Ozfirafljenfc zadružnišlia - ozdravllcnfe ftrize. Zadružništvo je organizirana samopomoč delovnili slojev: Ivmetov, delavcev, malih obrti-ikov in trgovcev. Ta samopomoč je bila v najhujših gospodarskih časih in največjih socialnih stiskah edina pomoč zlasti našemu kmetu. Kredit = posojila je naš ikmet —velja o&obito o slovenskem kmetu — dobival pod najugodnejšiini pogoji od kreditnega zadružništva. Zadružne naše posojilnice in hranilnice so bile njegova najmočnejša obramba zoper oden.-ke pijavke, na. &o ti posamezni oderuhi ali pa ikapitalistične organizacije. Vršenje te naloge našega zadružništva je danes radi pomanjkanja denarja ze13 otežkočeno, ako ne onemogočeno. Krivda ne zadene zadružništva, marveč gospodarske prilike Gospodarska kriza našega ikmeta, ki je najštevilnejši in najpomembnejši st°n, m razni za omiljenje te krize so imeli ter imajo usodne posledice za naše zadružništvo, ki preživlja težke čase. Spri6o številnosti in velepomembnosti kmetskeg: stanu mora obnova našega narodnega gospodarstva stremeti predvsem za tem, da reši kmeta ter vzpostavi ravnovesje v njepjvem gospodarstvu. T^o^er nimamo v naši državi svobodno izvoljenih iknaetij&ldh zbornic, je naše zadružništvo najbolj pOklican zastopni-k našega kmetskcga Ijudstva. K temu ga tudi u&posablja njegova številčna moč, ker cbsega, kakor se je ugoiovilo na glavnem občnem zboru Glavne zadružne zveze iz Becgrada, iki se je vršil prvo ntdeljo decembra v Zagrebit, v celi državi 8227 zadrug z nad en miliion člani. Lepa armada 'kmetskih gospodarjev, ki se jiim pridružujejo tudi delavci, mali obrtniki in trgovci! Stremljenje zadružništva za ozdravIjenjem celokupnega našcga gospodar;.tvx se od ljudi, ki se profesionalno pečajo s politiko, kaj rado označuje ter rigosa ikot politika. O tej .tvari je preclsedniik Glavne zadružne zveze g. dr. A. Korošec na naved --•¦¦-^n občnem zboru v Zagrebu sprego-^oril pojasnilnc besede, ki obenem poudarjajo nalogc zadružništva v sedanjih tako težkih rasih. Dr. Korošcc je med drugim rekel naslednje: »Beseda ikriza je bila še pred petimi loti splošno znana samo v političnem in zdravniškem slovarju. Danes pa je ta beseda poznana in razumljiva vsem od otroka do starca, malega in velikega, šolanega, ikmeta in malomeščana, zato ni nikako čudo, če tudi zadružništvo ni ostalo neprizadeto po splošni gospodarski krizi. Vendar je več ikakor gotovo, da se more ta kriza z žrtvami izlečiti in spraviti vse zadružno gospodars-ko življenje v zdrav in pravilen pokret. Kakor suhe livade z dovajanjem vode zopet oživijo in ozeleaijo, tako bi tudi naši gospodarski kanali, ikatere predstavlja naSe svobodno zadružništvo, mogli z nekoliko pomoči naše narodno gospodarstvo spraviti zopet v pravilno in zdravo delovanje. Četudi priznavam, da je ta splošna kriza zajela tudi zadružništvo in zadružniško gospodarstvo, vendar moramo tudi pri tej priliiki glasno in jasno naglasiti, da zadružniška misel med nami ni niti za trenutek prišla v nevarnost krize. Nasprotno, čim večja je socialna beda, čim večja je gospodarska zmeda na svetu, čim bolj je zmeden odnos med proizvodnjo in uporabo, tem večja, tem globlja, tem trdnejša je naša vcra v rešilno moč zadružnega gospodar&tva. Red in sestav v gospodarski kmečki državi, kakršna je tudi naša država, se more najlažje doseči z gospodarstvom, urejenim na zadružni podlagi. Nobenemu načinu zdavljenja ^ospodarske krize se ne bo to posrecilo bolj, ikakor načinu, ki bo bolno gospcdarstvo potegnil iz težav p-otom zad--užništva. >;aclejam se, da :-a nobcden zaradi teh par mojih besed ne more očitati, da politiziram. To ni politika, to je naša velika skrb in briga za zdravje naš- države. Večkrat sa nam na neupravičen način očita, da smo v Zvozi politiki in da bi bilo najbolje Zvezo depolitizirati. Jaz tu jasno in glasno izj.tvljam, da smo v svojem zadružniškem delu samo zadružniki, 'katerim je na srcu samo sreča, veličina in blagostanje naroda in države,kadar vstopamo v zvezno hišo, puščamo strankars,tvo pred vrati. To niso pra- .c besede, temveč jih podkrepljuje naše delo v 15 lctih. Kdor govori drugače, ta nas samo opravlja. Katera tako velika ustanova, ikakor je naša Glavna Zadružna z :eza, se more ponašati, da ima v svoji sredi vsc Srbe, V3e Hrvate in vse Slovence! Vcndar nikdar ni zaradi tega i.neia niti najmanjše motnje, ker je vedno in povsocl bila stro-n enakopravna. Imela je v svoji sredi politikc vseh e ank, vcndar ni bilo niti najmanjšega nesporazuma, lcer je bila prava zadružniška misel dejanski depolitizirana. To je naš ponos, upanje in bodoč- nost. Mi čutimo neprilike in pretežkl sedanji čas, vendar ne gledamo kakou mnogi gospodarsiki učenjaki v zrak^ temveč na zemljo, v sredlno svojega naroda, s ikaterim smo vezani s tisoS nitmi in smo mi zadružniki oni, iki n« gledamo sikozi črna očala, temveč mi verujeino v srečo, blagostanje in na<i predek naroda in domovine, ker smo polni vere in nade v moč svoje zadružne misli. Bratjo zadružniki, tej misli bomo vedno ostali zvesti.«