, Gorenja ... Vendar bodo po vsej verjetnosti, tako kot do sedaj, bolj kot rezultati cene delnice krojile kon-solidacijske zgodbe. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www.radiocelje.com I KRAJEV Savinja brez najemnika Bolj sistematično nad plazove? Že vrsto let se celjski mestni svetniki ukvarjajo s problemom plazov, ki jih je v občini res veliko in povzročajo stalne težave. V vseh teh letih je komisija za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč nenehno opozarjala, da se je problema treba lotiti načrtno, ne pa zgolj iz leta v leto poskrbeti le za odpravo najhujših posledic. Toda za odločnejše ukrepe je vsako leto zmanjkalo denarja in vsa leta se v poročilih komisije zgolj kopiči naštevanje problemov in lokacij, kjer je težav z zemeljski- mi zdrsi največ. In opozorila, da bo treba v problem zarezati odločeneje in za to tudi bolj razvezati občinsko mošnjo. Ne gre namreč le za to, da v občini odpravijo posledice zemeljskih zdrsov, marveč tudi za to, da z izvedbo nujnih geoloških posegov odpravijo vzroke, ki pripeljejo do plazov. Zdaj, slednjič, le kaže na bolje. Na zadnji seji so namreč mestni svetniki sprejeli predlog aktivnosti in ukrepov za sanacijo odpravljanja nestabilnosti tal v občini. Največja vrednost sprejetega dokumenta je za zdaj odloči- tev, da gre v izdelavo potrebna dokumentacija, ki bo podlaga za dolgoročno reševanje tega problema. Po oceni komisije bodo za to letos in prihodnje leto potrebovali okoli 60 tisoč evrov. Večino tega denarja bodo letos porabili za izdelavo strokovnih podlag geologije in voda s katastrom plazov, prihodnje leto pa naj bi ocenili ogroženost, na osnovi katere bodo izdelali vso potrebno projektno izvedbeno dokumentacijo. V Celju je največ plazov v Zagradu, Pečovniku, Zvod-nem. Košnici, Liscah in Šmartnem v Rožni dolini, poseben problem pa je Mestni park s celotnim severnim, vzhodnim in južnim pobočjem Miklavškega hriba in naselje Vrhe v KS Teharje. V preteklih letih so sanirali več plazov na območju Tremerij, Košnice, Zagrada, Pečovni-ka, Osence, Polul, Brega, pa tudi v Mestnem parku, Liscah in Šmartnem v Rožni dolini, vendar je šlo le za sanacijo posameznih primerov, ne pa za kompleksnejše aktivnosti, s katerimi bi uredili celotna oziroma večja območja. BRST Gostinec Zvone Štorman zapušča laški hotel Savinja www.radiocelje.com www.novitednik.com Hotel Savinja ostaja zaenkrat brez najemnika. Laški hotel Savinja, ki je v lasti Pivovarne Laško, v četrtek zapušča tudi Zvone Štorman, ki ga je imel v najemu zadnji dve leti. Savinja tako, vsaj za zdaj, ostaja brez najemnika. Zvone Štorman pojasnjuje, da lokal zapušča iz povsem osebnih razlogov. »To je bil namreč edini od lokalov, ki jih imam v najemu ali v lasti, ki mu nisem uspel nadeti svojega pečata. Praktično vsakdo ve, da opravljamo gostinske storitve na laškem gradu in v številnih ostalih gostiščih. Skoraj nihče pa ne ve, da smo delovali tudi v laški Savinji.« In dodaja, da za seboj ne pušča nobenih odprtih obveznosti. Zaposlitev je ponudil tudi vsemu osebju, ki je upravljalo Savinjo, in skoraj vsi so ponudbo tudi sprejeli. »Zaposlil jih bom v ostalih lokalih,« obljublja Štorman. Na vprašanje, če je bil lokal nerentabilen, Štorman pove, da bi lagal, če bi rekel, da je bil. »Vendar to ni poglaviten razlog za odhod iz Savinje. Gre pač za nesrečen lokal, v katerem se je zamenjalo že veliko najemnikov, saj je za gostinsko dejavnost neprijazen že zaradi svojih arhitekturnih značilnosti, z velikansko pivnico, dvema vrtovoma in z zelo majhno jedilnico.« Štorman poudarja, da se je z lastnikom. Pivovarno Laško, razšel prijateljsko in brez nesporazumov. Lokal bo lastnikom inventurno predal ta četrtek. »V Laškem pa ostajamo še naprej, saj ostajamo najemniki laškega gradu,« je končal Štorman. Čeprav se za Savinjo zanima več gostincev, novi najemnik še ni izbran. Izvedeli smo, da je o najemu razmišljal vse bolj prodorni celjski gostinec Milan Kojić, ki odlično posluje v Restavraciji Taverni Carraro pod tribunami Arene Petrol. Kojič je sicer potrdil, da je o tem razmišljal, a dalje od tega ni šlo. »Zaradi strahotnega pomanjkanja gostinskih delavcev na trgu delovne sile bi bil ta zalogaj prevelik zame. Kakršna koli širitev dejavnosti bi v tem trenutku oslabila kakovost našega dela,« je povedal Kojič in zatrdil, da se s Pivovarno Laško resno o možnostih najema ni pogovarjal. Ostaja vprašanje, kdo bo junak, ki bo ugriznil v kislo jabolko laške Savinje, starega hotela, ki kljub številnim prenovam ni pridobil potrebne funkcionalnosti in ki ga iz rdečih številk doslej ni uspel potegniti še nihče od dosedanjih najemnikov. BRST Foto: GK 0 jošljite na dopisnicah na naslov: lelje, Prešernova 19, Celje polji kjer mislite, da se skriv< ase mlade bolnike. Srečna izžrebar Ime, Prii Naslov: In še presenečenje! ^ Vsak mesec bomo medvedke pripeljali v sanjskem avtomobilu Mercedes SLK, veliki nagradi Casinofa Faraon 2007! 6 KRAJEV NOVI TEĐNIK »Pregledali bomo!« Zgodba z gradnjo bloka na vojniški Gmajni (ki sicer uradno takšnega imena nikoli ni imela) se nadaljuje. Bližnji sosedje bodočega stanovanjskega Mi-kovega bloka bodo v teh dneh pregledali nove načrte gradnje blokov (po novi, četrti različici sta zdaj dva), dodali pripombe, nato pa upali, da jih bo investitor v čim večji meri upošteval. »Že na prvi pogled je ideja sedaj veliko boljša,« sta povedala Jure Ferlež in Peter Stropnik, »nekaj nepravilnosti je sicer še, a malo v primerjavi z vsemi nepravilnostmi, ki smo jih našli sprva. Zdaj smo veliko bolj zadovoljni.« Krajani, ki kar nekaj časa sploh niso vedeli, da je (ne)spreten projektant kot vojniško Gmajno poimenoval vojniški Gaj, so se v tem primeru gradnje bloka veliko naučili. »Saj ne, da smo kar apriori nečemu proti, pa vendar takšna velika betonska gmota res ni bila za nikamor, kaj šele za tale mali trikotnik.« Po prvi različici bi bil blok več kot 24 metrov visok. To je približno toliko, kot je visok prezbiterij bližnje cerkve. Dvignjen bi bil na kar 3,20 metrov visoki betonski plošči. Na tej višini bi bilo uradno pritličje, nato pa še pet etaž z mansardo vred. Po Vojniku so se nekateri krajani, tudi takšni, ki že lep čas živijo v kraju, spraševali, kje neki je voj-niška Gmajna. Pogovorno namreč za Gmajno velja območje pod Konjskim, ne pa za farno cerkvijo. Po mnenju celjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine bi bila na tem območju sicer možna le gradnja individualnih stanovanjskih objektov ali dvojčkov, v vsakem primeru pa gradnja ne sme biti višja od dveh etaž. Tudi število prebivalcev v novem objektu je morebiti še vedno malce previsoko (po faktorju izrabe gradbene parcele uporabljen faktor ustreza velikemu mestu z dobro prometno povezavo). Še vedno bodo imeli stanovalci višjih nadstropij pogled na daljnovod, a to je že druga zgodba. »Posodili so nam dokumentacijo, da jo v miru pregledamo,« sta povedala sogovornika. »Pregledali jo bomo po veljavni zakonodaji, nato pa upali, da se bodo novega, boljšega projekta tudi držali.« ROZMARI PETEK Na tem trikotniku v Vojniku je investitor želel postaviti več kot 20 metrov visok blok. Zdaj bodo garaže v zemlji, postavili pa bodo enega večjega ter en manjši blok. Podaljšan razpis Po prvi objavi v uradnem listu naj bi se včeraj iztekel rok za prijavo na razpis za direktorja žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHP). Kot je pojasnil direktor Darko Simon-čič, je prišlo do prezgodnje objave razpisa, tako da se bo rok za prijavo iztekel šele prihodnji petek. Mandat direktorja žalskega inštituta traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja, direktorja pa imenuje svet zavoda s soglasjem vlade. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo pravne, ekonomske ali druge smeri, ki je povezana z osnovno dejavnostjo zavoda, ter izpolnjevati druge zakonske pogoje. Kot je povedal dosedanji direktor Simončič, se bo sam še enkrat prijavil na razpis za vodenje žalskega IHP-ja. US Vročevod do konca meseca Potem ko je neprevidni voznik tovornjaka 12. maja letos v nesreči podrl vročevod, ki je bil speljan čez novo Dečkovo cesto v Celju, so se te dni začela obnovitvena dela. Celjsko javno podjetje Energetika je že pridobilo vso potrebno dokumentacijo in soglasja za izvedbo del, posebej pomembno pa je, da so se tokrat odločili za položitev vročevoda pod cestnim ustrojem. »Ko smo leta 1982 gradili ta vročevod, smo se od- ločili za izvedbo nad cesto, saj bi sicer s prekopavanjem ene najbolj obremenjenih celjskih prometnic naredili preveč težav. Zdaj je že razvita tehnologija podvrtava-nja, ki jo bomo uporabili in se z njo na osnovi že prej opravljenih geo posnetkov izognili tudi mreži številnih komunalnih vodov, ki so vgrajeni v cestišče,« je ob začetku del povedal Aleš Dolžan iz Energetike. Dela bodo tako lahko opravili brez cestnih zapor na Dečkovi ce- sti, zaprli bodo le pločnik in kolesarsko stezo. 25 metrov razdalje bodo podvrtali 2,5 do 3 metre globoko in zatem spet vzpostavili vročevodno povezavo v tem delu mesta. Čez ta vročevod so poleti ogrevali športne objekte na sejmišču Golovca, zlasti bazen, v ogrevalni sezoni pa ta vročevod napaja celotno območje Zgornje Hudinje. Dela bodo stala med 70 in 80 tisoč evri. BRST, foto: GREGOR KATIČ Otroci so igroteko takoj preizkusili. Igroteka za otroke V okviru tradicionalnega Flosarskega bala so na Ljubnem v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje odprli igroteko oziroma kotiček za izposojo igrač. Z izposojevalnico igrač so se lahko doslej pohvalili sa- mo v Ljubljani in Mariboru, od četrtka dalje pa je na voljo tudi vsem najmlajšim v Zgornji Savinjski dolini. Igroteka je našla mesto v prostorih knjižnične enote na Ljubnem, v njej pa je zaenkrat 300 igrač. V ospredju so didaktične in dobre igrače, veliko je tudi družinskih iger. »Predvsem smo želeli pripraviti veselje otrokom, ki niso v vrtcu ali starši nimajo denarja, da bi kupovali igrače. Vsi vemo, da se preko igre otroci učijo in ustvarjajo in zdelo se nam je prav, da jih spodbudimo tudi na takšen na- čin,« je povedala županja Občine Ljubno Anka Rakun, ki je menda idejo o igroteki dobila pri svojem »ljubljanskem« vnučku Adamu. Županja tudi omenja, da so na Ljubnem že našli sponzorje, ki bodo ob večjem povpraševanju omogočili še več igrač. Sicer velja, da lahko otroci izposojeno igračo uporabljajo dva tedna, potem pa jo morajo vrniti. Na Ljubnem so poskrbeli tudi za vzdrževalca, ki bo vrnjene igrače očistil in tudi popravil, če bo to potrebno. US, foto: EM Raje najem odvetnika kot plačilo globe Štiri občine, ki so pred petimi leti ustanovile skupen medobčinski inšpektorat, so z delom inšpektorice zelo zadovoljne. Divjih odlagališč skorajda ni več, omejili so tudi kršitelje ostalih občinskih predpisov, kot so na primer posegi na občinske ceste. Po letih dela medobčinska inšpektorica Nataša Kos opaža, da večina pritožb na njene izdane odločne ni več napisana kar na roko, temveč si kršitelji kar v 80 odstotkih najamejo odvetnike. Kot je še povedala Ko- sova, se ljudje na izdane odločbe pritožijo kar v 70 odstotkih, pa čeprav so najbrž storitve odvetnikov dražje kof plačilo same globe oziroma sanacija stanja. V prihodnosti pa bo najverjetneje občinske inšpektorje doletela še ena neprijetna naloga - nadzor nad postavitvijo enostavnih objektov naj bi iz državnega prešel nazaj na občinski nivo. Glede na to, da so se enostavne gradnje po občinah kar precej »razpasle«, jih čaka veliko dela. RP HR 7 V Novem kloštru vrtec v vsak Tam, kjer starši vpišejo otroke v vrtec, jih nato še v osnovno šolo. V manjših krajih s podružničnimi šolami se dobro zavedajo, da je od vpisa v vrtec odvisna tudi usoda njihovih šol, kjer se s številom učencev ponavadi ne morejo pohvaliti. V občini Šmarje pri Jelšah bodo tako imeli od septembra dislocirane oddelke v vseh krajih s podružničnimi šolami, saj ga bodo odprli še na Sladki Gori. Krajani so si vrtca, v katerega je trenutno vpisanih 13 otrok, želeli že vrsto let, ker z njim pričakujejo pozneje večjo zasedenost šole. Odprli ga bodo v prostorih šole. V šmarski občini imajo dislocirane oddelke vrtca Šmarje pri Jelšah že v Mestinju in Šentvidu pri Gro-belnem (v obeh krajih po dva oddelka), pa tudi v Kristan Vrhu, Svetem Štefanu in Zibiki. Vsi našteti oddelki so polno zasedeni. V celotni javni zavod je vključenih nad tristo otrok, od katerih je v dislociranih oddelkih, izven občinskega središča, kar ena tretjina malčkov. Pri vsem skupaj je zanimivo, da beležijo v vrtcih med otroki (ki so občani šmarske občine) že 69-od-stotno vključenost otrok, kar je kar nekaj odstotkov nad državnim povprečjem. BJ prva univerza na Slovenskem? Graščina Novi klošter v Zalo-žah pri Polzeli je že vrsto let nekakšno središče bolj ali manj uspešnega delovanja Združenja slo-vensko-švicarskega prijateljstva ali Društva Slovica. Pobudnik za to mednarodno kulturno sodelovanje je bil Tarugot Biderman iz Švice, ki je sicer osebni prijatelj zdravnika Paula Parina, sina nekdanjega lastnika graščine Novi klošter. Ker je 1. avgust švicarski državni praznik, je bil večer v Novem kloštru Švica v malem. Na graščinskem dvorišču so se že desetič zbrali slovenski zdomci, ki živijo v Švici. S simboličnim prižigom kresa ter pozdravom gostitelja Traugota Bidermana so srečanje nadaljevali v sproščenem pogovoru. Pred tem so v dvorani Novega kloštra pripravili posvet o prihodnosti Društva Slovica, ustanovljenega leta 1992 v Sloveniji. Dogovorili so se, da bo prihodnji mesec občni zbor društva, na katerem naj bi začrtali nove smernice delovanja in v sodelovanju z Občino Polzela iskali možnosti obnove graščine Novi Klošter. Kot je bilo povedano na posvetu, obstajajo pisni podatki, da je bila v Novem kloštru prva univer- za na Slovenskem. Čeprav si Biderman že vrsto let vztrajno prizadeva in s svojimi prihranki obnavlja posamezne graščinske prostore, bo Srečanje v Novem kloštru treba pripraviti tržno naravnan program za celovito rešitev območja. Idej o možnosti postopne obnove sicer ne manjka, zato upajo, da bo- do našli tisto pravo, ki bo oživila tudi ta prelep neokrnjen kotiček Spodnje Savinjske doline. TT Priznanja gospodarstvenikom V okviru Flosarskega bala so, kot je v zadnjih letih že navada, na Ljubnem proslavili tudi občinski praznik. Na petkovi slavnostni seji občinskega sveta je županja Anka Rakun poudarila predvsem pomen gospodarstva in s posebnim priznanjem nagradila domače gospodarstvenike, ki v kraju delajo že več kot deset let in zaposlujejo več ljudi. Z zlatim priznanjem Občine Ljubno so nagradili direktorja družbe KLS Mirka Straška, ljubenskega župnika Martina Pušenjaka in ravnatelja OŠ Ljubno Rajka Pintarja. Srebrni priznanji sta prejela Franc Povh in Vinko Jeraj, bronastega pa Franc Atelšek. US, foto: EDI MAVRIČ Prizor z nočnega praznovanja občinskega praznika v Solčavi Slavnostna Solčava Županja Anka Rakun z »zlatimi« nagrajenci. Zlate plakete so prejeli Mirko Strašek, Martin Pušenjak in Rajko Pintar. V nedeljo so v poznih nočnih urah proslavili praznik v eni najmanjših slovenskih občin - Solčavi. V občini že od ustanovitve leta 1998 priznanja in nagrade za minulo delo podeljujejo samo vsaka štiri leta, zato so letošnje praznovanje obogatili s pripovedjo o zgodovini ovčereje na Solčavskem. Seveda je bila v ospredju solčavsko-jezerska ovca, ki v tem predelu še vedno uspeva, dogajanje pa je pomenilo predpripravo na drugi konec tedna v septembru, ko bo v Logarski dolini mednarodna razstava drobnice. Sicer je župan Alojz Lipnik med dosežki v preteklem obdobju seveda omenil novo šolo, ki je zrasla v Solčavi, za naprej pa napovedal izvajanje projekta turistična infrastruktura na Solčavskem, ki obsega ureditev cest in parkirišč, ter več izboljšav na komunalnem področju, ki bodo namenjene predvsem turistom. US 8 Jirtiiz NAŠIH KRAJEV Tradicionalna tekma koscev, grabljic in štangarjev Vsaka prva nedelja v avgustu je v Sv. Lovrencu pri Preboldu že več kot petindvajset let v znamenju tradicionalne tekme koscev, grabljic in štangarjev. Tako je bilo tudi minulo nedeljo, ko se je pomerilo sedem ekip iz različnih koncev Slovenije. V skupnem seštevku je letos zmagala ekipa Športnega društva Ponikva pri Žalcu, drugo mesto je osvojila ekipa z Dolenjske, tretje mesto pa je zasedla starejša ekipa ŠD Marija Reke. Najboljši kosec je tokrat postal Nejc Otavnik iz mlajše ekipe Marija Reke. Najboljše grablji-ce so bile članice starejše ekipe Marija Reke, v postavlja- nju hmeljevk pa sta tudi letos slavila zmago tekmovalca iz ekipe Ponikva pri Žalcu. Njihova ekipa je bila najboljša tudi v zabavnem delu tekmovanja pri tako imenovani rdeči niti. Tako kot lani so si tudi letos prislužili nagrado za najlepši voz članice in članj Pavlinčkov iz Prebolda. Prireditev, ki jo je tudi letos vodil Boris Kopitar, je izvrstno uspela, saj je v Sv. Lovrenc prišlo skoraj 3 tisoč obiskovalcev, ki so uživah v pestrem programu tekmovanja in pozneje veseličnem delu, ki so mu z glasbo dajali ton Primorski fantje in Boštjan Konečnik. DN Skupinska slika tekmovalnih ekip ob malici, ki so jo na koncu pripravile kmečke žene iz vasi. Gasilci zavzeli Kristan Vrh V Kristan Vrhu je od sobote mednarodni mladinski gasilski tabor, ki se ga udeležuje več kot sto gostov. Med njimi je približno sedemdeset otrok, od tega polovica z Bavarskega- Tabora, ki bo trajal teden dni, se udeležujejo najm- lajši gasilci iz društev v šmarski in šentjurski občini ter iz prijateljskega društva v Waldkraiburgu, s katerim v Kristan Vrhu zelo dobro sodelujejo. Z našega območja sodeluj&jo v taboru najmlajši gasilci iz društev v Kristan Vrhu, Šentvidu pri Grobelnem, Šmar- ju pri Jelšah, Mestinju, Zij biki, na Sladki Gori, Svetem Štefanu in v Loki pri Žusmu. Iz Bavarske spremlja otroke dvajset spremljevalcev. Udeleženci bivajo v velikih šotorih. V gasilskem društvu v Kristan Vrhu, ki je prvi takšen tabor pripravil pred štirimi leti, so za najmlajše gasilce pripraviti pester program. Ta je v znamenju druženja, spoznavanja gasilske opreme, učenja tujega jezika ter spoznavanja zanimivosti pokrajine ob Sotli. Danes bodo Nemce peljali tudi na morje. BRANE JERANKO Odprtje ceste v Virštanju V soboto so v Virštanju odprli cesto, ki je ena od odcepov Vinsko turistične ceste. Gre za odcep Amon-Kajba, ki je dolg približno 420 m. Približno dvajset tisoč evrov stroškov so krili tamkajšnji vikendaši in Občina Podčetrtek, ki je prispevala 7.500 evrov. Dela, ki so trajala približmo 14 dni, je izvajalo podjetje Daka. AT Vodovod za Zbelovsko Goro Občini Slovenske Konjice in Poljčane sta podpisali pogodbo o sofinanciranju in upravljanju zgrajenega vodovodnega omrežja, ki ga je po naročilu občine Poljčane izvedlo podjetje OKP Rogaška Slatina. Iz omenjenega vodovoda bodo oskrbovali tudi uporabnike Zbelovske Gore v občini Slovenske Konjice, zato je bil del sredstev za izgradnjo zagotovljen iz prora- Večeri so namenjeni tudi druženju z domačini iz Kristan Vrha. Na fotografiji nedeljska slovensko-nemška maša, v ozadju so šotori, kjer bivajo gosti, čuna občine. Skupna vrednost naložbe je 51 tisoč evrov, od tega je konjiška občina namenila 20 tisoč evrov. JG Kiosk - galerija V Slovenskih Konjicah so se z namenom oživitve starega mestnega jedra odločili izvesti projekt Fast Art Kios-que. Mladi iz Mladinskega centra Dravinjske doline (MCDD) bodo namreč kiosk, v katerem so včasih pobirali parkirnino, preuredili v galerijo. Kiosk bodo prenavljali od septembra do oktobra, postavljen pa bo do oktobra 2008. Iz programa Mladi v akciji Evropske komisije bodo dobili 5500 evrov, sofinancira jih tudi Občina Slovenske Konjice. Ker želijo v MCDD-ju promovirati evropsko leto enakih možnosti in prihajajoče leto medkulturnega dialoga 2008, bodo osrednje teme galerije zajemale predvsem problematiko enakopravnosti in medkulturnih razlik. Ciljna publika so osnovnošolci, dijaki in študentje. Vodja projekta Nika Dime nam je pojasnila, da bodo razstavljena dela pridobiti preko natečajev: »Pozivam vse mlade, da si na spletni strani www.mcdd.si ogledajo natečaj za našo celotno grafično podobo in logotip.« Dimčeva prav tako pravi, da vse dogajanje ne bo osredotočeno samo na kiosk. Izvajali bodo delavnice, predavanja, seminarje, ki bodo v primera lepega vremena v bližini kioska - galerije, sicer pa v MCDD. AT Varčni upokojenci Člani Društva upokojencev Petrovče so pri rekreacijskem centru v Rušah minuli teden izvedli širšo delovno akcijo za ureditev in posodobitev pokritega prostora, kjer je lahko pod streho 80 ljudi. Poleg tega so vse mize in klopi prepleskati, nekaj pa so jih tudi zamenjali z novimi. Kot je povedal predsednik DU Petrovče Ivan Glu-šič, je v prostovoljni delovni akciji, ki je trajala tri dni, vsak dan sodelovalo od 12 do 15 članov ter tako opravilo delo, za katerega bi sicer bilo treba odšteti več sto evrov. TT Skupina petrovških upokojencev pri delu HOV! TEDNIK JEV 9 venstvo v Avstraliji, ki bo naslednje leto.« Slovenska ekipa brezdomcev se je v Slovenijo vrnila v nedeljo, pri čemer so reprezentanti z nastopom "na svetovnem prvenstvu zelo zadovoljni. »Občutki ob vrnitvi so fantastični. Bilo je zelo zabavno, ampak najlepše je doma,« je po prihodu v Slovenijo povedala članica slovenske nogometne ekipe, Celjanka Melita Kveder, »z uspehom sem zelo zadovoljna, zabila sem tudi dva gola. Zdaj načrtujem, da bom še naprej igrala nogomet, saj sem na prvenstvu uživala.« KŠ V soboto bo na smučišču ob Celjski koči privlačna tekma v kolesarskem slalomu. /T FINOMEHANIKA DRAGICA DOBRAJC s. (QjiQr*A Na okopih 2 c V 'TJ 3000Celje \ y Tel.: 03/492-61-20. GSM: 041/364-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON IR 1018 -585,60 EUR (cena je z DDV-jem) programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,,., stroji za štetje denarja ostalo... Na Celjski koči »brez bremz« Slovenski brezdomci spet doma Slovenske reprezentante je sprejela tudi začasna odpravnica poslov na slovenskem veleposlaništvu na Danskem mag. Natalija Raišp. Športno društvo Brez bremz pripravlja v soboto na Celjski koči izjemno privlačno prireditev. Vse gorske in druge kolesarje so povabili na tekmo v slalomu s kolesi. Tekmovalci bodo svoj pogum in spretnost merili v treh kategorijah - slalomu z gorskimi kolesi, slalomu z mono-kolesi in slalomu v prosti kategoriji. Tekmovali bodo na smučišču Celjske koče, in sicer v medsebojnih dvobojih na stezi, ki so jo dodatno »začinili« še s posebnimi ovirami, skoki in z ostrimi zavoji. Organizatorji napovedujejo izjemno privlačno tekmovanje, ki ga bodo popestrili še z nastopom En kolo teama, skupine, ki izvaja prave akrobacije na monokolesih. Po tekmi bo na prizorišču še koncert glasbene skupine Anima. BS Slovenska nogometna reprezentanca brezdomcev se je v nedeljo vrnila z Danske, kjer se sicer ni uvrstila med 25 najboljših ekip na svetu, vendar je z rezultatom vseeno zadovoljna. Slovenski reprezentanti so bili med najstarejšimi na prvenstvu, saj je bila povprečna starost naših igralcev 40 let. Na koncu prvenstva so zasedli 42. mesto med 45 državami. Osvojili so tudi drugo mesto v boju za pokal INSP in bili predlagani za pokal Fair play. Slovenska reprezentanca je v petek premagala ekipo Švice z 10:5 in se tako uvrstila med štiri najboljše reprezentance, ki so se potegovale za pokal INSP (eden od šestih pokalov, ki so jih podelili na svetovnem prvenstvu brezdomcev). V boju za pokal INSP je slovenska nogometna reprezentanca v polfina-lu opravila s Švedi. Končni rezultat je bil 5:3 za Slovenijo. Tekmo za finalno zmago so odigrali v soboto, slovenska nogometna reprezentanca pa je boj z ekipo iz Kir-gizistana izgubila s 5:7 in pristala na drugem mestu. Poleg tega se je Slovenija potegovala za pokal Fair play, saj naši igralci niso prejeli nobenega rdečega ali modrega kartona, vendar je ta pokal na koncu osvojila Grčija. Za naslov svetovnega prvaka so se na koncu prvenstva pomerile ekipe Nigerije, Danske, Poljske, Liberije, Kenije, Škotske, Portugalske in Kameruna. Naslov prvaka je osvojila Škotska. »Naš rezultat na prvenstvu bi se marsikomu lahko zdel slab,« je povedal vodja projekta Luka Triller, »vendar glede na to, da smo bili najstarejša ekipa na prvenstvu, mislim, da je končni rezultat izjemen uspeh za nas, saj smo Slovenijo zastopali v najboljši možni luči. Pripravljati smo se že začeli tudi na svetovno pr- Natančni v pristajanju Na letališču Senožet pri Ločah je bilo 14. tekmovanje v natančnem pristajanju z motornimi letali v organizaciji Aero kluba Slovenske Konjice, letos edinem tovrstnem tekmovanju v Sloveniji. Po tekmovalnem delu se je na četrtem družabnem srečanju zbralo preko sto slovenskih vojaških pilotov vseh generacij. Po štirih pristankih in seštetih točkah je med 17 tekmovalci zmagal Niko Petelin iz Aero kluba Celje pred domačinko Marinko Brglez AK Konjice in Markom Klinarjem iz AK Celje. JG Skupen nastop župnika Dorija z Nušo Derenda, Ireno Vrčkovnik in ansamblom Robija Zupana Vranski poletni večeri še ta konec tedna Vransko že deseto leto zapovrstjo v znamenju glasbe, petja, plesa in zabave. Tako bo tudi še ta petek in soboto, ko bo prireditev za mlade in mlade po srcu Vransko summer night, ki jo že peto leto organizira Klub mladih Vransko. V petek bodo na turbo večeru nastopili ansambli Skuter, Atomik harmonik in Zaka' pa ne, medtem ko bodo v soboto na rock večeru obiskovalce zabavah ansambel Aperion, Dan D, Šank rock in Pero Lovšin. V prvem delu Vranskih po- ja Brglez Zvestoba se nagraju-letnih večerov konec minule- je. Na njej so za ples in zaba-ga tedna se je pod velikim šo- vo skrbeli ansambel Mira Klin-torom v dveh dneh zbralo prib- ca, ansambla Dobrovnik in ližno šest tisoč ljudi. Prvi le- Rimljani ter Klobasekov Pepi tošnji večer je bil v znamenju s svojim Bik Bandom. Svoje vsakoletne prireditve podjet- so pridali še drugi, še posebej avgust 2007 - glavni organizator Roman Brglez z lepimi nagradami. Pravo invazijo obiskovalcev je Vransko doživelo v nedeljo, ki jo je zaznamovala tradicionalna maša župnika Izidoija Pe-čovnika - Dorija. Po maši je sledil četrti vranski Oktoberfest z ansamblom Robija Zupana, Ireno Vrčkovnik, godbo Pivovarne Laško z mažoretkami, Mirom Klincem, Nušo Derenda, Majdo in Marjanom Petanom ter Ines Lukman. Najboljši trije v pristajanju - od leve Marko Klinar, Niko Petelin in Marinka Brglez - Št 62 - 7. HOW TEDNIK Mladost je ena od odlik in tudi dobrih obetov za nadaljnje Flosarske bale. Mladi iz Radmirja sa mieli jabolka in stiskali jabolčnik oziroma »prešali toke«. Krst mladega »ftosaija« na Ljubnem ponavljajo vsa leta, pa še vedno ni dolgočasen. Na Ljubnem ob Savinji se je končal 47. Flosarski bal, ki je bil tudi tokrat v znamenju nekdanjih »flosarskih« šeg in običajev obljubil, da bo kot oko v glavi varoval vse »flosarske« skrivnosti ter spoštoval njihove »be-fele« in zapovedi. Še posebej se je zaobljubil, da se ne bo pritoževal čez »flosarje, njih obnašanje, delo in košto« ter da jim bo skušal biti podoben v dobrem in slabem. Dobrodošel je bil tudi nasvet, da se mora pri jedi držati naprej, pri pijači nazaj, pri delu pa na stran stopiti, da še drugi pridejo zraven... Podobni prizori in besede se na Ljubnem ponavljajo že skoraj pet desetletij, a še vedno zbujajo zanimanje pri obiskovalcih, ki so letos lahko prisluhnili nekaterim dogodivščinam enega najstarejših še živečih »flosaijev«, 86-letnega Alojza Jeraja iz Zgornjih Pobrežij. URŠKA SELIŠNIK Priprava ajdneka zahteva veliko potrpežljivosti in znanja. Na Ljubnem ob Savinji se je odvrtel 47. Flosarski bal, ki je v desetih prireditvenih dnevih pritegnil precejšnje število obiskovalcev od blizu in daleč. Za sobotno in nedeljsko druženje z ljubenskimi »flosarji« mnogi pravijo, da je bilo, kar se ljubiteljev nekdanjega življenja tiče, rekordno v zadnjih letih. Seveda so se tudi letos našli mnogi, ki so pokritizirati katerega od organizacijskih prijemov. Še največkrat je bilo slišati nostalgične vzdihe po nekdanjem sprehajanju od »šanka do šanka«, ki ga moderniziran prireditveni prostor v Vrbju z ogromnim šotorom ne omogoča več. Sicer so na Ljubem v minulih dneh največ pozornosti namenili prikazom nekdanjih šeg in običajev, mladi so se družiti na Flosfestu, v ospredju so biti ljudski godci, pripravili pa so tudi več športnih obračunov. Druženje s »flosarji« Kot je v navadi, je druženje z ljubenskimi »flosarji« doseglo vrhunec v nedeljskem popoldnevu, ko so že 47. obudili nekdanje običaje z udiranjem »flosa«, vožnjo po Savinji in s »flosarskim« krstom. Letos so spet pripravili etnografsko povorko, v kateri so poleg predstavnikov društev nekaj običajev predstavili posamezni zaselki v občini, obudili pa so kar nekaj spominov na dogajanje in življenje v Zgornji Savinjski dolini pred dolgimi leti. Mogoče bi tu lahko omenili, da so organizatorji res premalo mislili na tiste, ki so se na sicer tradicio- nalni prireditvi znašli prvič in niso imeli popolne predstave o njej. Vendarle so večino kritik zasenčili prešerno vriskanje, ki je dolgo v noč odmevalo ob Savinji, ter skrbno pripravljene drobnarije na posameznih vozovih, na katerih so predstavniki zaselkov prikazati nekaj nekdanjih del. Tako so si lahko obiskovalci podrobno ogledali pripravo stelje, mlatenje pšenice in stiskanje jabolčnika, predstavile so se predice, »vlcerji«, perice in ženske s »flosarsko rih-to« ... Tokrat so kot posebno točko prikazali pripravo ajd- - •■«»nuaj siran m «»r- • neka, posebnega kruha iz ajdove moke in medu, ki v teh krajih slovi kot specialiteta in ga v zadnjem času v Zavodu za razvoj podeželja Savinja vse pogosteje predstavljajo kot posebnost Ljubnega. Seveda so bili tudi letos v ospredju »flosarji« v svojih nošah, ki so se spet ustavili v improvizirani gostilni na Rogl-ci. Po poti jih je ovirala nizka voda, ki, kot vemo, še za v čevelj ni dobra. »Flosarji« so razdrli kar nekaj »štorij«, ki so jih letos povezali s »šifom« na Donavi in košavo, ki je nagajala voznikom »flosa«. »Pobi, meni se zdi, da nekaj smrdi,« je pravi krst začel Martin Juvan Čuks, ki je v zadnjih letih v ospredju »flosari-je«. Potem ko so našli »smrdljivega juda«, zaradi katerega so po poti kar dvakrat nasedli, je moral mladi zelenec odgovoriti na nekaj vprašanj in ošpičiti kol ter se pokoriti za nekdanje grehe. »Flosarji« so zelenca Robija Lihteneger-ja ob spremstvu botra Jane' za Rihterja v imenu sv. Miklavža krstili z »neprecejeno« Savinjo, mladi »flosar« pa je VASE SKRITE ZELJEM URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Stanko Gerčar sedel na 110-tonski buldožer, najtežji v Sloveniji - Še bi delal, če ne bi imel težav s kolkom Čeprav je najprej zatrdil, da se na caterpillarja sploh ne bo povzpel, ga je nostalgija po delu premamila. Iz podjetja Podržaj, ki je lastnik caterpillarja, so Stanku prinesli kapo, pisalo in vžigalnik. Stanko Gerčar iz Tabora je letos praznoval 60. rojstni dan. Pred dvema letoma je odšel v pokoj, več kot 40 let aktivnega življenja pa je prebil na gradbenih strojih. In prav s slednjimi je povezana tokratna skrita želja. V uredništvo smo namreč dobili pismo njegovega sina Sta-nija. Ta je želel očeta presenetiti z ogledom najtežjega buldožerja v Sloveniji - caterpillarja Dil. Zakaj pa ne, smo rekli v uredništvu, in se za ogled dogovorili v kamnolomu Velika Pirešica. Ko sva s fotografom prišla pred upravno stavbo kamnoloma, naju je tam že pričakala skupina ljudi. Poleg Stanka in Stanija še nekateri sorodniki, ki so želeli biti priče uresničitvi skrite želje. »Ate ne gre rad od doma, zato smo se morali zlagati, da gresta z bratom kupovati traktor. Ko je izvedel, kaj smo mu pripravili, seje najprej malo razburjal, zdaj pa je že miren,« je prihod predstavil Stani. Začetki pred več kot 40 leti V šestdesetih je Stanko takoj po zaključku osnovne šole začel delati z buldožerjem. »Imel sem težek buldožer, teh pa ni bilo veliko, zato so me pošiljali po celi Jugoslaviji.« Najtežji caterpillar, ki ga je Stanko upravljal, je tehtal okoli 50 ton. »Drugi v Jugoslaviji sem ga imel. In sem z njim upravljal skoraj 20 let, do pokoja. Največ sem delal v kamnolomih in sodeloval pri gradnji cest.« Tehnični vodja kamnoloma v Veliki Pirešici, Marjan Kvartič, je ob tem dodal, da Sin Stani je očeta iz hiše zvabil z majhna lažjo. ima caterpillar, ki ga uporabljajo v kamnolomu, kar 110 ton. »Ko bomo na vrhu začeli odpirati teren, ga bomo uporabili za prerivanje materiala na nižje etaže, ker s svojim plugom lahko potiska 35 kubičnih metrov materiala naenkrat.« Nazaj na deo ril, da ne, saj je bil operiran na kolku, a ga je ob pogledu na veliki buldožer zgrabila nostalgija in je takoj splezal do kabine. Še preden ga je Jožef Črešnik, ki sicer v kamnolomu upravlja s caterpillarjem, lahko ustavi], je Stanko že prevzel kontrolo nad strojem in dokazal svoje obvladovanje buldožerja. »Malo težji je, sicer pa je upravljanje prav takšno kot s starimi modeli. Takoj sem ga obvladal. Bi še delal, če ne bi imel zdravstvenih težav.« Stanko nas je poučil, da so se buldožerji v štiridesetih letih povsem spremenili, le gosenice so ostale. Včasih so sedeli kar na rezervoarju, zdaj pa je sedež hidravličen, kabina je zaprta in majhna. »Če bi imel tak-ne pogoje, ko sem začel dela- Gasilska fotografija ob 110-tonskem caterpillarju. Stanko Gerčar se je z buldožerjem srečal takoj po končani osnovni šoli in mu ostal zvest več kot 40 let dožer. Sem imel srečo, ker sem bil mlad in droben, da sem se lahko hitro skril med komande. Smreka je padla na rezervoar, se prelomila in tam obstala. Niti praske nisem dobil.« Stanko se je v pokoju začel ukvarjati z zbiranjem in prenavljanjem starih traktorjev. Enega, starega 50 let, že ima. V bližnji prihodnosti bo kupil še kakšnega. Morda pa v svojo zbirko postavi tudi caterpillarja. ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATIČ tì, ne bi imel uničenih kolkov in križa.« Nesreča nikoli ne počiva V 40-letni karieri je bil Stanko večkrat izpostavljen nevarnosti. »Ko smo delali cesto na Smrekovec, se je udrlo in sem skupaj z buldožerjem zgrmel 40 metrov v prepad. Zloma nisem imel, ran pa veliko. Na Pohorju pa mi je smreka padla na bul- Št. 62 - 7. avgust 2007 -—— « Mitja Jontez in Andrej Štrk, izč paobn bova glavi obrila že, če se b prvenstva!« Da bi le še enkr« sta' Trener uspešnega moštva se smo se 30. julija. Tri tedne bc vosti, seveda pa bo prisotna tv bilo smisel. En konec tedna kočo. V ta namen bom vklju Hrastničana Mavrerja. Registi lja. Žalčan Milan Adrinek -gorje. Že na uvodnih trening testa. Primož Martinčič je re nujno potrebovali, pripeljali s renco. Z Mihajlovičem in Run boljši. Sašo Novak je pred d\ gorje, je koristen napadalec, zame najboljši igralec, kar s ponudbo, izven naših meja p; per Hrovatič, katerega igralsk zanesljiv na treningih. To ni moštva, ki mu je prav vSe usp Štrk in Jontez sta prvi dan poc 40 minut od Litije do Hrastn dan pa sta do Celja potrebo1 popolnoma premočena. »Sev val stavo. A če jo bom mora' dvojna zmaga!« je še dodal (v Priprave na novo sezono s čele prejšnji konec tedna. V memb. Tako so klub zapustile Jasr Petra Kobal, zaradi študija sta Silina Globočnik. Okrepitev ji dve mlajši igralki, Manca Jeli ljubljanske Olimpije. Na prip nekatere mladinke. Trener bo J prvenstva bomo trenirali dvaki Brez zadetka ni zmage! Celjani zapravili priložnost za skok na vrh tabele Tretji krog prve slovenske nogometne lige je razvlečen na kar štiri dneve. Obračun med Celjem in Nafto se je končal brez zadetkov po številnih priložnostih Celjanov. Trener Pavel Pinni ni razočaran, kajti meni, da obramba postaja zanesljiva, preostali pa si pripravijo priložnosti, obenem pa je več kot očitno šepala realizacija. Po treh odigranih tekmah je vodstvo presenetljivo prevzel Koper. Ugnai je mariborsko moštvo, ki je do sobote edino osvojilo vse možne točke. Ponavadi so doživeli poraz ... Varovanci trenerja Pavla Pinnija so si pripravili precej zrelih priložnosti, da vsaj začasno ali pa tudi za teden dni prevzamejo vodilno mesto na lestvici, tako pa so prvi zmagi dodaU še drugi remi. V prvem polčasu, ki je bil sicer pretežno izenačen, je Nejc Pečnik zapravil dve imenitni priložnosti, po eno pa Dejan Rusič in Marlon, v drugem delu pa seje Nafta zaprla. Njen Dan pred prijateljskim članskim obračunom slovenske in črnogorske nogometne reprezentance (22. avgusta v Podgorici) se bosta v Nikšiču pomerili še mladi izbrani vrsti obeh držav. Slovenski selektor Branko Zupan je na seznam uvrstil tudi vezi-sta MIK CM Celja Nejca Pečnika in Uroša Koruna. V članski vrsti ni nikogar od Celjanov, čeprav bi si povabilo zaslužil Sebast-jan Gobec. obrambni zid so sicer prebili Nejc Pečnik, Gorazd Gorin-šek in Darijo Biščan, niso pa uspeli premagati vratarja Stanislava Kuzme. Gostje so bili blizu vodstvu v 33. minuti, ko so imeli prosti strel z oddaljenosti 23 metrov. Viktor Tre-nevski je s podobne razdalje zatresel mrežo Livarja v prejšnjem krogu, tokrat pa je žoga le obšla vrata, ob stičišču prečke in desne vratnice. Tudi zato je Domen Beršnjak takole razmišljal: »Res je, da smo bili precej boljši, da smo imeli kar nekaj zelo zrelih priložnosti, a ponavadi smo takšne tekme celo izgubljali. Tokrat se to, hvala bogu, ni zgodilo. Enkrat se nam mora odpreti ...« Tudi ti, Milko? Strateg Nafte Milko Durov-ski se je prvič izneveril svojim načelom glede napadalne igre. Če je do odmora še kolikor toliko njegovo moštvo poskušalo priti v celjski kazenski prostor, pa se je v nadaljevanju zaprlo: »Tekma je bila težka. Sprva smo poskušali z odprto igro, Celjani pa so imeli v atraktivnem prvem polčasu več zrelih priložnosti. V drugem polčasu smo z bolj organizirano obrambo skušali obdržati točko. Prvič so v našem moštvu vsi štirje vezisti igrah v liniji, kajti predpostavljal sem, da nam bosta kreatorja celjske igre Sešlar in Beršnjak povzročala precej preglavic. Dobro je po levi strani prodiral Gobec in pošiljal nevarne predložke. Čestital bi svojim igralcem za trud. Poskušal sem sicer nekaj spremeniti v konici napada, da bi morebiti preko protinapada presenetili domačine. Zelo smo zadovoljni s točko, ki nam resnično veliko pomeni, tudi zaradi dveh težkih tekem, ki sta pred nami, doma z Domžalami in na Ptuju z Dravo. Tako kot smo se dogovorili, smo tudi odigrali.« Trener Celja Pavel Pinni ni skrival svojega mnenja, katero moštvo bi si zaslužilo zmago: »Z igro in željo igralcev sem zadovoljen. Mislim, da smo bili veliko boljši od Nafte. Imeli smo štiri 'smrtne šanse', iz katerih bi morali zadeti. Zamere do igralcev ni, zaslužili so si zmago. Pečnik se je trudil, prihajal do priložnosti, a na žalost ni zadel. Sešlar je slabše začel, a bolj ko se je tekma odvijala, boljši je bil. Res je, da iščemo kakovostnega vezista, ki ima dobro zadnjo podajo. Povprečnega ne bomo kupili. Fantje postajajo stabilni, težko prejmejo gol. Remi me ni potrl, saj sem videl, da moja ekipa 'igra'. Potem me ni strah.« Tudi v naslednjem krogu bodo Celjani igrali v Areni Petrol, gostja bo ptujska Drava. MED GOLI Izidi 3. kroga 1. SNL: MIK CM Celje - Nafta 0:0, Drava -Interblock 2:0, Koper - Maribor 2:1, Gorica-Primorje (včeraj), Livar - Domžale (preloženo). Gologlava prvaka? Sicer pa se Štrku in Jontezu ni uspelo dogovoriti za prestop najboljšega slovenskega futsalista Davorina Šnofla, ki je postal član drugoligaša Benedikta. Andrej Štrk se je najprej ozrl na prehojeno pot: »Zdaj je lažje, obljuba mi je namreč ležala na duši. Šlo je za dolg do igralcev, pa tudi zaradi obljube, da pohod posvetiva spominu na športno novinarko Novega tednika in Radia Celje Jasmino Žohar. Spremljala je naš klub med fenomenalno sezono. Prepričan sem, da bi bila z nama na večjem delu poti, pa četudi z avtom. Ko sva obljubljala igralcem, kaj bova storila, če bodo tretji v državnem prvenstvu, pa je bil jezik morda hitrejši od misli. A sedaj mi ni žal. Ponosen sem, da sva z Mitjo konkretna dedca, ki drživa besedo.« Kot novinci so Živexovci v prejšnji sezoni prijetno presenetili, v novi pa si logično obetajo, da bodo storili še korak naprej. »A v novi sezoni nam bo težje zato, ker nas tekmeci zdaj dobro poznajo, pa še bolj bodo motivirani,« opozarja Štrk, ki mu je žal, da ni uspel pripeljati najbolj zveneče okrepitve, Davorina Šnofla. »Štirikrat mi je obljubil, da pride v naš klub. Na dan, ko bi morala podpisati pogodbo, pa mi je na hitro sporočil, da mu je drugoligaš ponudil več in da se je že odloČil za odhod k njemu. Skoda, da igralec najvišjega kova ne poskusi vsaj z enoletnim igranjem v dobro organiziranem klubu, ob odličnem vzdušju v slačilnici.« Kaj pa nova stava, kaj bosta z Mitjo obljubila igralcem? »Če bodo prvaki, potem bova plešasta. Morebiti si Po napaki vratarja Kuzme je Pečnik s peto zaposlil Dejana Rusiča, a je bila lendavska mreža za Celjane spet zakleta. Obljuba dela dolg! Po pohodu iz Litije do Štor naslednje leto sledi britje glav Stava je stava - bila je sicer smelo zastavljena - in zato sta predsednik Kluba malega nogometa Živex Andrej Štrk in trener Mitja Jontez v četrtek krenila peš iz Litije do Štor, na cilj pa prispela v petek popoldne. Izpolniti sta morala dolg zaradi obljube: če bo njuno moštvo tretje v državnem prvenstvu, kar se je spomladi tudi zgodilo, bosta iz mesta prizorišča zadnje tekme pešačila do doma. Pohod sta posvetila spominu na našo reporterko Jasmino Žohar. Takoj po sprejemu, ki so ga pripravili zaposleni pri Živexu, sta se odpravila na teharsko pokopališče in prižgala svečki na Jasmininem grobu. Nejc Pečnik je najlepša priložnost zamudil v uvodu tekme, vil. minuti pa je dobil visoko podajo, žoge pa ni uspel preusmeriti v vrata. Začenjajo se priprave Čeprav je do štarta sezone v 1. A slovenski ligi za košarkarje še več kot dva meseca, se že začenjajo priprave klubov s Celjskega. Včeraj so namreč že začeli Zlatorog, Elektra Esotech in Alpos, medtem ko bodo Ro-gla in Hopsi Startali kasneje. Zrečani predvidoma 20. avgusta in Polzelani še teden dni kasneje. Start v drugem predkrogu proti Grkom Laščani so se včeraj zbrali na prvem treningu v novi sezoni, in to pod vodstvom Damjana Novakoviča, ki je prevzel njihovo krmilo. V nedeljo so izvedeli, da bodo v prvem predkrogu pokala Fiba prosti, v drugem pa bo za preboj v skupino nasprotnik Olympia iz Larise, sedmou-vrščena ekipa lanske sezone v Grčiji. Možni nasprotniki so bili še turški Banvit, za katerega nastopa bivši igralec Zlatoroga Smiljan Pavič, češki podprvak Prostejov in ciprski Keravnos. Trener No-vakovič si je zaželel Ciprčane ali Čehe, dobil pa je najtežjega nasprotnika, preko katerega bo zelo težko priti do skupine pokala Fiba. Prvo srečanje bo 20. novembra v Laškem in povratno teden dni kasneje v Grčiji. Sicer pa je iz Laškega prišla novica, da se še vedno pogajajo s Sandijem Čebularjem, saj je bil njegov podpis za Anwil izmišljotina, pri čemer vse kaže, da je zelo blizu dresa Zlatoroga. V njem pa ne bo Biaža Ručigaja, s katerim se niso dogovorili. Prvi teden treniranja v Treh lilijah naj bi imel Novako-vič na preizkušnji še nekatere morebitne okrepitve. Američan Donald Johnson, organizator igre, bo na preizkušnji mesec dni. Sicer pa v klubu še iščejo krilnega centra. Še veliko neznank V Elektri Eostech so prav tako včeraj začeli priprave za novo sezono, in to pod vodstvom novega trenerja Ivana Stanišaka. Potem ko sta klub zapustila Srboljub Nedeljkovič in Miha Čmer, odhaja še Blaž Ručigaj, ki je blizu podpisa s Koprom, kamor je že odšel Čmer. Sta-nišak naj bi imel prve dni priprav v domači dvorani precejšen promet morebitnih okrepitev, saj naj bi bilo na preizkušnji vsaj sedem ali več igralcev. Vsi prihajajo s Hrvaške in iz Srbije, po besedah strokovnega vodje kluba Miša Letonje pa bodo imeli v ekipi tri ali celo štiri tujce, saj so slovenski košarkarji za klub enostavno predragi. Ob odškodnini, ki je v večini primerov visoka, so tukaj še nerealne ambicije po- Gerčar zadržal vodstvo Motokrosisti razreda do 125 kubičnih centimetrov junior so pretekli konec tedna po dvomesečnem premoru nadaljevali zadnji del letošnje sezone. Deveto od enajstih dirk so odpeljali v ruskem Rjazanu. Od Slovencev se je dirke udeležil Klemen Gerčar. Član Avto moto društva Feroda Celje je pred odhodom v Rusijo poudarjal, da ga čaka najtežja dirka v sezoni, saj njegov največji tekmec Jevgenij Mihajlov progo zelo dobro pozna. Gerčar je bil skupno tretji. V seštevku evropskega prvenstva se je njegova prednost zmanjšala za točko in dve dirki pred koncem sezone znaša štirinajst točk, kar mu daje velike možnosti za naslov evropskega prvaka. Naslednja, predzadnja dirka sezone bo konec avgusta v italijanskem San Severinu. DŠ Blaža Ručigaja so si želeli tudi v Laškem. sameznih igralcev, ki imajo prevelik apetit, zato se v klubu ozirajo čez južno slovensko mejo. Tudi v Šentjurju bo prometno Včeraj je tudi novi strateg Alposa iz Šentjurja Matjaž Čuješ zbral igralce na prvem treningu. Ttidi v Šentjurju bo prvi teden namenjen predvsem ogledu zmožnosti morebitnih okrepitev, kajti na treningih bo kar precej novih obrazov, ki si jih bo Čuješ ogledal in se skušal z nekaterimi od njih dogovoriti za igranje v dresu Alposa. Po prihodu Srboljuba Nedeljkoviča in Primoža Ko-baleta je jasno, da Alpos išče okrepitve še na poziciji organizatorja igre, kjer je zelo blizu Ervin Dragšič, ter na mestih štirice in petice, torej krilnega in klasičnega centra. Blizu je tudi vrnitev visokega Davorina Škornika, sicer Šent-jurčana, ki se je med igranjem pri majhnih evropskih klubih dodobra izgubil. Kot nam je dejal Čuješ, bodo na preizkušnji predvsem mladi igralci iz tujine, ki bi jih v Šentjurju želeli tudi zaradi morebitne prodaje čez nekaj sezon. Ekipa bo v Šentjurju vadila do konca avgusta. Šest tednov je dovolj Novinca ali bolje rečeno povratnika v 1. A ligo še ne bosta začela treningov. Pri obojih, tako pri Hopsih kot pri Rogli, sta ostala dosedanja trenerja, še posebej pa je zanimiva izjava Boštjana Kuharja iz Hopsov, ki zatrjuje, da je šest tednov treningov več kot dovolj za pripravljenost ekipe. Hopsi bodo tako začeli trenirati 28. avgusta, med njimi pa bodo tudi novinci Klemen Breže, Rajko Rituper in Klemen Lorbek, ki so že podpisali za Hopse, enako kot prvi mož lanske sezone Jasmin Čato-vič, ki ostaja še naprej na Polzeli. V klubu bodo iskali še centra, a to mora biti predvsem mlad neznan igralec, ki bi ga na Polzeli pripravili v nekaj sezonah za višjo raven in dobro prodajo. Tudi Zrečani ostajajo z dosedanjim trenerjem Sloboda-nom Beničem, ki bo uradno začel priprave 20. avgusta, kot vse kaže, pa se bodo nekateri igralci začeli pripravljati že prej. Ta teden naj bi bilo znano ime novega centra po odhodu Jadranka Čoviča v Maribor, v Zrečah pa je praktično že povratnik Miloš Šporar, ki je igral v tujini. Ob tem je ostala celotna lanska ekipa skupaj, z izjemo Čoviča. Zaenkrat v Zrečah ne načrtujejo drugih nakupov, seveda z izjemo centra, katerega ime bo znano ta teden. JANEZ TERBOVC lana po pešačenju ob prašni, nato »kri cesti. do uvrstili v finale državnega i spremenjena, cilj peto mesto rokometašice Celeie Žalca zakipi je prišlo do številnih spre- I Pilepič, Romana Levanič in renehali igrati Damjana Futač in vratarka Urška Vertl, novinki pa in Neža Bojevič, ki sta prišli iz ivah so se prvi ekipi priključile naprej Aleš Filipčič: »Do začetka na dan. Imamo odlične pogoje v žalskem Športnem parku in telovadnici I. Osnovne šole Žalec. Ekipa še ni popolna, saj so Ula Toplak, Anika Grčar, Zala Bojevič in Sanja Potočnjak na pripravah mladinske reprezentance, ki se pripravlja za nastop na evropskem prvenstvu v Hirčiji. Načrtujemo, da bomo odigrali sedem do deset prijateljskih tekem, 23. in 24. avgusta pa bomo odšli na mednarodni turnir na Reko. Cilji in želje so povezani z uvrstitvijo na sredino prvenstvene lestvice oziroma na peto mesto.« Filipčičev pomočnik bo Milan Ramšak, fizioterapevt Jani Pristovšek in tehnični vodja Brane Veršank. TONE TAVČAR t morala izpolniti o ... eda ostaja Mitja Jontez: »Zbrali 10 vadili predvsem na vzdržlji- 11 žoga, sicer bi vse skupaj izgu-; bomo podali tudi na Celjsko il trenerja za fizično pripravo, ali smo 80 odstotkov naših žejo je sedem sezon igral za Zali je dokazal, da je iz pravega irezentančni vratar. Nismo ga no ga, da smo zaostrili konku-ikom smo v tem segmentu najma sezonama nastopal za Za-[zmuznil pa se nam je Šnofl, m jih treniral. Dobil je dobro nočemo iti. Zapustil nas je Gaš-kvalitete niso sporne. Ni pa bil »vpadalo z miselnostjo našega lo le z delom in zgolj z delom.« žgočim soncem pešačila 8 ur in » Neznanec je iz zabojnika S na gradbišču telovadnice os- k novne šole na Vranskem v ne- JÉ deljo odtujil kotno brusilko, hilti in optično libelo. Grad-beno podjetje je oškodovano za 1.000 evrov. Poškodoval vozila V noči na soboto je nepridiprav na Glavnem trgu v Celju z neznanim predmetom poškodoval štiri parkirana osebna vozila. Z dejanjem je lastnikom povzročil za približno 4.700 evrov škode. Pretrgal kabel V soboto je 19- letni delavec z minibagrom v Grpbel-nem pri kopanju jarka ob železnici pretrgal optični kabel. Nastala materialna škoda je ocenjena na okoli 40.000 evrov, za nekaj ur pa je bil prekinjen telekomunikacijski promet na območju Rogaške Slatine, Rogatca in Šmarja pri Jelšah. Škode ni S petka na soboto so izpred podjetja na Mariborski cesti v Celju odpeljali škodo fabio combi srebrne barve z registrsko številko CE Z7-681. Podjetje je oškodovano za 8.000 evrov. traktorist Na lokalni cesti Ojstro-Re-ka se je včeraj okoli 14. ure smrtno ponesrečil traktorist. 60-letni traktorist je na ravnem delu ceste v Ojstrem zapeljal izven vozišča v gozdno globel. Traktor se je prevrnil, voznik pa je na kraju nesreče umrl. To je letos že 24. smrtna žrtev na cestah celjske regije. Lani v tem času je življenje izgubilo 18 oseb. ci. Da je tragedija še v pobesnela krava" boj vlekla več ko Ko se je krava ustavila, lo za fanta že prepozno, kodbe so bile tako hude, je mladenič umrl pred materinimi očmi. Njihova družina premore dve kravi, ki sta bili na paši. oodšelponji-lati domov, ta vode, potem bi ju gnala nazaj na pašo. Na ozki makadamski poti, ki je vodila s travnikov proti asfaltni cesti, je krava i nadoma podivjala. Le i deset metrov od t" vem, kako se je lahko to 5 dilo ...« v solzah komaj ]. poveduje njegova mama I rinka: »Ob eni kravi sem hodila pred njim.« Naenkrat je opazila, da je ena krava pobesnela. »Vse se je dogajalo tako hitro. Začela sem teči, a nisem mogla pomagati..,« pove 31-letna Darinka, nato jo zlomi bolečina. Mati je tekla, da bi poskušala nekako uloviti kravo, jo pomiriti in tako pomagati sinu, a je krava bila prehitra. Ustavila se je šele na oddaljenem travniku. »Ko sem prišla do sina, sem videla, da je imel okoli sebe verigo...« Ker s seboj ni imela mobilnega telefona, je tekla do doma, poklicala moža in obvestila reševalce. Ob njihovem prihodu na kraj nesreče je bilo za malega Ivančka prepozno. Fant je imel po celem tele- s poškodbe. »Vle-: o poti, kjer je kamenje .. & bi ga vsaj po travniku, morebiti bi sin preživel ...« v joku pojasnjuje Darinka. Žalost je zanjo prevelika. Ostali sta ji še dve hčerki, 12-letna Helena in petlet-Mateja. Moža Ivana v pe-ij ni bilo, v d je odšel urejati vse potrebne če ne bi tragedija končala njegovo življenje, praznoval 14. rojstni dan. »Ivan je bil živahen in si fantič! Ko bi vi v seda, ki živi v hiši, sicer nekoliko oddaljeni od Banovš-kovih, saj je Koroška vas raztegnjena po hribih nad Zre-čami. Ivan je namreč znal igrati harmoniko in če je bilo treba, je s tem razveselil marsikatero druščino. Pa tudi v šoli naj bi bil izjemno dober učenec, sodeč po tem, da je krave na pašo gnal skupaj z mamo, pa je pri tako mladih letih znal poprijeti za marsikakšno delo na kmetiji. Sicer pa so se vaščani v petek bolj kot ne zavili v molk. Tudi oni se zavedajö; da je za starše izgubiti otroka najhujša bolečina v življenju, zato ne upajo ugibati, kako se je odvijala tragedija v tistih usodnih trenut- kih. SIMONA ŠOLINIČ GORDANA POSSNIG Umrl pred maminimi očmi Krava ga je vlekla več kot 300 metrov - Septembra bi Ivanček nr.i-/nnral 14. rni«tni dan Minuli teden smo že poročali o tragediji, ki se je v četrtek zgodila v Koroški vasi na Pohorju, ko je pobesnela krava na verigi za seboj več kot 300 metrov vlekla komaj 13-letnega Ivančka Banovška. Ob našem petkovem prihodu v Koroško vas smo 31-letno mamo Darinko dobili ravno na travnati poti, ki vodi k njihovi domačiji, ki nosi hišno številko 12. Vsa objokana in v šoku tisti dan še ni mogla verjeti, kaj e pravzaprav zgodilo, •letni otrok in njegova É mati sta po gozdni kolovozni poti vodila krave. Ko se je krava, za katero je hodil otrok, obrnila, je z verigo za privez udarila v otroka, pri tem pa se je veriga za sabo vlekla otroka,« so za- njim najhuje in najbolj bole-fantu ovila okoli telesa. Kra- pisali v izjavi na celjski poli- če poročati o nesrečah, v kava je zdivjala po klancu in ciji, kjer so dodali, da je tudi terih življenje izgubijo otro-.... ... ............ Na hrvaških cestah umrla oče in sin iz Velenja Na tako imenovani Jadranski magistrati, nedaleč od Splita, sta v četrtek v hudi prometni nesreči izgubila življenje oče in mladoletni sin. 46-letni Slovenec, gre za Zvonka Divkovića iz Velenja, naj bi se z vozilom znamke Renault Laguna, v katerem je sedelo šest oseb, neprevidno vključeval na glavno cesto in s hitrostjo 120 kilometrov na uro na delu, kjer je omejitev 80 km/h, trčil v 23-letnega splitskega voznika mercedesa. Ta nesreče ni mogel preprečiti. Ker je prišlo do silovitega bočnega trčenja, je 46-letnik umrl na kraju nesreče, njegov 17-letni sin Marko je zaradi poškob umrl nekaj ur kasneje v splitski bolnišnici. V bolnišnici sta še hudo poškodovana in v kritičnem stanju voznikova 42-letna žena Zora in 16-letni sin Dario. Še dve osebi, šlo naj bi za domačina, pa naj bi se v nesreči lažje poškodovali. Na hrvaških cestah je letos življenje izgubilo kar nekaj Slovencev, naj spomimo, da je na cesti med Crikvenico in Reko maja letos umrl tudi 31-letni motorist z našega območja, povzročitelja nesreče pa niso izsledili. SŠol Sopotnica huje ranjena Na cèsti Sleme-Zavod-nje v Velenju se je v nedeljo nekaj pred 14. uro zgodila prometna nesreča. 57-letni voznik motornega kolesa s sopotnico je vozil po regionalni cesti iz smeri Slemena proti Šoštanju. V nepreglednem levem ovinku je izgubil oblast nad motorjem. Pri padcu se je sopotnica huje ranila, voznik pa lažje. Oba sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico. VT »vi t»« 15 Neomajen štorkljin par Gospod in gospa Štorklja iz Vojnika sta vztrajna. Kljub temu, da se je okolica njunega doma, kamor se z zimskih počitnic že nekaj let vračata, močno spremenila (gnezdeče imata tik ob novi obrtni coni v Arclinu), še vedno vztrajata na svojem. Vendar ju lahko opazimo le še zgodaj zjutraj in ob večerih. Zakaj, nismo uspeli izvedeti. Hrup ob glavni cesti zanju nikoli ni bil moteč, je potem za negotovost kriva obrtna cona (podobno kot pri nekaterih občanih)? Vemo le, da se kljub novemu gnezdu na drugi strani ceste za selitev nista odločila. So se pa zato bližnji krajani, ki zdaj občino tožijo za razliko v ceni, ki jo zaradi bližine obrtne cone niso uspeli iztržiti. RP Mačke se zbirajo pri kosilu ali počivajo v svojih škatlah. rice, škatle s senom in pravi mačji kavč. »Že za čiščenje te sobe porabim približno tri ure na dan,« zavzdihne Marija, »vsak dan jo posesam, pobrišem in zamenjam mucam pesek ter seno in brisače, na katerih spijo.« Z možem sta se v to hišo preselila pred štirimi leti in takrat sta dobila prvo mačko, ki sta jo podedovala od Marijinega brata. Muca je nato imela mladičke in tako se je število počasi večalo. »Nimam srca, da bi jih dala usmrtiti, ko so mlade,« je žalostna Marija, »vedno mi je hudo, če katera pogine.« Ljubiteljica živali ima ob gozdu že pravo mačje pokopališče, saj živali, ki poginejo, ne vrže v smeti, kot to počno nekateri, ampak jih položi v škatlo in jih pokoplje. »Ne razumem, kako so lahko nekateri kruti do živali, meni je hudo že, če slišim, da pri sosedih koljejo prašiče ali koze.« Če si kdo želi imeti mlade muce, mu jih Marija z veseljem podari. Dala bi jih tudi v zavetišče, vendar je to predrago, saj je za vsako žival treba plačati štirideset evrov, da jo sprejmejo, želi pa se tudi prepričati, da bo vsaka živalca našla ljubečega lastnika. »Moj mož je zlat, da mi dovoli imeti toliko živali,« je na vprašanje, kakšen odnos ima do mačk njen mož, odgovorila Marija, »marsikdo bi mi dal ultimat, ali on ali mačke. Viktor jih včasih sicer kritizira, vendar vem, da jih ima vseeno zelo rad. Mislim, da starejši ljudje potrebujejo živali, da jih držijo pokonci,« je svojo pripoved končala Marija, »vsaj z mano je tako.« KATARINA ŠUMEI Počitek po kosilu Marija Horvat je velika ljubiteljica mačk in drugih živali. Z možem sta že v pokoju in živita v hiši ob gozdu v okolici Šentjurja. Imata tudi papigo skobčevko, psa Tarzana in veliko mačk. Marija je nekaj posebnega, ker za vsako žival skrbi posebej z ljubeznijo, zato tudi vedno ve, kadar katera izgine ali se poškoduje. »Ne vem popolnoma natančno, koliko mačk imam,« je razmišljala Marija, »mislim, da jih je približno trideset, pri čemer je tudi osemnajst mladičkov. Vendar vedno vem, kadar katera manjka. Takrat jo grem takoj iskat.« Skoraj vse njene mačke imajo imena: Timi, Špela, Džango, Julija ... Ima tudi svojo najljubšo mačko Mukico, ki je edina, ki živi v hiši in skupaj z Marijo tudi spi. Mačja ljubiteljica za svoje ljubljenke zelo lepo skrbi. Takoj ko opazi, da je katera poškodovana ali bolna, jo odnese v avto in odpelje k veterinarju. »Za veterinarja porabim ogromno denarja,« se je pritožila, »za dve injekciji in odvzem krvi, ker je ena od muc zbolela, sem nazadnje porabila 87 evrov. Za mačjo hrano porabim skoraj vso svojo pokojnino.« Upokojenka za mačke kupuje predvsem piščančje brikete in konzerve, saj je slišala, da goveje meso za muce ni preveč zdravo. Njene mačke dobro vedo, kdaj je čas za naslednji obrok. Takrat že čakajo pred hišo in navdušeno mijavkajo. Medtem ko jejo iz treh Marija s svojo najljubšo mačko Mukico velikih posod, jih Marija pregleda, da ugotovi, ali so vse zdrave in ali katera manjka. Njena najljubša mačka Mukica je edina, ki spi v hiši. Ostale spijo zunaj na seniku, za tiste, ki imajo mladičke, pa je rezervirana posebna soba, ki je bila včasih garaža. Tam imajo koša- Jeiek teka, teka... Izgubil se je mali ježek. Na srečo ga je našla deklica Barbara in mu dala ime Marko. Ozimnico bosta nabirala skupaj. Foto: ZB 16 ; KULTURA NOVI TEĐNIK Prijateljeva ulica je v Celju na Hudinji. Od Prijatelja do Nušiča V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Prijateljeve ulice, ki je na Hudinji v Celju. Poimenovali so jo po literarnem zgodovinarju, esejistu in prevajalcu Ivanu Prijatelju, ki se je rodil 23. decembra 1875 v Ljubljani. Ivan Prijatelj se je rodil v kmečkem okolju Vinic pri So-dražici kot tretji otrok sedemčlanske družine. Ker kmetija ni zadoščala za preživetje sedemčlanske družine, je oče France s sinom Ivanom vsako leto tudi krošnjaril po Gornjem Koroškem in Gornjem Štajerskem. Ko je bil Ivan star osem let, je začel obiskovati sodra-žiško trirazrednico, vendar je moral po končanem šolanju z očetom ponovno na krošnjar-jenje. Po letu dni (1885) se je na prigovarjanje sorodnikov lahko vpisal na normalko v Ledinah pri Ljubljani, ki jo je v šolskem letu 1889/90 tudi uspešno končal. Od 1890-98 je v Ljubljani obiskoval klasično gimnazijo, kjer se je pod vplivom tamkajšnjih profesorjev začel zanimati za slovstvo in literaturo, zadnji dve leti pa je pri inštrukcijah, s katerimi se je tudi preživljal, spoznaval tudi takratno ljubljansko meščansko življenje. Po uspešno opravljeni maturi je leta 1898 odšel na Dunaj, Iger je najprej študiral medicino, vendar je že po treh mesecih prestopil na študij slavistike in klasične filologije. Med študijem, kjer je po knjižnicah in arhivih zbiral slovstveno in zgodovinsko gradivo, je tudi veliko potoval. Še posebej ga je zaznamovalo potovanje po Italiji leta 1900, kjer si je med drugim podrobno ogledal Rim, Neapelj in Vezuv. Rezultat potovanja so bile številne razprave, ki jih je objavljal v različnih zbornikih in revijah. Leta 1902 je diplomiral, nato ga je pot vodila v Zagreb, kjer je v tamkajšnji univerzitetni knjižnici zbiral gradivo o ili-rizmu, ki mu je bilo podlaga za kasnejšo doktorsko disertacijo. Po vrnitvi na Kranjsko se je nekaj časa odločal med poklicem profesorja v srednji šoli in znanstvenoraziskovalnim delom. Odločil se je za slednje. K temu mu je veliko pomagala tudi enoletna štipendija, ki jo je dobil od takratnega ministrstva za znanost. kom se imenuje Tako se je leta 1903 odpravil v ruski Petrograd (današnji Sankt Peterburg), kjer je poleg študija slovstvenega gradiva navezal tudi stike s številnimi ruskimi slavisti. Leto kasneje je ponovno dobil štipendijo in ponovil pot v Rusijo. Vendar je Prijatelj takrat štipendijo bolje izkoristil tudi za spoznavanje takratne Evrope. Pot ga je namreč iz Moskve vodila v Varšavo, od tam pa čez Berlin in Dresden v Prago in na Dunaj. Ko se je vrnil domov, je napravil več literarnih poti po domačih deželah, leta 1905 pa ga je pot vodila še v Pariz, od koder se je nato čez Švico vrnil v domovino. Leta 1905 se je zaposlil v dvorni knjižnici na Dunaju, kjer je ostal do leta 1919. Služba v dvorni knjižnici mu je nudila dovolj možnosti za znanstvenoraziskovalno delo, predvsem pa je izkoristil bogastvo njenih arhivov. Prijatelj se je ves čas želel habilitirati za univerzitetnega profesoija zgodovine slovanskih literatur, vendar mu to iz različnih vzrokov ni uspevalo. Hidi povabilo praške univerze, kjer mu je precej pomagal dr. France Kidrič, da naj se habilitira za češkega docenta, je iz neznanih vzrokov zavrnil. Ob razpadu stare Avstrije je Prijatelj igral precej vidno vlogo. Že pri gibanju za Maj-niško deklaracijo (1917-18) je stopil v stik z jugoslovansko emigracijo, ki ji je posredoval številne informacije, kasneje pa bil imenovan za zastopnika slovenske narodne vlade pri delitvi umetniških in znanstvenih zbirk na Dunaju. Kot zanimivost naj navedemo, da je ob mirovnih pogajanjih protestiral proti sestavi tedanje jugoslovanske delegacije. Ob ustanovitvi ljubljanske univerze 1919 je bil med prvimi imenovanimi rednimi pro-fesorji, in sicer za zgodovino slovanskih literatur novejše dobe s posebnim poudarkom na slovenski. Ker je bilo Prijateljevo razmišljanje izrazito svobodomiselno, so mu nove politične razmere, ki so jih ustvarili starojugoslovanski centralisti, vse bolj grenile vsakdanje življenje. Razočaran nad političnimi dogajanji v novi državi se je usmeril zgolj na akademsko delo, zadnja leta pa se je povsem umaknil iz javnosti in večino časa preživel izven Ljubljane, v počitniški hišici pri Polhovem Gradcu. Ivan Prijatelj velja v strokovnih krogih za izvrstnega kulturnega zgodovinarja, ki je v svojem času preporodil slovensko slovstvo. V njegovem opusu se prepletajo znanstvene in kritično-esejistične prvine. V svoja dela je ves čas vključeval tudi neliterame vsebine in jih tako pogosto popeljal tudi v politično in kulturnozgodovinsko smer. Njegova dela so v javnosti pogosto močno odmevala, saj je ponujal odgovore na številna vprašanja, ki jih obča zgodovina do takrat še ni uspela obravnavati. Prijateljeva znanstvena dela so močno vplivala tudi na generacije študentov. Zato ne čudi, da je t. i. Prijateljeva šola še vrsto let po njegovi smrti usmerjala slovensko literarno zgodovino. Izmed bogate znanstvene in kritično-esejistične bibliografije, kjer prevladujejo zbrani spisi (Jurčič, Tavčar), antologije (Aškerc, Stritar), študije (Tolstoj, Dostojevski) in prevodi pesmi in dram (Puškin, Gogolj, Turgenjev, Čehov...), velja še posebej izpostaviti Prijateljevo delo Slovenska kul-turnopolitična in slovstvena Zgodovina 1848-1895, ki je že po njegovi smrti v šestih zvezkih in pod uredništvom Dušana Kermavneija izhajala med leti 1955 in 1985. Ivan Prijatelj je umrl v Ljubljani, 23. maja 1937. Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Nuši-čeve ulice, ki je na Dolgem polju v Celju. Foto: BS Kratko zgodbo o Ivanu Prijatelju je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. V Rogatcu likovna kolonija Včeraj, v ponedeljek, se je začela prva Likovna kolonija Rogatec 2007, ki naj bi postala tradicionalna. Na njej bo do četrtka sodelovalo sedem slikarjev in kiparjev iz različnih delov Slovenije. Med njimi so Mira Uršič, Ervin Kralj, Janko Orač, Andrej Grošelj, Gregor Grošelj, Franc Skerbinek ter Erna Fer-janič. Likovniki bodo ustvarjali ob dvorcu Strmol, v trgu ter v muzeju na prostem. Nastala dela bodo predstavljena na razstavi, ki bo v dvorcu Strmol na ogled od 28. avgusta. Ob tej priložnosti bo izšel katalog z deli ustvarjalcev ter s podatki o njihovem ustvarjanju. BJ VODNIK Od 9.00 do 17.00 Vfla Mojca Velenje 20.00 TUrizem Podčetrtek Humorist Geza s prijatelji Odprta vrata Vile Mojca 17.00 Gasilsko - kulturni dom Razgibana otroška zabava Od 9.00 do 17.00 Vila Mojca Velenje 19.00 Jelenov greben Podčetrtek Odprta vrata Vile Mojca 500 vrst metuljev ni območju Olimja razstava fotografij Od 9.00 do 17.00 Vila Mojca novitednik 21.00 Turizem Podčetrtek__ Letni kino: To so Gadi domača komedija www.novitednik.com Od Celja do črne celine Kjer je policijsko spremstvo potrebno na vsakem koraku in kjer lahko minuta traja tudi uro ali več Člani Celjske folklorne skupine so se pred nekaj dnevi vrnili iz Alžirije, kjer so sodelovali na mednarodnem folklornem festivalu. V konkurenci desetih tujih in več domačih skupin so prejeli dve nagradi: za ohranjanje tradicije - ljudskega izročila in za izredne kostume - ljudske noše. Predstavih so plese s Kozjanskega, z Gorenjske in iz Prekmurja. Prireditve so bili množično obiskane, nastope Celjanov pa je velikokrat spremljalo celo navijanje in vriskanje. Člani Celjske folklorne skupine so z gostujočimi skupinami vzpostavili prav prijateljske odnose, domov pa so se vrnili s kar nekaj povabili na festivale v naslednjih letih. Sicer pa bo celjskim folkloristom gostovanje v Alžiriji ostalo v večnem spominu ne samo zaradi uspešnih nastopov in prejetih nagrad, temveč tudi zaradi drugih zanimivih izku- šenj. Kot so člani Celjske folklorne skupine v šali ugotavljali, je Demokratična in ljudska republika Alžirija približno tako demokratična, kot je bila nekdanja Nemška demokratična republika. Nastanjeni so bili v študentskem naselju, obdanem z obzidjem. Znotraj obzidja so 24 ur na dan stražili oboroženi polici-, sti. Prostih izhodov ni bilo, pri čemer so folkloristi iz naselja odhajali le v avtobusnih konvojih s policijskim spremstvom. Tudi na individualne nakupe, za to so jim v desetih dneh namenili slabe štiri ure, so hodili le v skupini, pod budnih očesom policistov. »Kasneje smo izvedeli, da so za takšno varovanje poskrbeli zato, da bi nas zaščitili pred radovednostjo domačinov, ki turistov praktično sploh ne vidijo, in ne zaradi nevarnosti kakšnih terorističnih napadov. Sicer pa so domačini izredno prijazni. Na prost dan so nas od- peljali na morje, približno 100 kilometrov iz Sidi-Bel-Abbesa, kjer smo se kopali in sončili na zastraženi plaži, ki so jo izpraznili samo za nas,« pripoveduje predsednik Celjske folklorne skupine Mitja Ocvirk, ki vseeno malce pograja organizatorje, »zelo težko smo prišli do kakršnih koli informacij, pa tudi čas je v Alžiriji zelo relativen pojem. Ena minuta je lahko dolga tudi uro in več. Tudi osvežilne pijače so nam bolj skopo odmerjali - tu nas je reševal naš Izletnikov avtobus, ki smo ga pred odhodom iz Celja natrpali s plastenkami vode in drugih pijač.« Zdaj se celjski folkloristi že pripravljajo na Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, ki ga organizirajo skupaj s folklorno skupino KUD Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini, in ki bo potekal od 12. do 16. septembra. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kozjanski plesi so »vžgali« tudi v Afriki. NOVI TEDNIK 17 Za kozmologijo izdatki kot za Victorio 1. DEL Vesolje je neskončno in skriva v sebi vrsto skrivnosti. Z njegovo strukturo in nastankom se ubada veda kozmologija, ki posebno v zadnjih letih doživlja svoj razcvet. Preučuje dogodke na ogromnih razsežnostih, svetlobnih letih, na katerih je razdalja med Zemljo in Soncem zanemarljivo majhen korakec. (Svetlobno leto je razdalja, ki jo prepotuje svetloba v enem letu. Hitrost svetlobe je enaka 300.000 km/s in predstavlja največjo možno hitrost v vesolju.) Pri tem je zanimivo, da so največji razvojni skok kozmologije omogočile raziskave osnovnih delcev! Slednji so tako majhni, da je zanje velikost atoma podobno gromozanska kot je za nas velikost osončja. Kozmologija in fizika osnovnih delcev se na marsikaterem področju prepletata in obe panogi fizike pogoltneta za svoj razvoj »a-stronomske« vsote denarja, ki so celo primerljive z vlaganji v vojaške namene in izdatki Victorie Beckham za kozmetiko in obleko. Kozmologija je dandanes zelo razvita in cenjena veda, ki pa jo še čaka ogromno dela. Poglejmo si nekaj njenih »slavnih« sporov s cerkvijo, zakaj je kozmologija tako tesno povezana s fiziko delcev in kateri problemi ji trenutno povzročajo migreno. Kozmologija in religija Razlage strukture vesolja so v preteklosti pogosto vstopale v spor z religijo. Tako je npr. močno nasprotovanje cerkve sprožila Kopernikova heliocentrična svetovna se- stava, ki je postavila v središče vesolja Sonce. Pred tem je bil trdno uveljavljen geo-centrični (ptolomejski) sistem, po katerem se vesolje vrti okoh Zemlje. Kopernikovi zagovorniki so svoje prepričanje drago plačali. Tako so Giordana Bruna sežgali na grmadi v Rimu. (Pravijo, da je temu pripomogel tudi njegov razuzdan stil življenja. Bil je zloglasen playboy in na njegovem seznamu padlih žrtev je bila marsikatera poročena gospa iz visoke družbe.) Tudi Galileu Gali-leiju bi lahko postalo podobno vroče na grmadi, če se ne bi odpovedal Kopernikovem pogledu na svet. Omenimo, da je Galileo odkril s teleskopom gorovja na Luni, Venerine mene, štiri Jupitrove satelite in Sončeve pege, za kar je postal slaven že v času svojega življenja. Svoje finančno stanje pa je močno polepšal po tem, ko je teleskope uporabil kot daljnoglede v vojaške namene. Z njimi so z Markovega stolpa v Benetkah nadzorovali dogajanja na morju. Ker so na ta način lahko opazili sovražno ladjevje kakšno uro prej, je bil Galileo za svojo uporabno aplikacijo bogato poplačan. Nadalje je strmo napredoval s spretnim prilizovanjem flo-retinski vladarski hiši Medi-čejcev (npr. Jupitrove lune je poimenoval po njihovih imenih). Toda tudi tako visoke povezave ga v končni fazi niso ubranile pred inkvizicijo. Negodovanje cerkve je povzročila tudi teorija velikega poka, ki pravi, da se je vesolje eksplozivno razširilo iz »majhne začetne točke«. Prejšnji papež Janez Pavel je nato priznal, da je morda teorija velikega poka pravilna, ob pripombi, da je eksplozijo povzročilo božje dejanje. Nastanek vesolja Prvi matematični opis vesolja, ki je blizu sodobnemu pogledu kozmologije, je razvil Einstein. Trdil je, da je vesolje statično, torej da se njegova globalna struktura ne spreminja s časom. V njegovo teorijo vstopa tudi t.i. »kozmološka konstanta«, katere ne-ničelna vrednost dovoljuje tudi širjenje vesolja. Da bi »utišal« to varianto, je naknadno postavil to konstanto na vrednost nič. Možnost njene ne-ničelne vrednosti je označil kot eno izmed svojih največjih zablod. Sledilo je šokantno Hubllo-vo astronomsko opažanje, da se vesolje širi. Na tej osnovi so zgradili teorijo veli- kega poka, ki pravi, da je vesolje nastalo eksplozivno iz točke. Ta razlaga je postavila vez med kozmologijo in fiziko delcev. Vesolje naj bi bilo v začetku v izjemno vročem stanju, v tako imenovani kvark-gluonski juhi (ki nima nič skupnega z npr. gobovo juho). Ta vroča »juha« naj bi nato eksplodirala in vesolje se je začelo širiti. Med širjenjem se je začelo vesolje ohlajati in nastale so raznovrstne strukture (nebesni planeti, živa bitja ...), ki jih poznamo dandanes. Sprva so domnevali, da se je začela hitrost širjenja vesolja kmalu po poku zmanjševati na podoben način, kot se začno s časom upočasnjevati delci bombe po eksploziji. Toda vedno boljše merilne naprave omogočajo izjemno natančne meritve strukture vesolja, ki prinašajo presenečenje za presenečenjem! Tako naj se bi hitrost širjenja vesolja povečevala! Nadalje, trenutni zaključki glede sestave vesolja so prava poslastica za pesimiste: samo 5% snovi je v nam znani obliki! 25% vesolja je v t.i. stanju neznane »temne materije« in 75% v stanju povsem neznane »temne energije«!? Posebno slednja povzroča sive lase vrsti raziskovalcem. Ena izmed možnih teoretičnih razlag tega pojava je, da se iz »formalina« povleče slavna Einsteinova kozmološka konstanta in da ji damo vrednost različno od nič .. kralj SAMO mM 18 gJfiKIVETI mimmi x NASE BOGASTVO Potovanja in tromboza Številni zdravniki svetujemo, da vsaj dva dni pred poletom, ki traja več kot 4 do S ur, zaužijemo tableto aspirina, ki vsebuje 100 mg aktivne snovi, na dan poleta pa poleg aspirina ali podobnega preparata tudi plavix. Če bo zdravnik smatral, da je polet za bolnika nevaren, mu bo to tudi povedal, v določenih primerih pa svetoval in predpisal pred poletom celo injekcijo zdravila, ki zavira strjevanje krvi Če po končanem poletu bolnik opazi otekanje in začuti bolečine v nogi, naj takoj poišče zdravniško pomoč. Potovanja so ponavadi povezana z dolgotrajnim sedenjem in mirovanjem. Zato prihaja relativno pogosto do različnih komplikacij, ki pa jih lahko s pravilno pripravo na pot in aktivnostmi med potovanji preprečimo. Med težavami, ki se pojavljajo med potovanji, je venska tromboza z različnimi oblikami komplikacij najbolj pogosta težava. Vzrok je ponavadi strdek, ki povzroči delno ali popolno zaporo globoke vene, najpogosteje na nogi. Da pride do nastanka strdka, so potrebni naslednji pogoji: upočasnjen in oviran pretok krvi v žili, poškodba njene stene in spremembe v koa-gulabilnosti (strjevanju) krvi. Zastoj krvi in okvara žile sta glavna dejavnika, ki sta od- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog govorna za nastanek venske tromboze. Počasen pretok v venah pospeši strjevanje krvi in tako lahko nastane strdek, ki zamaši svetlino vene. Do zastoja krvi v venah nog pride med mirovanjem, saj gibanje in s tem povezano krčenje mišic nog močno pospeši odtok venske krvi iz nog. Zastajanje krvi v venah nog Za nastanek venske tromboze med poletom so gotovo pomembni zastoj krvi med dolgotrajnim nepremičnim sedenjem, dehidra-cija, ki je večja med poletom in tudi deformacije, ki nastanejo zaradi sedenja v prisilni drži in pritiska sedeža ter skrčena kolena. je najizrazitejše prav pri dolgotrajnem sedenju, ko se hitrost pretoka v venah zmanjša kar za dve tretjini. Venska tromboza je razmeroma pogosta pri starejših. Prizadene pa pogosteje ženske. Bistveno manj tromboze je pri mlajših, saj je tudi njihova fizična aktivnost in stanj e žil drugačno kot pri starejših. Tveganje je večje tudi pri tistih z družinsko obremenjenostjo, pri bolnikih, ki so že preboleli trombozo, pri bolnikih, ki pre-bolevajo maligna obolenja in pri osebah, ki so pred kratkim prestale operacijo. Tveganje za nastanek venske tromboze je povečano tudi pri ženah, ki uporabljajo hormonsko kontracepcijo ali hormonsko nadomestno zdravljenje, pri nosečnicah in ženah, ki so pred kratkim rodile, pri debelih ljudeh in pri osebah s krčnimi Razgibalne vaje Večurno nepremično sedenje pri potovanju z letalom, di pri povsem zdravih osebah, poveča tveganje za nastanek venske tromboze. Zato je pomembno, da se na takšna potovanja tudi pripravimo in niti ni tako redko, da se moji bolniki kar pogosto posvetujejo o pripravi za takšno pot. Med daljšimi potovanji na letalu predvajajo filme in vsako uro prekinjajo programe z vajami ter priporočajo izvajanje vaj, ki izboljšajo cirkulacijo krvi v nogah, pa ne samo v nogah, temveč tudi v trebušnih organih, saj so le-ti zaradi sedečega položaja v relativno prisilni drži slabše pre-krvavljeni in se pojavljajo tudi znaki zastoja. Tako lahko nastane tromb tudi kje v medenici ali trebuhu. Zato se priporoča, da se sedenje večkrat prekine s hojo ali vsaj razgibavanjem nog (dvigovanje nog s pete na prste, vrtenje palcev, dvigovanje stopal, podrsavanje z nogam, vrtenje nog ...). Vedno si moramo zago- toviti dovolj prostora, da razgibamo noge, a tudi za razgibavanje glave, vratu, hrbtenice, trebuha, medenice in rok. Priporoča se masaža temena, obrvi, polaganje rok na oči, vaje za razgibavanje vratne hrbtenice, blage rotacije v vratu in hrbtenici. Priporočajo se tudi občasno vaje z globokim vdihovanjem, napenjanje trebušnih mišic. Med poletom te vaje ponavljamo vsako uro, vmes pijemo manjše obroke tekočine, predvsem sokove, vodo ali čaj, izogibamo pa se alkohola in kave. Obroki hra- ne naj bodo lahki in tudi ob tem pijmo dovolj tekočine. Kava in alkohol pospešujeta dehidracijo. Pri zelo ogroženih se priporoča uporaba elastičnih nogavic, ki pospešijo pretok krvi iz povrhnjih v globoke vene. Če imate vprašanje za primarija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ah na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Danes so postali dolgotrajni poleti vsakdanjost in polet preko oceana v Ameriko ali v Avstralijo ni nobena redkost. Vse več ljudi potuje z letali, saj to predstavlja najhitrejšo in tudi najbolj varno obliko potovanja. Ker vse pogosteje potujejo tudi starejši in bolniki, ki uživajo različna zdravila, je tveganje za nastanek strdka vse večje. Tromboza se lahko pojavi pri ogroženih že po parih urah poleta, pogosteje pa se pojavlja pri daljših poletih, ki trajajo več kot 6 do 8 ur. Težave so na začetku lahko le neznatne. Najprej se pojavi napetost v nogah, nato pri daljšem poletu začnejo zatekati noge. Se pa lahko pojavijo znaki šele po končanem poletu, ponavadi v 24 urah. Ob tem se noga zadebeli, pojavi se huda bolečina, ki se stopnjuje, delček strdka, ki nastane v žili se lahko odtrga in povzroči različne težave z dihanjem že med ah pa šele po končanem poletu, ko se prične s hojo. DRUŽINA IN ODNOSI Črnogleda in zavistna mama Vprašanje bralke: »Na obisku pri mami me je zmotilo, kako na vse stvari in ljudi gleda tako kritično, črnogledo. Skoraj vse vidi črno. Povsod se čuti ogroženo. Iz nje kar bruha sovraštvo in zavist, vendar se tega sploh ne zaveda. Kot da bi živela v nekem drugem svetu ... In potem tako zamori vzdušje, da sploh ne želim več iti k njej na obisk.« Pozdravljeni. Razumljivo je, da si žeiite iti domov, še posebej sedaj, ko ste se poročili in preselili in dobili prvega otroka. Sleherni človek si žeti iti domov k staršem in ohraniti stik z njimi. Seveda, obstajajo tudi izjeme, vendar to je tam, kjer je bilo v teh odnosih nekaj hudo narobe. Drugačen pogled. Po dveh letih, odkar ste se preselili, ugotavljate, da se je vaša mama spremenila, ali pa prej, ko ste živeli doma, tega niste opazili. Vedno bolj opažate in vas boli, ko gledate mamo, ko jo zagrabi val črnogledosti, kritiziranja in celo rahlega sovraštva do nekaterih ljudi. Sprašujete se, zakaj se ji to dogaja, zakaj to dopusti. Morda si mislite, pa saj bi se lahko malo kontrolirala in bila vljudna in korektna. Poskušate jo opozarjati, pa nič ne zaleže. Nasprotno, ugotavljate, da ko odidete z obiska, da ste verjetno tudi vi predmet opravljanja. Poleg tega omenjate, da se v teh »črnih trenutkih« pojavi tudi nevoščljivost. Od kod to, ko pa po drugi strani veste, da tako rada pomaga določenim ljudem? Svetohlinstvo?! Lahko se vam zgodi, da bi ji tudi vi namenili kakšno kritiko, recimo o kakšnem svetohlins-tvu, v smislu, v cerkev hodiš, doma pa tako govoriš. Vendar bi to pomenilo, da ste vstopili v njeno igro in se začeli ravnati po njenih pravilih. Razumeti je treba, kaj se z mamo dogaja. Kaj pomeni njena prisotnost v cerkvi in njena grenkoba doma? Mar ni njeno obiskovanje obredov (poleg prak-ticiranja vere) njen edini način, kako se soočati z neko psihično stisko? Vemo, da cerkev ni primarni prostor za reševanje psihičnih težav, lahko pa pri tem pomaga. Ozadje mamine grenkobe. Mama si bo morala zelo jasno odgovoriti, kaj so čutenja, ki se v njej pojavljajo in s katerimi se ji je težko soočati. Odkriti bo morala, katero je tisto čutenje, ki ga je treba zakriti ali zamaskirati s sovraštvom, nevoščljivostjo ali obrekovanjem. Če smo bolj konkretni (gre zgolj za predpostavko, ker ne poznamo celotne mamine zgodbe): težko se bo znebila črnogledosti in nevoščljivosti in bolečine, ki jo lahko slutimo za vse tem, dokler se ne bo soočila z lastno bolečino in nemočjo. Pa ne s tisto ne-močjo, ker mora kuhati in kèr je boli glava, pa ker jo otroci skoraj nikoli ne obiščejo...Gre za globljo zadeve. . Kritiziranje - klic po lastni razbremenitvi. Vso to mamino odzivanje lahko razumemo tudi kot krik oz. prošnjo, da se razbremeni vseh teh bolečin in nepri- BLIŽINA družinski inštitut info@blizinB.si, www.blizina.si 03/492-55-80 jetnih čutenj. Kaj pomeni dejstvo, da si ne želite domov, da tudi vas mama kritizira; kaj pomeni, da ne morete več poslušati njenih »črnih litanij« in vam gre na živce? Vse to so njena čutenja (ona se počuti zavrženo, ona ne more več tega prenašati), ki pa se jih na vsak način želi znebiti, tako da jih prebuja v vas oz. v okolici. Vendar na ta način bo še bolj sama, še bolj zavržena in še globlje v teh stvareh. Kaj vi lahko naredite? Nič. Razen to, da ste spoštljivo iskreni. Da ji poveste, kaj ob tem čutite in da vam ni prijetno. Namreč, edino vaša mama se lahko odlo- či, da začne govoriti in se soočati z resničnimi - lastnimi bolečinami, ki so ji bile povzročene skozi življenje, bodisi s strani staršev, moža ali koga drugega; Ko bo do skrajnosti iskrena sama do sebe, pripravljena kdaj tudi o tem spregovoriti, šele takrat ste lahko z njo sočutni tudi vi. DRAGO JEREBIC Družinski inštitut Bližina, Vodnikova!!, 3000 Celje. Tel.: 03/492-55-80 Do 20. septembra zbiramo prijave za terapevtske skupine! NOVI TEDNIK NASVETI 19 Knežja mušnica, amanita caesarea Velikoluska mušnica, amanita strobiliformis Jajčasta mušnica, amanita ovoidea Ali smemo nabirati zavarovane gobe? Prekomerno nabiranje, namerno uničevanje gob in podgobja, nepravilno nabiranje (npr. v plastične vrečke) , pa tudi v veliki meri vremenske spremembe na našem planetu so privedle do tega, da so nekatere vrste gob postale redke, nekatere zelo redke, nekaterih pa skoraj več ni oziroma se najdejo zelo, zelo redko. Zato so evropske države, glede na pogostnost rasti, izdelale svoje t.i. rdeče liste, na katere so uvrstile gobe, ki se ne smejo nabirati, ker so ali tako redke ali pa se jih želi zaščititi pred izumrtjem. Tudi Slovenija ima svojo listo zavarovanih gob, na njej pa je okrog 80 vrst, ki se po zakonu ne bi smele nabirati. Ta Usta je namreč del uredbe o varstvu samoniklih (v naravi rastočih) gliv in predpisuje, kako in s katerimi sredstvi lahko nabiramo gobe ter katerih vrst ne smemo nabirati. Veliko Slovencev sicer ve za to uredbo, vendar dvomim, da so jo že kdaj prebrali in se morda celo zamislili, da bi gobe morda le nabirali v košare namesto v polivinilaste vrečke, jih na rastišču grobo očistili, da ne bi nosili domov vsega balasta, da morda ne bi brcali strupenih gob ... Vendar, zamislimo se npr. tudi ob branju zakona o dohodnini, o prekrških, o društvih, o naravi ... Zakaj ne bi prebrali tudi uredbe o varstvu samoniklih gliv? Kje, boste vprašali? Na strani Uradnega lista (UL) RS ali pa si v knjižnici poiščite UL št. 57/1998, z dne 14. 8. 1998. Poskusite, morda pa boste izvedeli kaj, česar še ne veste. Ker se prava gobarska sezona pravzaprav še sploh ni pričela, je sedaj pravi čas, da povemo nekaj o nekaterih najbolj pogostih in tudi najbolj cenjenih gobah, ki pa jih pravzaprav sploh ne bi smeli nabirati, ker so zavarovane oz. je njihovo nabiranje z zakonom prepovedano. Naj- bolj znana zavarovana goba je vsekakor knežja mušnica, po domače blagva, karželj... Med mušnicami pa sta še dve vrsti, ki sta prav tako zavarovani in sicer jajčasta mušnica in velikoluska mušnica. Blagvo ali karžlja pozna verjetno vsak gobar in vsak ali skoraj vsak gobar jo verjetno tudi pobere. Neko nepisano pravilo menda pravi, da če ne bom karžlja pobrala jaz, ga bo pobral pač nekdo drug. Vendar se gobarji med seboj seveda tudi precej razlikujemo: nekdo pobere vse karžlje, jaz pa le enega ali dva, pa še ta gresta običajno na kakšno razstavo. Tudi v kulinariki je karželj zelo cenjen in nekatere gostilne pripravljajo prave kulinarične mojstrovine iz te gobe, nekatere pa žal te svoje kulinarične vrhunce tudi propagirajo v raznih medijih, kar pa je seveda prepovedano in kaznivo. Pa pustimo, naj kazni za gobarske prekrške izrekajo inšpektorji, mi pa si malo bolje poglejmo te tako cenjene zavarovane mu-šnice. Knežja mušnica (blagva, karželj) V mladosti je cela goba zavita v belo ovojnico oz. lupino in podobna jajcu, zakopana pa je kar precej globoko v zemljo, zato je včasih sploh ne opazimo. Potem iz jajca pogleda naprej klobuček, nato pa še ostali deh gobe. Klobuk una premera 6 do 20 cm in je krasne oranžno-rdeče-rumene barve. Najprej je kroglaste oblike, kasneje jaj-čast, pri odrasli gobi pa se odpre in običajno čisto zravna. Obrobje klobuka je najprej ravno, kasneje pa precej na-rebrano. Kožica klobuka je malo lepljiva in brez ostankov ovojnice ali le redko s kakšno belo krpico. Lističi so svetlo do zlato rumene barve, precej široki, gosti, mehki in različnih dolžin. Ostrina lističev je fino nazobčana. Bet je do 15 cm visok, zlato rumene barve in v dnišču odebeljen. Najprej je poln, nato postane votel. V dnišču (dnišče je spodnji, najnižji del gobe, že v zemeljski površini) ima ostanek debele, mesnate, bele ovojnice oz. lupine, iz katere je goba zrasla, na betu pa precej veliko, belo-rumeno, viseče in narebrano kožnato zastiralo. Meso je le v ovojnici belo, drugače pa rumenkaste barve. Vonj in okus sta zelo prijetna. Goba je užitna, zelo dobra in spada v prvo kategorijo po kulinarični vrednosti. Zal je postala, verjetno zaradi nepravilnega in preveč množičnega nabiranja, precej redka (tudi odvisno od letine), zato je z zakonom zaščitena in je ne smemo nabirati Rastišče od julija do novembra na gozdnih čistinah in svetlih predelih listnatih gozdov. Možne zamenjave: rdeča mušnica (amanita muscaria), rdeča mušnica, ogoljeni raz-liček (amanita muscaria fo. aureola). Velikoluska mušnica Je prav tako zavarovana vrsta mušnice in je ne smemo nabirati. Klobuk ima premera 6 do 20 cm. Najprej je polkrogla-ste oblike, nato se odpre in je skoraj raven. Je precej vlažen in mesnat, belkasto-siv-kaste barve z belo-sivimi, precej velikimi piramidastimi krpicami. Rob klobuka je malo narebran in ovešen z ostanki kožnatega zastirala. Lističi so beli, precej široki in gosti. V mladosti se navidez držijo beta, kasneje pa so vidno odmaknjeni. Bet je 5 do 25 cm visok in precej debel, valjaste oblike, poln in kompakten. Po ceh dolžini je prekrit z mokasto žametastimi luskami. Dnišče beta, na katerem se vidijo kolutasti ostanki ovoja, je odebeljeno in se zaključuje korenasto globoko v zemlji. Pod klobukom na betu je pahljačasto, - Št 62 -7. narebrano in hitro minljivo zastiralce. Meso je belo, mehko in debelo, brez posebnega vonja in okusa. Rastišče od junija do oktobra predvsem v listnatih gozdovih, najraje na peščenih tleh. Pogosto jo najdemo ob kakšnem listnatem drevesu na zelenicah med bloki. Pogostejša je v tophh krajih. Možne zamenjave: jajčasta mušnica (amanita ovoidea) - zavarovana. Jajčasta mušnica Klobuk ima premera 10 do 20 cm, mlad je jajčaste oblike, nato se polkrožno odpre. Bele do slamnato rumene barve. Kožica klobuka je gladka in sijajna, v vlažnem vremenu lepljiva. Nima kipic, z roba klobuka pa pogosto visijo ostanki kožnatega zastiral ca. Lističi so pri mladi gobi popolnoma prekriti z belim za-stiralom. So smetanaste do rahlo rožnate barve in precej gosti. Ob betu so prosti, neenakomerno dolgi, ostrina lističev pa je fino nažagana. Bet je do 11 cm dolg, na vrhu prekrit z debelo mokastimi belimi kosmiči, na spodnjem delu pa je fino kosmičast. Dnišče obdaja velika ovojnica oz. lupina, bele do smetanaste barve. Meso je belo, debelo in prijetnega okusa. Vonj ni preveč prijeten, po mnenju domačinov (Primorcev) ima vonj po mrtvakih, zato jo imenujejo tudi mrtvaška goba. Po mnenju strokovnjakov pa ima vonj po prestani morski ribi. Rastišče od junija do oktobra v listnatih in iglastih gozdovih, pretežno na Primorskem, pri nas, na celjskem območju, je še nismo našli. Goba je redka, z zakonom zaščitena in jo je prepovedano nabirati. Možne zamenjave: velikoluska mušnica (amanita strobiliformis) - zavarovana, koničasta mušnica (amanita vi-rosa) - smrtno strupena. ANA IVANOVIČ Koriander uredi prebavo Mnogi ne prenesejo vonja svežega koriandra (Co-riandrum sativum), ki spominja na stenice in živalce, ki jim na našem koncu pravimo »šošterji«. A neprijeten vonj nam ne sme pokvariti pogleda na to odlično začimbno in zdravilno rastlinico, ki učinkovito uredi in pospeši prebavo, prepreči napenjanje in občutek polnosti ter lajša krče prebavil. Koriander sodi med najstarejše začimbe na svetu, dokazi o njegovi uporabi so stari vsaj pet tisočletij. Gojiti so ga začeli stari Egipčani in Rimljani, ki so ga uporabljali v kulinarične in zdravilske namene. Omenjaga Sveto pismo, ki primerja mano z njegovimi semeni. Plinij je svetoval naj zoper glavobol in vročino damo koriandrova semena pod blazino. Sodi med redka zelišča, ki jih uporabljajo pri pripravi židovskih obrednih jedi. Kitajski ali arabski peteršilj, kot mu včasih rečemo, rase divje v Mediteranu, kjer je doma. Povečini pa ga gojimo na vrtovih. Plodove nabiramo, preden popolnoma dozorijo - ko cvetni kobuli porumenijo. Pomembno je, da izberemo pravi čas za nabiranje, saj so nezrela semena grenka. Med zorenjem se njihov okus in vonj precej spreminjata. Okus je najprej neprijeten in pekoč, kasneje pa pridobi fino, rahlo ostro in sladkasto aromo. Najbolje je, da se opravila lotimo zjutraj, ko je rastlina še vlažna, saj se sicer plodovi radi hitro osip-ljejo. Kobule porežemo, zve-žemo v snope, obesimo z glavo navzdol, da se posušijo. Nato jih s spodnje strani obdamo s papirnato vrečko. Po-tresemo in v vrečko se vsuje seme, ki ga hranimo v dobro zaprtem steklenem kozarcu. Uporabljajo jih v glavnem kot začimbo. V svetu veliko bolj kot pri nas. Obožujejo ga na Orientu, v Mediteranu, Južni Aziji, Latinski Ameriki, na Kitajskem, v severni Afriki. Zdrobljeni koriander je pomembna sestavina mešanice indijskih začimb, ki jo poznamo po imenu curry. Plodovi so odlična začimba za kruh, juhe, mesne in zelj- Piše: PAVLA KLINER nate jedi, stročnice, obnesejo se tudi v zeliščnem kisu. Ljudsko zdravilstvo uporablja koriander podobno kot kumino, komarček in janež, ki so njegovi sorodniki v družini kobulnic. Zanje je značilno, da zaradi hlapnega olja, delujejo sproščujoče na krče in pospešujejo izločanje želodčnega soka. Koriander pomaga pri vnetju želodčne sluznice, pomanjkanju apetita, pri napenjanju, slabi prebavi, želodčnih in črevesnih krčih ter pri črevesju, razdraženem zaradi stresa. Pospešuje izločanje žolča, zdravi hemoroide, blago pomirja in pospešuje tvorbo mleka pri doječih materah. Čaj iz strtih plodov pripravimo v obliki poparka. Žličko plodov, pri otrocih pol žličke, prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut in odcedimo. Čaj pijemo počasi, po požirkih. Poparek iz pesti koriandrovih semen, ki ga dodamo kopeli, odstranjuje neprijeten vonj telesa in poživlja telo in duha. Čajna mešanica iz koriandra, ko-marčka, janeža in kumine učinkuje proti napihnjenosti, črevesnim in želodčnim krčem, spodbuja prebavo, poživlja delovanje jeter in žolča. Spijemo do 3 skodelice čaja na dan. Za blaženje revmatičnih bolečin koristi, če v olivnem olju ati topli svinjski masti namočimo zdrobljene korian-drove plodove. Pripravek vti-ramo v kožo. Tudi sveži ko-riandrovi listi so zdravilni in začimbni. V Srednji in Južni Ameriki ter Aziji jih uporabljajo podobno kot peteršilj. 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 021/252 32 55,01/519 35!5'4 avgust 2007 ERC STANOVANJE, v Celju, bližino bolnEnice nli v Vojniku, kupim. Telefon 041 325-879. PRODAM CLIO 1,2, letnik 1995, prodom. Telefon 051 255-809. L 364 GOLF IID zelo ugodno prodom.Telefon 051 431-357. 4022 GOLF II, bele barve, letnik 1987, neregistriran, ugodno prodom. Telefon zvečer, 041 298-368. 4025 oddan koinŠimuni, na otoku Pagu, Ice hišice. PRODAM Vihar 40, v zelo dobrem nju, prodam. Cena p« dogovoru. Tein 5772-337. 3990 Telefon 041 736-298. Nekaj hišic tudi naprodaj. Telefon 041 633-721; www.sunlife.si.Bim Trade, d.O. 0., Ljubljansko c. 88, Novo mesto. OKOLICA Zadra. Po 13.8. zelo ugodno oddamo oportma, 70 m od morja. Telefon 041 440-998; www.posluh.hr/visi. p CEUE, Lava. Opremljeno garsonjero, 27 m! + klet, v prvem nadstropju, z dvigalom, oddam za 200 EUR. Toplo voda in elektrika po uporabi. Telefon 031 609-873,(03)588-6037. 4005 KUPIM VIKEND, stanovanje ali hišo, do 25 km iz Celja, lahko tudi zazidljivo parcelo oz. zemljišče za nadomestno gradnjo, kupim. Resen kupec, plačilo v gotovini. Telefon 041 397-211. 3489 ODDAM VEČ poslovnih prostorov, 230 m2, vtrgovsko industrijski coni v Celju, bližina centra Interspar, oddamo v najem. Informacije po telefonu 041 757-491,041 983-114. POSLOVNO stanovanjski objekt, 3 km iz centra Celja (Ostrožno), skupne velikosti 300 m!, od tega 150 m' proizvodnih oz. skladiščnih prostorov in 150 m2 pisarniških oz. bivalnih prostorov, oddam. Ceno OBLAZINJENO postel|0,180-200, dve nočni omon in vzmetnici, slon dve teli, pro damza 150 EUR. Telefon 5483-847. HRASTOV jedilni kot zamenjam za bukova drva. Telefon 031 559-598. 4023 DRVA, bukova, mešana, metrska ali razrezana, z dostavo, prodam. Telefon 041 574-703. Š572 Miroteks, d.0.0. Uva 7 c, 3000 CEUE zaposli: diplomiranega ekonomista (nabava-prodaja) Pogoji: - znanje angleškega-nemškega jezika - vozniški izpit - nekadilec/-ka Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Za nedoločen čas, s poskusno dobo treh mesecev, zaposlimo moškega za delo v skladišču, prodajo na Pogoji: vozniški izpit B-ka-tegorije, IV. ali V. stopnja izobrazbe, komunikativnost. Zaželene izkušnje v prodaji. Prošnje s kratkim opisom in pripisom telefonske številke pošljite na naslov: Income, Marko Novak s.p.. Rimska cesta 2 a, 3270 Laško (posredništvo za Drogo Kolin-sko d. d.), do 10. 8. 2007. 20 iWFÖRMACIJl * MALI OGLASI EMO TOPEL DOM -Mwitednik-\ Obvestilo za naročnike po dogovoru. Informacije po telefonu 040708-138. p mmm Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do IO besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM PREBOLD. Prodam dvosobno stanovanje, 44,5 m2. Vseljivost in cena po dogovora. Telefon 051 861-220. 4006 SEDEM naseljenih nakladnih panjev prodom. Šentjur. Telefon 031 682-684, (03)749-2730. 3998 TELIČKO simentalko, stara 10 tednov, prodam. Telefon 031 310-652. 4033 Zopet dve mali »bibi«, mucek in muca, ki bi v idealnem svetu še bila pri mačji mami. Posvojitev »bib« sicer ne bo spremenila realnega sveta v idealnega, je pa korak v pravo smer. (muci) Trije črno-beli mušketirji sicer na fotografiji mirno ležijo, a le zato, ker so ravno zaključili nekaj »rund« vsesplošnega mačjega mnogoboja. V utrujenem stanju pa jim paše nežna roka »mačjega trenerja«. Se kdo javi za to pomembnn kariera? (muce) Sledite tački! M ala »lumpa« si ravnn obl izuje gobček po obroku. Njeni apetiti po igri in sprehodih, domu in družbi pa še niso potešeni. (4694) Se vam zdi psička že zna na? Zato, ker ste jo že videli na teh straneh, pa se še nihče ni »opogumil« in jo posvojil? Zakaj, ne vemo, saj je zelo prijetna in nezahtevna. (4635) Nemška ovčarka je izjemno prijazna, ljubezniva in hvaležna. Sama je ostala, ker ji je umrl lastnik. Našo oskrfcnico vprašajte, katera je njena trenutno najljubša varovanka. Odgovor: ravno tale ovčarka. (4676) Veliko ljudi nas je že večkrat opozorilo, da nas je nekoliko težje najti, zato bi bilo pametno označiti pot od glavne ceste Dramlje-Šentjur. Pot je sicer že bila označena, res pa je, da so bili znaki slabo vidni ali pa so jih ljudje iz objestnosti polomili. No, sedaj je pot do nas spet bolje označena s smerokazi. Slediti morate le tački, ki kaže pravo smer vašemu novemu kosmatemu družinskemu članu naproti. Izgovorov, zakaj še nimate svoje pasje ali mačje ljubezni iz zavetišča, je torej vse manj, zato le hitro pot pod noge (cesto pod kolesa, samo previdno!), sledite smeri tačk in znašli se boste med množico živalic, ki nestrpno pričakujejo nove dogodivščine v novih domovih. Spodaj je objavljenih nekaj simpatičnih, ki so trenutno na voljo, še več pa si jih lahko ogledate od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro. Se več fotografij je na ob- javljenih spletnem naslovu http://users.volia.net/len-ko469/. za dodatne informacije pa lahko tudi pokli- čete od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na 03/ 749-06-02. ROK KRAJNIK Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko 5rot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,63 KUR (150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT). Tajnica: Tea Podpečan Veter. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakcijskoga računa: 06000 rac 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: \TOav.rmnjadesign.comE-niaütiredniStva:tediiik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@ni-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari_ Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si MI TEE ACME - MALI OGLASI 21 Ugasnilo je življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, hčerke, sestre, tete in botrce KATICE SUMIGA iz Vodnikove ulice 9, Celje (1951-2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni OSTALO TEUCO simentolko, brejo 8 mesecev in pol, 3001 rdečega vino, 1 EUR/liter, prodam, prodam. Telefon 041 989-722, Loško. Telefon 031427-732. 4015 PRAŠIČE, mesnata pasmo, primerne za pitanje na višjo težo, od 25 do 50 kg, prodom. Telefon 5792-345,031 544- 653 Š 568 PRODAM DVA prašiča, 100 do 120 kg in jagenjčka, OKNA Termopan, štiri, s polkni, novo, prodom. Telefon 041577-574. 4018 120-120 cm, orodje za izdelovanje KOZLIČKA, starega 3 mesece, prodam. Tele- lera5ne in balkonske OT-razni mo" fon 041 858-913 4013 deli, 20 kosov, nerjavečo peč Kuppers- .. husch, štedilnik, elektrika, plin, rablje- PRASICE, težke približno 80 kg, krmljene z „„ prodam ^ GobeC) Prjja,e|je¥D domačo hrano lahko tudi polovice in j Hm ¥(B Šentjur, telefon 041 753- pujske, od 25 do 30 kg, prodomo. Mož- jgg na menjavo za smrekov les. Telefon 031 4009 836-175. Š565 CISTERNO Creino, 3.2001, ugodno prodam. TEUCO simentolko, težko 450 kg in dve Telefon 031447-195. Š573 mlodi ovčki, prodam. Telefon 051 330- OTROŠKO posteljo z vzmetnico, nekaj oblačil 569,5716-359. 4030 in obutve prodam za simbolično ceno. KRAVI simentalki, breji 6 in 7 mesecev, Telefon (03) 5777-518,041866-765. pašni, prodam. Telefon 041 763-866. «24 L368 KRAVO simentolko, brejo 5. meset, 4. teleta PRAŠIČE, 30 kg, ugodno prodam. Telefon in plastično okno, 140-120, prodam. 5739-270, Laško. 4035 Telefon 041910466. 4036 JAGNJETA, za nadaljnjo rejo ali zakol, pro- SUHO balirano seno, v okroglih in oglatih dam.Telefon 041 759-681. Š574 balah in suha cepana metrska drva, prodam, možnost dostave. Telefon 041 ODDAM 818-894. šs/e PSIČKO mešanko.oddam. Telefon 041 990- irmSS 671. 4029 KUPIM baw^»"!"« 1"Bf y "411 'I'M V NOVI vasi v Celju kupim garažo. Pokličite i . 11 • I 3 ■ ■ L-1 . « M- po telefonu 031 292-501. 3910 ODDAM PRODAM PRIKOLICO za kampiranje, na otoku Mur-terju. Komati, oddam v času od 19.8. do BELO vino prodam. Cena po dogovoru. 30.9.2007. Telefon 041 663-226. Telefon 041755-882. 4007 4001 Nega d.o.o. Brivsko frizerska družba Gledališki trg 8 3000 CELJE objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJA Z VODSTVENIMI SPOSOBNOSTMI Za samostojno vodenje, organiziranje in konkretno delo s področja računovodstva in financ, analiziranje poslovanja ter napredka in ekonomičnosti poslovanja družbe. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - višja ali visoka stopnja izobrazbe ekonomske smeri - pet let delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih - organizacijske in vodstvene sposobnosti - natančnost, zanesljivost in samostojnost Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s 3-mesečnim poskusnim delom in polnim delovnim časom ter možnostjo spremembe delovnega razmerja v nedoločen čas. Nastop dela: takoj Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na zgornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka prijave. »Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.« (T. Kuntner) ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek FRANC CENCEN iz Matk 23 a pri Preboldu V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, svete maše, sredstva za Anin dom in cerkev na Homu ter za izraze sožalja. Posebna hvala dr. Škofičevi in medicinskima sestrama Martini in Anici za nego in skrb v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev, gasilcem in praporščakom PGD Matke-Šešče-Sv. Lovrenc, Društvu invalidov Žalec in Društvu upokojencev Prebold, trobentaču za odigrano žalostinko ter vsem.ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Lojzka, sin Marjan in hčerka Magda z družinama PRIKOLICO v kampu Rapoča, Nerezine, na otoku Lošinj, za 6 do 8 ljudi, zelo ugodno oddomo od 10.8. do 10.9.2007. Telefon (03)5777-518,041 866-765. 4024 ZENITHA posredovalnico Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno zo mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold. n IŠČEMO delavca z nekaj izkušnjami za pomoč v mesnici, do 12 ur tedensko, ostalo po dogovoru. Mesarija Križnik, Graščinska 3, Prebold, telefon 5723- V SPOMIN MARKU ČANŽKU VINKU ČANŽKU Kje so zdaj tisti zlati časi, ko smo srečni skupaj še biti? Ko smo vaju, ata in sinek, še imeli, a zdaj vaju od nikoder ni. Oh, ko bi se še enkrat lahko objeti in si stisniti dlani! Kjer koti sta, naj angeli vaju čuvajo in vaju k bogu spremljajo. Hvala vsem, ki se ju spominjate in prižigate svečko. Vajini najdražji KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. 0. o, Gosposvetsko 3, Celit, lifo« Ml mum, radiocelJe.com ikteni fantje iščejo preprosta, zv ta dekleta. Mnogo jih je. zato pu a, pozabite na razočaranja ter jih bn stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. HITRO NAROČITE 64letiii moški, urejen, po srcu še mkidosten, s stanovanjem, bi zelo rad spoznal iskreno žensko zo prijateljstvo. Pokličite, ne bo vam žol. Telefon 041 265-982. 4008 30.000 posredovanj, 11.000 novih sklenjenih z našo pomočjo. U EZnSEJ PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna, s. p., Levet 40, Petrovče ponuja delo ženski za pomoč v kuhinji. Delovni čas od 8. do 15. ure, nedelja prosto. Telefon 031 714-990. n GOSTILNA Pri Medvedu, Ul. Cirila Debeljaka 7 a, 3000 Celje redno zaposli samostojnega kuharja ali kuharico. Telefon 041 3264)19. 3993 INSTALACIJE RA PUNARNIŠKA UL • vjLimv jpiG|GinMika vozil Škoda. Pogoj: poznavanje rezervnih delov, 5. stopnja izobrazbe. Skaletova 13, Celje. Moviteii« C t ME3 Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I J'Wi];» tudi letnik 2007 4 i prilogo TV-OKNO! ^ * ^ J Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. IlM'IIHOi'llll Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Kraj: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal sa za potrebe naročniške službe Novega tednika 22 BORZA DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, kijih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; - na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// yvww,e??.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE Gradbeni delavec gradbeni delavec; do 25. 8. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Pomožni delavec delo v lakirnici, lakiranje pohištva; do 11.8.2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik. Snažilka čiščenje prostorov; do 14. 8. 2007; I. Osnovna šola Celje, Vrunčeva ulica 13, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba proizvodni delavec, nakladanje materiala, čiščenje in urejevanje modelov v fazi predpriprave in končnih izdelkov, barvanje izdelkov, po-služevanje oz. upravljanje strojev; do 14. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Sta-netova ulica 4, 3000 Celje; sestavljalec, ročna montaža, lepljenje, vijačenje, polaganje, vstavljanje in sestavljanje mehanskih in elektronskih komponent, čiščenje delovnega mesta; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ličar ličar; do 10. 8. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Kuharski pomočnik delilec hrane, porcionira-nje, deljenje hrane, razvoz hrane, pomoč v kuhinji; do 10. 8. 2007; Eurest d.o.o. Ljubljana, Podružnica Celje, Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje. Natakarski pomočnik strežba alkoholnih in brezalkoholnih pijač in napitkov; do 10. 8. 2007; Zido-prof d.o.o„ Ulica Dušana Kve-dra 20, 3230 Šentjur. Sobarica sobarica, čistilka, čiščenje in pospravljanje hotelskih sob in skupnih prostorov hotela; do 15. 8. 2007; Hotel Evropa d.d., Krekov trg 4, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) pralec vozil; do 10. 8. 2007; Avtotehnika Celje d.o.o., Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje; skladiščnik; do 14.8.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; . komisionar; do 14. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica4,3000 Celje; prodajalec, delo bo zajemalo prodajo, kontrolo nad gibanjem zalog, prevzem blaga, pripravo predloga naročila, sodelovanje pri opravljanju inventurnih popisov, delo v Celju; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o.. Mariborska cesta 120,3000 Celje; do 10. 8. 2007; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova cesta 9 e, 1000 Ljubljana. Mesar mesar, pomožna dela v predelavi mesa; do 1. 9. 2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje. Mizar samostojna dela v mizarski delavnici pri izdelavi pohištva; do 11. 8. 2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik. Talilec-livar talilec livar, upravljanje in kontroliranje peči za taljenje železa;_do 13.8. 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Ključavničar strojni ključavničar; do 14. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Strugar strugar, upravljanje CNC stružnice, struženje obdelo-vancev na CNC strojih; do 13. 8. 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Avtoklepar sprejemnik v kleparsko-li-čarsko delavnico; do 14. 8. 2007; Avtotehnika Celje d.o.o., Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje. Strojni mehanik obdelovalec kovin; do 7.8. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Ce-lje; varilec; do 10. 8. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje; strojni mehanik, dodelava in sestava strojnih delov po načrtih v sklope, sestava in nastavitve naprav, strojev in linij v funkcionalne celote; do 8. 8. 2007; Mateli d.o.o., Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje; strojni mehanik, dodelava strojnih delov po načrtih, sestava manj zahtevnih delov v celote; do 8. 8. 2007; Mateli d.o.o., Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje. Avtomehanik mehanik I; do 10. 8. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje; avtomehanik; do 14. 8. 2007; Avtotehnika Celje d.o.o., Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje. Elektrikar energetik delavec na montaži; do 10. 8.2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Elektroinštalater izdelava elektroinštalacij na stanovanjskih in poslovnih objektih; do 8. 8. 2007; Kreata d.o.o., Gorenjska cesta. 39, 4202 Naklo. Šivilja šivilja; do 18. 8. 2007; Egoist d.o.o., Ljubljanska cesta 8, 3000 Celje. Tiskar za tisk s ploskve pomožni tiskar, tisk na offset tiskarskem stroju; do 10. 8. 2007; Fotolik d.o.o. Celje, Teharska cesta 4, 3000 Celje; knjigotiskar, tisk na tiskarskem stroju; do 10. 8. 2007; Fotolik d.o.o. Celje, Teharska cesta 4, 3000 Celje. Knjigovez pomožni knjigovez, enostavno povezivanje tiskovin; do 10. 8. 2007; Fotolik d.o.o. Celje, Teharska cesta 4,3000 Celje. Avtoličar avtoličar, samostojno opravljanje vseh ličarskih del, poznavanje ličarskih barv in mešanje le-teh; do 14. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Frizer frizer; do 26. 8. 2007; Barbara Čanžek s.p.. Udarniška ulica 10, 3220 Štore. Tesar tesarska dela, opaži; do 10. 8. 2007; Gior d.o.o., Višnja vas 40, 3212 Vojnik. Zidar zidarska dela, zidanje in ometavanje; do 7. 8. 2007; Gior d.o.o.. Višnja vas 40, 3212 Vojnik. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 25. 8. 2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Asfalter polagalec asfalta; do 25.8. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik voznik; do 14.8.2007; Gornik d.o.o., Klepova ulica 39, 2250 Ptuj; voznik specialnega dostavnega vozila za prevoz mesa in mesnih izdelkov po naročilu kupcev v Sloveniji; do 1. 9. 2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje; voznik, voznik dostavnega vozila; do 1. 9. 2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje; voznik, prevoz palentne robe po skandinavskih državah, skrb za nepoškodovan tovor, pomoč pri razkladi in nakladi tovora; do 14.8.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik kamiona; do 25. 8. 2007; Marmat d.o.o., Železarska cesta 9, 3220 Štore. Prodajalec prodajalec rezervnih del za tovorna vozila, zbiranje naročil, dostava in nabava blaga; do 14. 8. 2007; Gomik d.o.o., Klepova ulica 39, 2250 Ptuj; prodajalec in mešalec barv, svetovanje strankam, prodaja barv in sorodnih izdelkov, skrb za urejenost trgovine, po-služevanje aparatov za mešanje barv; do 14.8.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; prodajalec in mešalec barv, svetovanje strankam, prodaja barv in sorodnih izdelkov, skrb za urejenost trgovine, po-služevanje aparatov za mešanje barv; do 7. 8.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; prodajalka v trgovini Paketi na paleti v Celju; do 14. 8. 2007; Panap d.o.o., Ro-gozniška cesta 33,2250 Ptuj; prodajalec; do 10. 8. 2007; Roman Forjan s.p., Trg zmage 5, 9000 Murska Sobota. Kuhar samostojni kuhar; do 10. 8. 2007; Eurest d.o.o. Ljub- ljana, Podružnica Celje, Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje; zahtevna kuharska dela; do 10. 8. 2007; Nada Ilič s.p., Cesta v Teharje 7, 3202 Lju-bečna. Natakar natakar; do 10. 8. 2007; Branka Rošer s.p., Zavrh nad Dobrno 3 b, 3204 Dobrna; natakar za delo za šankom; do 10.8.2007; Nada Ilič s.p.. Cesta v Teharje 7, 3202 Lju-bečna. Srednja poklicna izobrazba natakar, iščemo izkušene natakarje za strežbo hrane in pijače; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik taksija; do 7. 8. 2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3, 3000 Celje; pomožna dela v proizvodnji in na terenu; do 7.8.2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3, 3000 Celje; zavarovalni zastopnik, terensko delo; do 7. 8. 2007; Zat d.o.o., Glavna ulica 73, 9220 Lendava - Lendva. Lesarski tehnik samostojno delo na CNC stroju; do 11. 8. 2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik. Strojni tehnik kontrolor tehničnih pregledov; do 10. 8. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje; konstrukter tehnik; do 7. 8.2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Ce-lje: upravljalec CNC stroja; do 10.8.2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6,3000 Celje. Elektrotehnik poslovodja, prodaja elek-tro-materiala in programa svetil, naročanje materiala, preverjanje zalog, skrb za urejenost trgovine, vodenje in usposabljanje zaposlenih, dogovarjanje za posle s končnimi kupci in poslovnimi partnerji ter odgovarjanje za posle; do 14. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Elektrotehnik elektronik serviser računalniške in komunikacijske opreme; do 7. 8. 2007; Metaling d.o.o., Krakovo 11, 1433 Radeče. Grafični tehnik tiskar I, priprava in nadzor tiska ter vodenje evidenc, tekoče vzdrževanje, čiščenje in nadzor delovanja samostojnih naprav, kvalitetna priprava in izvedba tiska; do 29. 8. 2007; Cetis d.d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do 25.8.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja področni vodja, koordinacija aktivnostih zaposlenih, koordinacija aktivnosti z naročniki, prodaja, svetovanje, vodenje, usposabljanje in motiviranje sodelavcev, skrb za založenost, skrb za naročila, razporejanje dela, poznavanje in izpopolnjevanje znanja; do 14. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat za osebna zavarovanja; do 10. 8. 2007; Adriatic Slovenica d.d., Ljubljanska cesta 3 a, 6000 Koper - Capodistria; delo v računovostvu in administraciji; do 20. 8. 2007; Bass d.o.o. Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje; vodja skladiščno transportnega centra; do 20. 8. 2007; Fisher international d.o.o., Kidričeva ulica 36, 3000 Celje; komercialist, delo v skladišču mesa in mesnih izdelkov; do 8. 8. 2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje; administrator, tajniška, knjigovodska in administrativna opravila, samostojno knjiženje dokumentov, opravljanje poslovne kores-podence s tujino v nemškem jeziku; do 14. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vodja programa tehničnega in gospodinjskega oddelka, naročanje materiala, skrb za zaloge, razporejanje nalog zaposlenim, skrb za urejenost oddelka, interno kadrovanje, vodenje manjše skupine delavcev in ciljno us-merjenost k prodaji; do 15. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik samostojni zavarovalni zastopnik za območje Celja; do 1. 9. 2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19, 1000 Ljubljana. Komercialist komercialni zastopnik na terenu; do 1. 9. 2007; Grafika Gracer d.o.o.. Lava 7 b, 3000 Celje; komercialist na področju računalniške in komunikacijske opreme ter internet storitev; do 7. 8.2007; Metaling d.o.o., Krakovo 11, 1433 Radeče. Zdravstveni tehnik zdravstveni tehnik, spremljevalec v Zdravstvenem domu Celje, DE Reševalna postaja; do 14. 8. 2007; Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba delo na telefonski liniji, vedeževanje; dO 14. 8. 2007; Esena KM d.o.o., Kompole 72, 3220 Štore; skladiščnik, voznik - moški; do 9. 8. 2007; Hana-Ana d.o.o., Zadobrova 39 c, 3211 Škofja vas; zastopnik svetovalec, delo v Celju; do 14. 8. 2007; Lango d.o.o, Rojčeva ulica 18, 1000 Ljubljana; področni vodja prodaje, delo v Celju; do 14. 8. 2007; Lango d.o.o, Rojčeva ulica 18, 1000 Ljubljana; zavarovalni zastopnik za območje Celja z okolico; do 27. 8. 2007; Slovenica življenje d.d. (v angl. j.: Slovenica Life plc, Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana. Inž. strojništva vodja kontrole; do 10. 8. 2007; Container d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje; tehnolog; do 10. 8. 2007; Container d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje; tehnolog v pripravi dela, izdelava tehnične dokumentacije, računalniška izdelava risb, komuniciranje s projek- tanti in strankami; do 10. 8. 2007; Simer d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Inž. gradbeništva projektni vodja, sklepanje pogodb z grabenimi podizva-jalci, skrb za plačila izvedb, najem kooperantov, organizacija in vodenje projektov, planiranje, skrb za realizacijo, komuniciranje z naročniki, izvajalci in podizvajalci, pisanje dopisov; do 14. 8.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist 1724 samostojni kreditni referent, v poslovni enoti Ljubljanska, poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike, analiziranje poslovanja komitentov banke s pripravo podakov za ugotavljanje bonitete; do 10. 8. 2007; Banka Celje d.d.. Vodnikova ulica 2, 3000 Celje; samostojno vodenje, organiziranje in konkretno delo s področja računovodstva, vodenje večje delovne skupine; do 14. 8. 2007; Nega d.o.o. Celje, Gledališki trg 8, 3000 Celje; finančnik II/I, depoziti; do 10. 8. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Univ. dipl. pravnik višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 10. 8. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. UE LAŠKO Osnovnošolska izobrazba natakarica; do 14. 8.2007; Franc Camloh s.p., Trubarjeva ulica 5, 3270 Laško. Bolničar bolničar, pripravnik; do 10. 8. 2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Ključavničar ključavničarska dela v delavnici; do 17. 8. 2007; Andrej Klezin s.p.. Trojno 3, 3270 Laško. Elektrikar energetik skladiščnik elektro materiala; do 7. 8. 2007; Medved Danijel s.p., E.E.A., Aškerčev trg 9, 3270 Laško. Natakar delo v strežbi; do 31. 8. 2007; Vilijem.I, Sašo Obol- nar s.p., Svibno 12,1433 Ra- deče. Elektrotehnik delovodja, vodnje elektro-montažnih del na objektu, urejevanje in vodenje tehnične dokumentacije, koordiniranje in razporejanje dela; do 7. 8. 2007; Medved Danijel s.p., E.E.A., Aškerčev trg 9, 3270 Laško. Inž. strojništva vodja projekta; do 10. 8. 2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Varnostni inženir varnostni menežer; do 22. 8. 2007; Preobrazba d.o.o., Kolenov Graben 8, 1433 Radeče. Fizioterapevt fizioterapevt; do 17.8.2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Dipl. inž. strojništva (VS) prodajni inženir; do 10. 8. 2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Profesor defektologije profesor defektologije; do 7. 8. 2007; Osnovna šola Pri- moža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško. UE MOZIRJE Delavec brez poklica pomožna dela v gradbeništvu; do 7. 8. 2007; 2; B - Ze-koli, d.o.o.. Spodnja Rečica 28, 3332 Rečica ob Savinji. Natakar strežba pri mizah in za točilnim pultom; do 29. 8. 2007; Četara, d.o.o., Okoni-na 2, 3333 Ljubno ob Savinji. Profesor španščine učitelj španščine, nemščine in angleščine; do 10. 8. 2007; Javni vzgojno-izobra-ževalni zavod občine Mozirje OŠ Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 152,3332 Rečica ob Savinji. UE SLOVENSKE KONJICE Delavec brez poklica gradbena dela na terenu; do 14. 8. 2007; Gradbeništvo Fuli d.o.o.. Celjska cesta 14, 3210 Slovenske Konjice; čistilka, del. mesto v Slovenskih Konjicah; do 7. 8. 2007; Manicom d.o.o., Pov-šetova ulica 65, 1000 Ljubljana. Osnovnošolska izobrazba montaža oken in steklenih fasad; do 14. 8. 2007; Alojz Grebene s.p.. Mestni trg 3 a, 3210 Slovenske Konjice; razkladalec, razvrščanje in transportiranje končnih izdelkov, kontroliranje kakovosti izdelkov, čiščenje delovnega mesta; do 14. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Sta-netova ulica 4, 3000 Celje; razlagalec v proizvodnji umetnih brusov, prekladanje in transportiranje končnih izdelkov, kontroliranje kakovosti izdelkov, čiščenje delovnega mesta; do 7.8.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; upravljalec stroja II, delo v večji proizvodnji z raznimi stroji, večizmensko delo, kontrola polizdelkov in izdelkov, čiščenje delovnega mesta; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; čistilka, čiščenje poslovnih prostorov, objektov, skrb za red in čistočo sanitarnih prostorov; do 10. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; razlagalec, preprosto razkladanje in transportiranje, preprosta dela z večjim fizičnim naporom in uporabo preprostega ročnega orodja; do 18. 8. 2007; PDV d.o.o., Židovska ulica 1, 2000 Maribor. Natakar ski pomočnik natakar; do 10. 8. 2007; Dnevni bar Bon-ami Tatjana Podkrižnik s.p., Tepanje 65, 3210 Slovenske Konjice. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) dodelava profilov; do 8. 8. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) ekstruder; do 8. 8. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice; upravljalec stroja II, izdelovanje vseh vrst brusov in drugih izdelkov ter polizdelkov na strojih (stiskalnice, polavtomati, unije) nastavljanje strojev, preventivna vzdrževalna dela; do 18. 8. 2007; PDV d.o.o.. Židovska ulica 1, 2000 Maribor. Avtomehanik vzdrževalec in mehanik vozil; do 5. 9. 2007; Borut Fi-javž s.p., Bukovlje 1, 3206 Stranice; mehanik kmetijskih in gradbenih strojev, osebnih in tovornih vozil; do 8. 8. 2007; Klas d.o.o., Tepanje 71 a, 3210 Slovenske Konjice. Avtoličar avtoličar gradbene in kmetijske mehanizacije, osebnih in tovornih vozil; do 8. 8. 2007; Klas d.o.o.. Tepanje 71 a, 3210 Slovenske Konjice. Prodajalec prodajalka v trgovini s tekstilom, del. mesto v Slovenskih Konjicah; do 10. 8. 2007; Manja Vidovič s.p.. Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor. Voznik inštruktor za A, B, C, D, E kategorijo voznik inštruktor A, B kategorije; do 17. 8. 2007; Ika avto šola d.o.o. Slovenske Konjice, Vrtna ulica 3,3210 Slovenske Konjice. Srednja strokovna ali splošna izobrazba trgovski potnik za prodajo gradbene in kmetijske mehanizacije, osebnih in tovornih vozil; do 8. 8. 2007; Klas d.o.o., Tepanje 71 a, 3210 Slovenske Konjice. Inž. elektrotehnike (VSŠ) konstrukter, izdelava tehnične dokumentacije za mehansko in elektro izvedbo, nizkonapetostnih elektro omar; do 15. 8. 2007; Elpro Križnič d.o.o., Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice. Dipl. medicinska sestra (VS) medicinska sestra, pripravnik; do 1. 9.2007; Damir Da-branin, dr. med., Zasebna pediatrična ambulanta. Mestni trg 17, 3210 Slovenske Konjice. UE ŠENTJUR PRI CEUU Delavec brez poklica montaža knauf sten in stropov - moški; do 18. 8. 2007; Simon Siter s.p., Dramlje 13 c, 3222 Dramlje. Osnovnošolska izobrazba pomožna dela v steklarstvu; do 29. 8. 2007; Gordan Kolac s.p., Primož pri Šentjurju 24 b, 3230 Šentjur; voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 10. 8U 2007; Milan Obrez s.p., Žegar 2, 3262 Prevor-je. Polagalec keramičnih oblog polaganje keramičnih ploščic, manjša zidarska dela, pomoč pri inštalacijah, zaključna gradbena dela; do 25. 8. 2007; Bojan Pesan s.p., Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Varilec varjenje z zaščitnim plinom C02, varjenje po postopku C02; do 22. 8. 2007; Ključavničarstvo Šeš-ko, Sandi Šeško s.p., Trat-na pri Grobelnem 43, 3231 Grobelno; ključavničar, varilec, oblikovanje kovin; do 14. 8. 2007; Koval d.o.o.. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žu-smu. Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih in ogrevalnih naprav; do 11. 8. 2007; Bojan Pesan s.p.. Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Strojnik strojnik avtodvigala; do 5. 9. 2007; Ludvik Vršnak s.p.. Žagaj pri Ponikvi 25, 3232 Ponikva. Strojni mehanik delavec v montaži, sestavljanje in kontroliranje sestavnih delov, izvajanej operacij varjenja, čiščenje, razrez, stiskanje, ključavničarska dela; do 22.8.2007; Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici 41 a, 3225 Planina pri Sevnici, Eelektrikar energetik elektrikar monter; do 14. 8.2007; Anton Selič s.p., Ulica II. bataljona 16 a, 3230 Šentjur. Elektromehanik elektroinstalater; do 14. 8. 2007; Anton Selič s.p., Ulica II. bataljona 16 a, 3230 Šentjur. Prodajalec prodajalec strojnih instalacij; do 14. 8. 2007; Anton Selič s.p.. Ulica II. bataljona 16 a, 3230 Šentjur; prodajalec elektromateria-la; do 14. 8. 2007; Anton Selič s.p.. Ulica II. bataljona 16 a, 3230 Šentjur; prodajalec, svetovalec za talne obloge, parkete, laminate, svetovanje strankam pri nakupu in prodaji; do 10. 8. 2007; Kemoplast d.o.o., Drofenikova ulica 7, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba sitotisk; do 18.8.2007; Erika Koželj s.p.. Design Koželj, Planinska vas 44, 3225 Planina pri Sevnici; mehanik za montažo izdelkov; do 14. 8. 2007; Koval d.o.o., Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. Kmetijski tehnik kmetijsko vrtnarski tehnik; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Strojni tehnik operater na CNC stroju, možnost napredovanja za tehnologa; do 14. 8. 2007; Koval d.o.o., Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. Elektrotehnik monter elektroinstalacij; do 14. 8. 2007; Anton Selič s.p.. Ulica II. bataljona 16 a, 3230 Šentjur. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo zavarovalno fin. svetov. II, obiskovanje znanih strank in pregled finan. naložb v smislu pokritosti glede na sprem, na področju pok., zdravst., šolske zakonodaje, svetov, o najemu posojila z zastavo naložb, svetov, o za-gotov. nadstand. zdr. zava-rov.; do 10. 8. 2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3, 1230 Domžale. Doktor medicine zdravnik v šolskem dispanzerju in splošni ambulanti; do 17. 9. 2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3 b, 3230 Šentjur. UE ŠMARJE PRI JELŠAH Osnovnošolska izobrazba nakladalec-čistilec, nakladanje materiala v fazi predpriprave proizvodnje, čiščenje ter brušenje izdelkov v fazi predpriprave ter končna obdelava izdelkov; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; pomoč v gradbeništvu; do 14.8.2007; Sigra Franci Zor-ko s.p., Pečica 39, 3241 Podplat. Strojni mehanik pomočnik strojnika; do 10. 8. 2007; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1,3250 Rogaška Slatina. Voznik voznik tovornega vozila; do 7. 8. 2007; Keros d.o.o.. Tržišče 12 a, 3250 Rogaška Slatina. Skladiščnik skladiščna opravila in dostava blaga; do 10. 8. 2007; Mediacor d.o.o.. Obrtniška ulica 9, 3240 Šmarje pri Jelšah. Srednja poklicna izobrazba razvoz kruha in pomožna dela v pekarni; do 22. 8. 2007; Sotla d.o.o. Podčetrtek, Imeno 75, 3254 Podčetrtek. Elektrotehnik elektronik vzdrževalec v pralnici, popravila in vzdrževanje strojev in naprav v industrijski pralnici, delo na območju Rogaške Slatine; do 1. 9. 2007; Periteks d.o.o., Blatnica 2, 1236 Trzin. UE VELENJE Delavec brez poklica delavec v proizvodnji - prebira in sortira plastične iz-delke.ločuje izdelke, jih sortira in kontrolira kakovost, melje plastiko, opravlja enostavna dela; do 7. 8. 2007; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje; Mpt, d.o.o., Podkraj pri Velenju 8 b, 3320 Velenje; voznik-vozi in skrbi za kombinirano vozilo,razvaža izdelke do strank pri katerih tudi napravi količinski in kvalitetni prevzem,z viličarjem ali ostalimi transportnimi pripomočki razklada, naklada, prestavlja in zlaga material ali proizvode; do 7. 8. 2007; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/ b, 3320 Velenje; Mpt, d.o.o., Podkraj pri Velenju 8 b, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba modelar - delo v proizvodnji na proizvodnih linijah pri izdelavi in površinski obdelavi polizdelkov sanitarne opreme; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mizar mizar; do 10. 8. 2007; Mizarstvo - montaža, Adolf Red-nak s.p., Janškovo selo 24 a, 3320 Velenje. Strojnik sestavljalec masažnih sistemov - opravljanje preizkusov varnosti in funkcionalnosti izdelkov na podlagi postopkov, normativov, reševanje reklamacij, ocenjevanje kakovosti izdelkov; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Elektrikar energetik električne inštalacije v stanovanjskih in poslovnih zgradbah, električne meritve; do 20. 8. 2007; Robert Re-menih s.p., Skorno 1, 3327 Šmartno ob Paki. Prodajalec prodajalec na bencinskem servisu; do 8. 8. 2007; Romana Ograjšek s.p. BS Velenje Gorenje, Partizanska cesta 15 a, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba natakar; do 14. 8. 2007; Oder Robert s.p., Šalek 15, 3320 Velenje. Strojni tehnik vodja v proizvodnem procesu - organiziranje, vodenje dela in oddelka, zagotavljanje zahtevane kakovosti dela zaposlenih, nadzorovanje; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., pe Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik za trženje zavarovalnih produktov na terenu - delo v Velenju; do 5.9.2007; Grawe d.d. poslovna enota Ljubljana, Komenskega ulica 4, 1000 Ljubljana; zastopnik - svetovalec - delo v Velenju; do 14. 8. 2007; Lango d.o.o, Rojčeva ulica 18, 1000 Ljubljana; zavarovalni zastopnik za področje Velenja z okolico; do 27. 8.2007; Slovenka življenje d.d. v angl. j.: Slove-nica life PLC, Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana. Inženir gradbeništva vodja gradbišča, projektiranje jeklenih konstrukcij; do 10. 8. 2007; Pireli d.o.o. Šoštanj, Aškerčeva cesta 11, 3325 Šoštanj. Diplomirani ekonomist (vs) uvajanje informacijskih sistemov; do 12. 8. 2007; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6 a, 3320 Velenje. Doktor dentalne medicine doktor dentalne medicine - izvajanje zobozdravstvenega varstva; do 10. 8. 2007; Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje. UE ŽALEC* Delavec brez poklica slikopleskarska dela; do 10. 8. 2007; Igor Sanda s.p., Ložnica pri Žalcu 45 a, 3310 Žalec. Pomožni delavec izdelava suhomontažnih sistemov, slikopleskarstvo, fa-saderstvo; do 22.8.2007; Teo Vrstovšek s.p., Jurčičeva ulica 7, 3310 Žalec; strežba pijač; do 11. 8. 2007; Zdenka Marin s.p., Šešče pri Preboldu 70, 3312 Prebold. Osnovnošolska izobrazba sestavljalec opreme za motorna vozila; do 7. 8. 2007; Saps d.o.o., Mestni trg 5 b, 3210 Slovenske Konjice. Maser kozmetičarka; do 1. 9. 2007; Matej Krajne s.p., Cesta Kozjanskega odreda 130, 3230 Šentjur. Pek samostojni pek za peko kruha in peciva; do 10. 8. 2007; Vita activus d.o.o., Podvin pri Polzeli 11 a, 3313 Polzela. Mizar mizarska dela; do 14. 8. 2007; Biva - hiše d.o.o., Šma-tevž 26, 3303 Gomilsko; mizar, serviser, montaža, demontaža, popravila pohištva; do 21. 8. 2007; Lesnina d.d., Prodajni center trgovina s pohištvom Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče. Ključavničar sestava sigma blokov, izdelava, sestava in predelava kalupov; do 10. 8. 2007; Sig-manova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Avtomehanik voznik tovornjaka; do 21. 8. 2007; Bombek Maksimi-ljan, Avtoprevozništvo s.p., Šlandrov trg 19, 3310 Žalec. Elektrikar elektronik vzdrževalec proizvodnih delov, opreme za motorna vozila; do 10. 8. 2007; Saps d.o.o., Mestni trg 5 b, 3210 Slovenske Konjice. Zidar zidar, vgradnja betona, izdelava glazure, zaribavanje, ostalo; do 10. 8. 2007; Sig-manova d.o.o., Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Voznik avtomehanik voznik C kat., razvoz in dostava pijač na območju Slovenije; do 10.8.2007; Oto Seles s.p.. Leveč 37 a, 3301 Petrovče. Prodajalec prodajalec, svetovanje; do 13. 8. 2007; Aries design d.o.o. Polzela, Ločica ob Savinji 34, 3313 Polzela; prodajalec v trgovini z tehničnim blagom; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; prodajalec v trgovini z belo tehniko, audio-video in računalniško opremo; do 14. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Kuhar kuhar-picopek; do 1. 9. 2007; A-L d.o.o., Braslovče 26, 3314 Braslovče; kuhar in picopek; do 21. 8.2007; Slavica Spolenak Ja-kop s.p., Čopova ulica 23, 3000 Celje. Natakar strežba jedi in pijač; do 21. 8.2007; Slavica Spolenak Ja-kop s.p., Čopova ulica 23, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 25.8.2007; Premax d.o.o. Žalec, Kvedrova 22, Kvedrova ulica 22, 3310 Žalec. Gostinski tehnik kuhar, del. mesto na Polzeli; do 10. 8. 2007; Sodexho d.o.o. Ljubljana, Železna cesta 16, 1000 Ljubljana. Ekonomski tehnik vodja trgovine z tehničnimi in gospodinskimi izdelki; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; referent za obračun plač; do 21.8.2007; RS-biro d.o.o., Kvedrova ulica 16, 3310 Ža- « mmwMLM » msnm Rada imata laško pivo 25-Ietna Esthy Wittendorfer in pet let starejši Pascal Bänziger iz kraja St. Gallen v Švici sta se pred dnevi mudila v Celju, kamor se rada vračata, saj se je tu rodila Pascalova mama, v Šmartnem v Rožni dolini pa živi tudi njegova teta z otroki. Nastanila sta se v Hotelu Evropa in z nastanitvijo sta zelo zadovoljna. V Celje sta prišla z avtom in označenost na slovenskih cestah se jima zdi dobra. Probleme pa imata, ker ju ob vsakem njunem prihodu preseneti kakšen nov odsek ceste ah kakšna nova ulica. Pascal je po poklicu vrtnar, Esthy pa dela v marketingu. Povedala sta, da se cene v Sloveniji lahko primerjajo s cenami v Svici in da sta v zadnjih nekaj letih opazila veliko podražitev. V dneh, ki sta jih preživela v Celju, sta si ogledala Stari grad z razgledom na mesto. Z Jezersko kraljico sta se popeljala po Šmartinskem jezeru, sprehodila sta se tudi skozi staro mestno jedro. Velik del obiska Celja sta namenila druženju s sorodniki. Pascal je pred leti z družino obiskal Rimske Toplice, drugih zdravilišč na Celjskem pa ne poznata. Poskusila sta že tudi potico in kranjsko klobaso, nad katero Esthy ni preveč navdušena. Pascal nam je v sproščenem pogovoru omenil, da je zelo navdušen nad laškim pivom, ki ga pije tudi v Svici, kamor mu ga pripelje družina, včasih pa ga v Švici kupi v kateri od manjših trgovin, ki so v lasti priseljencev z Balkana. Pascal precej razume slovensko, oba z Esthy pa se trudita tudi z govorjenjem osnovnih besed. Predvsem Esthy si želi, da bi bolj obvladala slovenščino, da bi lažje komunicirala s Pascalovimi sorodniki. Sicer se s Slovenci sporazumevata v nemščini, angleščini in slovenščini, če ne gre drugače, si pomagata tudi z govorico rok. Esthy in Pascal si želita obiskati še slovensko morje, Ljubljano in Postojnsko jamo, pozimi pa bi rada prišla na smučanje. Dejala sta, da se bosta tudi prihodnje leto v Celje zagotovo vrnila. TINA VENGUST Foto: GREGOR KATIC blavljenca so na domu, Kjer z zono živita skupaj z družino sina Lovra, obiskali župan občine Polzela Ljubo Znidar ter predsednici DU Gertruda Terčak in 00 RK Olga Hočevar, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli vaški pevci in harmonikar Franci Ožir. Kot španski bik Narava je velikokrat najimenitnejši kipar. V Hruševju pri Planini pri Sevnici je postregla z velikim krompirjem, ki spominja na mogočne španske bike ali na bivole. Z nekoliko umetniške fantazije seveda. Bralka Marjana, ki je to umetnino narave prinesla v uredništvo je povedala, da jo je izkopala njena mama, ki je bila nad čudnim pridelkom zelo presenečena. Pa čeprav ni bil prvi izstopajoči. Med drugim jo je že presenetil nevsakdanji koren. BJ V ospredju lepi spomini »Dvakrat na dan se je treba od srca nasmejati, pa človek ne potrebuje nobenih zdravil!« je še vedno vodilo Lovrenca Ogrisa iz Podvina pri Polzeli, ki je te dni praznoval 90. rojstni dan. Po njegovem videzu sodeč to pravilo najbrž res drži. Kljub visokim letom je še vedno pri močeh, vedrega duha in iskrivih misli. Ena od modrosti jubilanta je tudi, da v starosti držijo človeka pokonci lepi spomini. In spominov, lepih pa tudi manj lepih, se mu je v devetih desetletjih nabralo obilo. Seveda se, kot vsi, raje spominja veselih dogodkov, okrogli jubileji pa só kot nalašč za njihovo oživljanje. Lovro, kot vsi imenujejo slavljenca, je najprej obudil spomin na svojo otroška leta v Kotljah pri Ravnah, kjer ga je mati učila poštenja, strogosti do sebe in drugih ter delavnosti. Njegov oče, lovec, ga je popeljal v svet narave, mu vcepljal lovsko znanje, etiko in ljubezen do narave. Tako se je že leta 1936 pridružil zeleni bratovščini, med vojno je bil kot podoficir jugoslovanske vojske poslan v ujetništvo v Nemčijo, pozneje pa na težaško delo v Železarno Ràvne. Leta 1943 se je pridružil partizanom in se je z njimi bojeval na Koroškem, Pohorju in v Zgornji Savinjski dolini. Po končani vojni je končal gozdarsko šolo in v tem poklicu ostal do upokojitve. Kot gozdar je služboval po raznih krajih Slovenije, pri tem v lovskih družinah opravljal številne funkcije, nazadnje tudi na Polzeli, kjer je bil še do nedavnega predsednik nadzornega odbora LD Polzela, kot strasten ribič pa tudi član nadzornega odbora RD Šempeter. Za svoje delo je prejel številna priznanja, najbolj ponosen pa je na svojo lovsko trofejo, 300 kilogramov težkega medveda, ki ga je 3. novembra 1956 uplenil na Menini planini. Medved naj bi bil star najmanj trideset let. Druga plat njegovega življenja, v bistvu še pomembnejša, pa je bila njegova družina. Vesel je, da so vsi, njegova žena in trije otroci, Lovro, Franci in Marjana, živi in zdravi ter da mu vnuki lepšajo jesen življenja. TT Še šranga po stari šegi Na vroče sobotno popoldne 21. julija so se vaški fantje v Malih Dolah odločili, da ne bodo kar tako pustili v zakonski stan Lilijane Lili Selčan, letošnje neveste na Ohceti po stari šegi na Pivu in cvetju v Laškem. Tudi oni so obudili staro šego in postavili šrango ter ob njej ženinu in nevesti zastavljali vrsto zapletenih, a šaljivih vprašanj in zanimivih nalog. Toda ženin Mitja Obreza se je na vso moč trudil in s pomočjo svoje priče le dosegel svoj namen in odpeljal Lih iz lepe vasi blizu Vojnika. Vaškim fantom, Blažu Kolarju, Andreju Lebru, Alešu Koledniku, Andreju Krameršku, Andreju Inkretu in Mitji Kolarju, pa vsa pohvala za obuditev tako lepega starega običaja. KARMEN KASESNIK Na levi ženin in nevesta ter priči, ki so uspešno prestali vse preizkušnje šrangarjev.