50. štev. poštnina plačana V Ljubljani, sobota 18. decembra 1926. izvod Din i so Leto VI. K Uredništvo in oprava v Ljubljani, Narodni dom, L nadstr. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina 6 dinarjev, ca inozemstvo pa 8 dinarjev. * Narodni socijalisti in volitve v oblastne skupščine. Socijalne, gospodarske in kulturne naloge oblastnih skupStin. — Politični položaj v Sloveniji. — Papirnati sporazum med marksisti. — Klerikalna reakcija v večini. — Napredna samoupravna zveza. — Kontrola in inicijatiifno delo opozicije. — Naprednih glasov ne smemo cepiti, ako hočemo, da bodo v oblastnih skupščinah zastopani interesi delavcev in nameičencev. Dne 20. decembra poteče rok za vlaganje kandidatnih list. Zbori zaupnikov so za nami, kandidatne liste so postavljene, pripenja se volilna borba. Oblastne skupščine so nova institucija; svojo avtoriteto si bodo morala šele dobiti, ne samo med ljudstvom, ampak tudi v državnem upravnem organizmu. Centralistična uprava je dosedaj odvzemala pokrajinam vsak vpliv na javno upravo. O vsaki malenkosti je odločal Beograd, navadno neinformiran in brez umevanja za stvarne potrebe pokrajin. Decentralizacija državne uprave sc je izkazala kot nujna in neodložljiva potreba. Delokrog oblastnih skupščin je v zakonu predpisan. Navzlic omejitvam zakona je podana možnost, da se oblastne skupščine udejstvujejo pri reševanju samoupravnih gospodarskih, socijalnih in kulturnih problemov. Za obstoječo zakonodajo veljajo oblastne skupščine kot izvršilen organ, dočim je v_ pogledu nove zakonodaje predpisan oblastnim skupščinam delokrog inicijative in oddaja strokovnih mnenj. Delovanje oblastnih skupščin pokaže, kolika je možnost uspešnega dela v okviru zakona o oblastnih samoupravah. Verjetno je, da se Pokažejo hibe zakonodajca. Na podlagi praktičnih izkušenj bo potem mogoče formulirati zahteve, ki naj vodijo do izpopolnitve in razširjenja oblastnih samouprav. Mnenja smo, da imajo pokrajine pravico zahtevati čini več samouprave. Le z najširšo samoupravo so lahko ljudstvu zajamčene vse njegove državljanske svoboščine in le potom najširših samouprav se lahko razgibljejo vse ustvarjajoče produktivne sile naroda in države. Kar nam nudi samoupravna zakonodaja moramo izrabiti do najvišje mere. Seveda pa nc smemo Dri tcn, pozabiti na v zakonu določen delokrog oblastnih skupščin. Pogrešeno bi bilo, če bi se oblastne skupščine izgubljale v neplodnih razmotrivanjih vprašanj, za katerih rešitev ni poklican forum oblastnih skupščin. Odklanjati moramo že v naprej, da bi sc morebiti izrabljale oblastne skupščine le za državno-pravne demonstracije, ali za agitacijo drugih tem podobnih političnilrgesel. Oblastne skupščine naj bodo predvsem strokovne institucije za povzdigo blagostanja pokrajine. V oblastnih skupščinah moramo dokazati, da smo zmožni in voljni voditi samouprave. S stvarnim delom najlažje dosežemo, da sc samoupravne pravice razširijo tudi na oni delokrog, ki v zakonu še ni predviden, a ga bodo čas in razmere za vsako pokrajino same od sebe predpisale. Med najvažnejše naloge oblastnih skupščin spada skrb za pospeševanje in podpiranje oblastnih gospodarskih interesov. Centralne oblasti so dosedaj pokazale veliko brezbrižnost in neumevanje za industrijaliza-cijo Slovenije. Bližamo se vsled tega splošnemu obubožanju, podjetja propadajo, tisoči brezposelnih ostaja na cesti brez kruha in v množicah odhaja delovno ljudstvo iskat zaslužka v tujino. Gospodarska povzdiga Slovenije je predpogoj za ustvaritev eksistenčnih pogojev delovnega ljudstva in za uveljavljenje vseh njegovih socijalnih pravic. Revna je naša socijalna zakonodaja in še to kar je, se ne izvaja. Oblastne skupščine imajo hvaležno nalogo, da v Sloveniji do zadnje vrste izvedejo vse predpise socijal-nega skrbstva. Veliko bo že storjenega, če se v Sloveniji izvede do vseh potankosti zakon o socijalni zaščiti delavstva in ustanove zavodi, ki naj posvečajo skrb vzgoji in zdravju mladine in onim, ki so vsled starosti, bolezni, ali invalidnosti nezmožni pridobivati si živ-ljenska sredstva. Oblastne skupščine bodo morale takoj sodelovati pri rešitvi stanovanjskega vprašanja. Centralna državna uprava je popolnoma odrekla in niti malo volje ne kaže, da omogoči brezstanovanjcem streho in dom. Občine ne morejo v lastnem delokrogu vsled šibkosti kreditne moči izvesti širokopotezno1 stanovanjsko akcijo. Kdo je sedaj bolj poklican, da prevzame inicijativo in vso možno pomoč za zgradbo stanovanjskih hiš, kot ravno oblastne samouprave! Slovenski delavec bo našel dovolj kruha v državi, če bo strokovno izšolan. Nič več ga ne bo izpodrival importirani delavec, postal bo na svoji zemlji sam svoj gospod. Splošna prosveta in specijalna strokovna izobrazba dvigneta vsposobljenost delavstva in jugoslovanski delovni trg bo preskrbljen s kvalificirano slovensko delovno močjo, če bo oblastna samouprava dala za izobrazbo učila in šole na razpolago. Slovenski delavec bo prišel do1 kruha. Delovno ljudstvo si mnogo obeta od delovanja oblastnih skupščin. Velik je zato interes delavcev in nameščencev1, da so zastopani v oblastnih skupščinah, kjer se bo razsojalo in odločevalo o njihovih življenskih potrebah. Kakšen je danes položaj v strankah, ki štejejo svoje pristaše le v vrstah delavcev in nameščencev? Marksistično delavstvo je organizatorno razbito. Kolikor voditeljev, toliko strank. V vsakem mestu in v vsakem obratu. Delavstvo ve, da si pribori vstop v javne korporacije, kjer se odločuje o njegovi usodi, le s strnjenjem vseh njegovih vrst. Voditelji pa nočejo enotne fronte delovnega ljudstva. Njihova volja za enoten nastop ni sedaj nič večja, ko se je večina marksističnih frakcij izrekla za eno listo za volitve v oblastne skupščine. Kompromis na papirju ne more predstavljati enotne fronte. Za enotnp fronto je potreben notranji obračun z dosedanjimi pogubnimi ideologijami marksističnih šušmarjev. Za enoten nastop bi moral biti tudi enoten in obvezen akcijski program. Vsega tega pa ni. Nekaj puhlic v obliki oficijelnih objav — še ni iskreno mišljena enotna fronta. Marksistični voditelji se navzlic «sporazumu» še vedno sovražijo med seboj. Vsaka skupina si zase še vedno domišlja, da je edinole ona poklicana predstavljati enotno fronto. Nobena skupina ni pripravljena popustiti v svoji ekstremni dogmatiki in vsaka skupina še vedno računa s kapitulacijo druge. Notranji obračun, spoznanje pogrešk pri enem in drugem lahko ustvari enotne akcije. Vse drugo je pa le na papirju, izpostavljeno dnevni nevarnosti, da se razbije. Silno so grešili marksisti nad interesi delovnega ljudstva, da so se lovili samo za meglenimi doktrinami, dočim so popolnoma puščali v nemar valno življenje. Nikdar se niso upali pogledati resnici v oči. Kdor pa hoče delovnemu ljudstvu dobro, mora izvajati predvsem praktični socijalizem. Računati mora s tem kar je, ne pa samo s tem, kar je s pomočjo bujnih fantazij — lahko. Konkretno. Ce govorimo o vprašanju stanovanjske bede, ne bo prav nič pomagano, če delanrn načrtp o socijalizaciji hiš. ki je zaenkrat neizvedljiva, ampak iskati moramo potov, kako sc hiše. d a n c s lahko sezidajo. D a n e s so ljudje brez strehe in d a n e s hočejo dobiti stanovanje. S samimi gesli bodočnosti ne dobi nihče stanovanja. Marksisti bi sicer reflektirali na naše glasove v tem ali onem volilnem okraju, da bi pomagali njihovim kandidatom do uspehov. Štejemo se pa za veliko več vredne, da bi oddajali samo glasove. Tudi besedo hočemo imeti, te nam pa socijalisti nočejo in ne morejo dati. Nočejo, ker nas smatrajo sebi enakovrednim šele takrat, koi priznamo Amsterdam in Moskvo. Ne morejo, ker bodo sami z velikim trudom dobili komaj dva mandata v mariborski in ljubljanski oblasti. Sicer pa sploh nima vrednote sodelovati v tako zvani enotni fronti marksističnega delavstva, ker ta skupnost v resnici ne obstoji in je le na papirju. SLS bo imela v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini večino. Mirno lahko to priznamo že v naprej, ne da bi pri tem kazali najmanj malodušja. Računajoč s klerikalno ve čino, se mora v Tem bolj, ker nas naša politična zgodovina uči, da je klerikalizem, kjer je v večini, nasilen in do skrajnosti strankarsko neobjektiven. V borbi s krivico in nasiljem raste borbenost. V solidarni opoziciji bodočih oblastnih skup- Zaupniki NSS so se odločili za napredno J fronto v zavesti, da so v obstoječih razmerah z ozirom na klerikalno nevarnost, v spričo razdvojenosti marksističnega delavstva in upo- je, da je bila NSS pri zadnji volilni borbi še v boju s SDS. Toda pamet in politična uvidevnost mora dovesti do izmirjenja med najmočnejšimi naprednimi skupinami v Sloveniji. Medsebojna borba je le po nepotrebnem trošila politično moč v korist tretjemu — klerikalcem. Posebno sedaj bi bil to slučaj pri volitvah v oblastne skupščine. Opozorilo. Prosimo vse cenjene naročnike, števajoč volilni red — ravnali najboljše! Res ,ki še niso poravnali naročnine za ie. da io hiia nss nH vadnii vniu„i n—Ki ,, qet0 J926., naj to store čimprej. Priložili smo vsem zamudnikom položnice, da poravnajo naročnino še ta mesec, ker mora uprava svoje letne račune zaključiti v pravem času. Upravništvo „Nove Pravde". Politični pregled. I Volitve v oblastne skupščine. Večina strank, ki se udeleži volitev v oblastne skupščine, je že vložila kandidatne liste. V Ljubljani je nosilec j liste naprednega bloka dr. Dinko Puc, na drugem mestu je za NSS tov. Ivan Tavčar. Poleg tega kandidirajo v Ljubljani tudi tov. Ivan Hiter, dr. Joža nas še podvojiti borbenost. Bohiniec in dr- Tone Jamar. V Mariboru je nosilec 1 liste naprednega bloka tov. Ivan Mohorko. — V Ljubljani so klerikalci v zadregi. Vodstvo stranke hoče za nosilca liste dr. Adlešiča, ljubljanski zaupniki pa vztrajajo na kandidaturi dr. Stanovnika iu Terseglava, ki sta zastopnika tako zvane krščansko-socijalne struje. V Celju in Mariboru ščin, dobro vedoč kaj hočemo, se moramo pri-1 nastopijo klerikalci z radikali in Nemci. S tem ho- čejo baje označiti resnost svojega «opozicijonal-nega stališča* in poudariti, da so nacijonalni ,. — Marksisti kandidirajo v Ljubljani L Sedeja, v laškem srezu trboveljskega župana Sitarja in v litijskem srezu dr. Lemeža. Komunisti so se zelo dr. Lemežu kandidaturo v Ljubljani. Pa se jim ni posrečilo. praviti na to, da z borbenostjo preprečimo izrabljanje oblastnih samouprav v sebične cilje političnega klerikalizma. Zapravljanje političnega kapitala in orga-nizatornih sil bi bilo, če bi se pri volitvah po- | javilo zopet toliko kandidatnih list, kot pri, prizadevali, da bi izvojevali zadnjih skupščinskih volitvah. Vsako cepljenje glasov, ki pri obstoječem volilnem redu favorizira le velike stranke, bi šlo le v korist SLS. Z državnega, narodnega in socijalističnega vidika pa gotovo ni, da prepustimo ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino izključno le v rokah klerikalnih izkoriščevalcev. Priznajmo, da večina protiklerikalnih strank ob ločenem nastopu sploh ne dobi mandata, ampak bi svoje glasove le šteli v dobro seveda — klerikalcev. Če sc pa poenostavi volilni nastop, je pa mogoče doseči odličen rezultat enotne protiklerikalne liste. Dvoje front bo pri volitvah v oblastne skupščine: Klerikalna in protiklerikalna. Bodoča večina v oblastnih skupščinah in opozicija. Po teh glavnih skupinah se izvrši tudi orijen-tacija volilcev. poslanskega kluba dosedanji prvi podpredsednik 1 lija Mihajlovič. — Radikalna stranka se nahaja pred odločilnimi notranjimi boji. Vprašanje Paši-čevega naslednika zna razdvojiti stranko. Sedaj so v stranki Iri glavne skupine: Centrumaši, oziroma pristaši Uzunoviča, ožji pristaši umrlega Pašiča in pristaši Jovanoviča. Poleg tega je pa v radikalnem poslanskem klubu tudi veliko poslancev, ki ostanejo tam samo toliko časa, dokler bo radikalija na vladi. Med radikali je veliko osebnega nasprotstva, veliko apetita do koncesij in zelo malo načelne skupnosti. To pisano gospodo je lahko držal v šahu spretni taktik N. Pasic, dočim se drugemu manj avtoritativnemu politiku to ne bo posrečilo. Italijansko izzivanje. Odstop našega zunanjega ministra dr. Ninčiča zaradi zahrbtnega pakta, ki ga je sklenila Italija z Albanijo, je v vsem svetu vzbudil 'veliko pozornost. Rimski vladni krogi postajajo predrzni in oholi, o tem je edin ves svet. Mussolini ima navado, da govori o sosednih državah tako zviška doli, da bo pa dopustil tako ne- Razplet vladne krize. Uzunovič je bil primoran, 1 sramen komunike o albanski zadevi, kot ga je prida vrne mandat za sestavo vlade. V radikalskem ! občila rimska uradna Agenzia Stefani, je pa že klubu je naletel na nepremostljive težkoče. Po-I preveč. Komunike pravi: «Iz Beograda prihajajo javil se je zopet suvereni vpliv Pašiča, ki je pričel neprestano brzojavne vesti o ogorčenju javnosti in z energično akcijo, če se že ne sam, da se le njemu \ o časopisnih napadih na Italijo zaradi italijansko-najbolj vdani politiki uveljavijo v novi vladni kom-; albanske pogodbe. Istočasno skuša francoski tisk binaciji. Pašičeva okolica je raznašala vesti, da je j opravičevati jugoslovensko razburjenost in jo odo- konec Radičevega sodelovanja v vladi. Zdelo se je, da Pašič uspeva s svojimi načrti — pa je prišla smrt, ki je prekrižala kombinacije starega gospoda. , Po Pašičevi smrti je nastalo nekaj dni zatišje v političnem življenju. Nato je kralj nadaljeval z za-, sliševanjem voditeljev političnih strank. O vsakem razgovoru je bil priobčen uradni komunike. Radič se je izjavil za dosedanjo kombinacijo radikalov in radičevcev. Davidovič je izjavil, da je iz sedanje situacije mogoče priti samo s svobodnimi vo-i lit vami. Če pa bi bile volitve za zdaj glede na po- Načelstvo in zaupniški zbori NSS so pre- Irebo čim hitrejše konsolidacije države znotraj in motrili politične razmere v Sloveniji in prišli njenega ugleda na, zunaj nemogoče, predlaga kon-do zaključka, da je neobhodno potrebna ustva- centracijsko vlado. Svetozar Pribičevič je izjavil, ritev koalicije vsega slovenskega naprednega da ne upa, da bi se mogla v Narodni skupščini se-ljudstva, ki pravilno pojmuje gospodarske, so- j stavit vlada, ki bi mogla izvesti radikalne reforme cijalne in kulturne naloge oblastnih skupščin.' na vseh poljih državnega življenja, zlasti pa na Jedro tej koncentraciji bi naj pa tvorile Jugoslovanska demokratska stranka in NSS. Izključili so se iz napredne koncentracije radi-čevci in radikali, ki so z vladanjem zadnjega poldrugega leta prizadejali Sloveniji in delovnemu ljudstvu toliko gorja, da zaslužijo osam-Ijenje v politični borbi in s tem tudi poraz. Prepričani smo pa, da se bodo preko vodstev teh dveh strank enotni napredni fronti pridružili njih dosedanji pristaši, ki se v veliki večini ne strinjajo z vrtoglavo radičevščino in kc-ruptno radikalijo. V skupni napredni fronti bo prišla narpdno-socijalistična ideja do zastopstva v oblastnih skupščinah. Povzdignili 'bomo svoj glas neustrašeno za pravice delovnega ljudstva. Dosegli bomo s skupnim nastopom, da ne pojde ne en naš glas v izgubo. gospodarskem. Zato smatra, da sedanja Narodna skupščina ne odgovarja sedanjemu razpoloženju naroda, zaradi česar bi bila najpravilnejša rešitev konzultacija naroda z novimi volitvami. — Doktor Korošec je pa izjavil, naj bi se glede na naloge bližnje bodočnosti določil program in po tem programu naj bi se sestavila vlada. Dogodki zunanje politike zahtevajo močno avtoritativno vlado. Kdor bi sprejel ta program, bi šel lahko v vlado. Če pa bi se taka vlada ne mogla sestaviti ali bi ne mogla delati, potem treba iti na svobodne volilve. — Po zaključku konzultacij na dvoru je kralj zopet poveril mandat za sestavo vlade Uzunoviču. «Ode Baja, šla če sada biti?* Tako se sedaj izprašujejo" radikali po Pašičevi smrti. Izgubili so svojega voditelja in težko jim bo najti naslednika. Zaenkrat so si radikali pomagali na ta način, da furigira do sklicanja kongresa stranke kot šef radi-kalske stranke Aca Stanojevič in kot predsednik brava več ali manj odkrito. Nasprotno pa priznavajo merodajni angleški krogi upravičenost tega italijanskega koraka ter izjavljajo, da je pogodba v skladu z locarnskim duhom. Italijanski tisk je ostal popolnoma trezen in hladnokrven, ker ne more razumeti niti jugoslovenskega ogorčenja niti stališča Francije. Pravice Italije napram Albaniji so velesile priznale že leta 1921., ko so italijanske čete zapustile Albanijo. Pogodba, ki je bila med obema državama podpisana te dni, je samo naravno potrdilo takratnih diplomatskih dogovorov. — Upravičen pa je sum, da se Jugoslavija danes razburja zaradi pogodbe, ki garantira teritorijalno nedotakljivost Albanije, samo zaradi tega, ker je nameravala nekega dne zasesti severoalbansko ozemlje s Skadrom vred. S to pogodbo pa so sanje beograjskih osvojevalcev za vedno uničene. Miroljubnost Italije, ki jo je vodila prt sklephnju te pogodbe, dokazuje tudi sklep, da se ta pogodba registritra pri Društvu narodov, dočim je za pustolovski duh Srbije skrajno značilno dejstvo, da se namerava protokolizaciji te pogodbe upreti. V tej zadevi pa je treba tudi upoštevati razpoloženje albanskega prebivalstva. Sklenitev pogodbe je prebivalstvo tako zadovoljila, da sta albanski parlament in senat v Tirani soglasno in z viharnimi ovacijami odobrila italijansko-albansko pogodbo. — Briand pa, ki je dobil Noblovo nagrado in ki vedno rad govoriči o miru in spravi, bi storil dobro, ako bi francoskemu tisku nasvetoval malo večji mir in slrpljivost, zlasti kadar razpravlja o italijanslco-albanski ali italijansko-nemški pogodbi, ki bo v kratkem sklenjena; kajti prva kakor druga je dejanski dokaz miroljubnih ciljev Mussolinijeve zunanje politike, ki ne ostane samo pri besedah^ Komunike vsebuje pavšalna sumničenja o name- rah Jugoslavije, da zasede dele Albanije — brez sko-albanskem paktu poseben namen in videla dokazov. Naravnosti je pa komunike žaljiv, ko uporablja izraze pustolovski, «osvajevalci» in podobno. Komunike jasno dokazuje, da je imela Jugoslavija čisto prav, ker je pripisovala italijan- njem afront proti sebi. Italija se korenito moti, če misli, da bo ustrahovala naše ljudstvo z nesramnimi komunikeji. Čim več žalitev — hujši odpor in seveda tudi — obračun. Po drugih državah. Vojaška kontrola nad Nemčijo je s sklepom velesil odpravljena s 1. februarjem prihodnjega leta. Z odpravo medzavezniške kontrolne komisije je dobila Nemčija v zmislu locamskega sporazuma novo koncesijo in prehaja s tem v normalne od-nošaje s svojimi sosednimi zmagovitimi državami. Vojaško kontrolo bo odslej opravljalo v zmislu mirovne pogodbe — Društvo narodov. Ta pogodba določa namreč v svojem ‘213. členu, da se mora Nemčija podvreči vsaki kontroli ali preiskavi, ki jo odredi Svet društva narodov. Kljub temu pomeni ta izprememba za Nemčijo velik uspeh, za katerim jo stremela že vsa zadnja leta. Ker pa še ni izvedla popolne, v mirovni pogodbi predpisane razorožitve, so se zavezniške države doslej upirale odpoklicu svoje stalne vojaške kontrolne komisije. Društvo narodov za enkrat ne bo imenovalo! nobene komisije, ampak bo o tem razpravljalo šele na zahtevo katere izmed prizadetih držav, ki imajo pravico, da potom posebnih strokovnih atašejev pri svojih berlinskih poslaništvih nadzirajo nemško oboroževanje. Prvi rezultati volitev na Madžarskem. Madžarska vlada ni samo mojster v falzificiranju bankovcev, ampak tudi volitev. Kot je bilo pričakovati — vlada je ; piše: Neki dunajski učitelj je preiskal vpliv alkohola na uspeh šolski otlrok; 591 otrok, od teh 217 dečkov,374 deklic. Zaključek je bil ta-le: Nobenega alkohola ni pilo 134 otrok: uspeh dober 42 %, uspeh slab 9%; izjemoma je dobilo alkohol 164 otrok: uspeh dober 28%, uspeh slab 9%; vsak dan enkrat je pilo alkohol 219 otrok: uspeh dober 28%, uspeh slab 14%; vsak dan dvakrat je pilo alkohol 71 otrok: uspeh dober 24%, uspeh slab 18 %; vsak dan trikrat so pili alkohol 3 otroci: uspeh dober 0 %, uspeh slab 07 %. Uspeh pri neoznačenih odstotkih je bil srednji. Ali si moremo vpliv alkohola bolj nazorno predstavljati kot nam govori ta tabelica? — Češko Sokolstvo proti fašizmu. Na Češkoslovaškem se je zadnje čase pričel organizirati faši- j stovski pokret. Sokolske organizacije so se izrekle j proti češkim fašistom in odklanjajo poskus, da se v Sokolstvo uvaja politika. — Giovanni Boccaccio: Dekameron. Prevedel dr. Andrej Budal. III. knjiga. 1926. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 258 in 29 slik. Cena broš. 56 Din, v celo platno vez. 72 Din, luksusna izdaja 100 Din; poštnina 3 Din več. — Tretja knjiga Dekamerona je pravkar izšla. Z njo je dokončano delo, ki ga je začela izdajati Tiskovna zadruga pred ! letom dni in podala Slovencem v jako lepi in okusni opremi klasično delo svetovne literature. Dekameron vsebuje 100 novel, katerih snov je zajeta iz ljubezenskega življenja XIV. stoletja, opisana od najnežnejšega čuvstva do najvihamejših, najtemnejših strasti. Boccaccio je naslikal v njih dolgo vrsto mož in žensk vseh stanov, poklicev in starosti, od vladarjev in najvišjih dam preko menihov in redovnic do najnižje sodrge, a vse polnokrvno in plastično. V pikantnih in lascivnih povesticah je po tehniki in po jeziku mojstrski. Kdor se hoče izvrstno zabavati in iz srca nasmejati, pa ne išče povsod nemoralnosti in pohujšanja, naj ga naroči in čita. Odraslim izobražencem knjigo toplo priporočamo. — Zadnji trenutek rešen vislic. Janez Jarc je . bil zaradi umora obsojen pri ljubljanski poroti na j smrt. Kazen br se imela izvršiti pretekli teden. Na predvečer, ko bi se imela izvršiti obsodba, je do-. spelo iz Beograda kraljevo pomiloščenje. Jarc zatrjuje, da je nedolžen. — Unior finančnega stražnika. Pri izvrševanju svojega težavnega poklica so tihotapci umorili v 1 Št. liju finančnega stražnika. Tri morilce so že zaprli, četrti je zaenkrat še v Avstriji. — Roparski napad na vlak. Pri Jasenicah na ^ splitski progi je obtičal osebni vlak v snegu. Tra-| jalo ja štiri dni, preden so lahko nadaljevali J potniki vožnjo z drugim vlakom. V bližini Splita je pa nato štiri dni od snega zameteni vlak napadla 1 neznana roparska tolpa. V bližini gorskega pobočja je bila zvaljena proti vlaku ogromna skala, ki je s | tako silo priletela, da je razbila vrata II. razreda. ■ Navzlic napadu pa je vlak nadaljeval svojo pot in končno dospel v Split. Roparji so imeli očividen namen, vlak ustaviti, nakar bi izropali potnike. — Brezposelnost v Nemčiji. V preteklem mesecu je bilo v Nemčiji 1,124.000 brezposelnih, dočim jih je bilo oktobra le 1,079.000. — Carigrad — Mustafa Kemal. V turškem parlamentu pripravljajo zakonski predlog, da se spremeni ime mesta Carigrada v Mustafa Kemal, v znak priznanja, ki ga ima za državo prvi turški predfvednik. — Nesreča po končanem delu. V železolivarni v Osjeku se je po končanem delu hotel neki delavec umiti. Voda mu je pa bila premrzla in je zato vlit v posodo večjo količino raztopljenega železa. Nastala je eksplozija, ki je raznesla posodo. Tekoče železo je oškropilo okoli stoječe delavce. Zračni pritisk je bil tako silen, da je počil debel betonski zid. Trije delavci so bili težko- ranjeni in prepeljani v bolnico. Dopisi. SENOVO PRI RAJH1CNBURGU. V nedeljo, dne 12. t. m. so se vršile volitve v II. rudarsko skupino! Pri volitvah je NSZ na'Senovem nastopila samostojno. Značilno je, da so se v tem boju združili proti nam vsi internacijonalni — rdeči in črni. Razvili so močno agitacijo med delavstvom, obljubljali vse mogoče, samo da si pribore zmago nad narodno-zavednim delavstvom. Rezultat seveda je bil, da je zmagala nasprotna — združena lista. Vendar je pa izid volitev pokazal, da smo mi tudi faktor, s katerim je treba računati. Naša lista je dobila 40 odstotkov glasov, kar je vsekakor za kratko dobo obstoja naše strokovne organizacije dovolj pomembno. Sedaj pa pride naj-le.pšel Naši Senovski «sodrugi», ki so tako dobri politiki, so se pa kruto varali. Dali so pri volitvah roko utapljajočim se klerikalcem in jih potegnili iz vode, sami se pa pri lem utopili. Tisti, ki so samo na jeziku vedno proti klerikalcem, nosijo polno odgovornost za to, da bodo štirje izvoljeni klerikalci zastopali interese naših rudarjev skozi cela tri leta. Dočim so dobili socijalisti vseh barv le dva (2) delegata. — Vedite, «sodrugi», kjerkoli ste se družili s klerikalci, povsod ste bili tepeni in kar je glavno, ostalo bo tako tudi v bodoče! Vsi vaši glasovi, kakor tudi glasovi po vam zapeljanega delavstva, gredo v malho nenasitnim klerikalcem. To bi po številnih izkušnjah in žalostnih porazih morali znati. Pribijemo, — ne predstavljajte si, da nam je za vašo družbo — ker hočemo, da izvojujemo zmago našemu delavstvu sami — brez kompromisa. To bomo ludi dosegli, ker hočemo in moramo doseči — a to ’/> jasno besedo in delom! Vi pa, ki ste člani naše strokovne organizacije NSZ Senovo, pa vedite, da je le v delu in borbi zmaga! Vaša apatija škoduje Vam samim! Ker se mnogi niste udeležili volitev, je bila zmaga združenih nasprotnikov mogoča. To vam bodi nauk za bodočnost! M. B. Zabavni Notl?ek. Nedolžen. Sodnik: »Obtoženec, ali imate še kaj povedati?* — «Prosim! Sem popolnoma nedolžen in samo prosim za olajševalne okoliščine.» Nesporazumljenje. Gospa (h kuharici): »Jutri homo zajutrkovali ob 7. zjutraj.*, — Kuharica: «Že prav, gospa! če bi zaspala, kar mirno pozajutr* kujte brez mene.» Vljuden. Yr nekem mestu občinstvo ni bilo zadovoljno z nekim igralcem in ker mu svoje razdraženosti ni moglo drugače pokazati, ga je pričelo bombardirati z gnilimi jabolki. Igralec je počakal, da se jih je nekaj nabralo na odru. potem pa jih pobral in zmetal nazaj med občinstvo. »Velecenjeni.* je pri tem nagovoril občinstvo, «ta jabolka so še čisto dobra. Nikar torej tako ne razsipajte z njimi.* PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG 0. D. V LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih, po originalnih cenuh premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja, ter razpečava na debelo inozemski premog in koks vsako vrste in vsakega izvora N daljo priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov : Prometni zavod za premog, d* d. v Ljubljani, Miklošičeva ceita 1S/M- LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Din 50,000.000 - Rezervni zaklad ca. Din 10.000.000 — Centrala: miM Drniaiska cesta Podružnice: Brežice Kranj Ptuj 8elje Logatec Sarajevo rnomelj Maribor Split Gorica Metkovic Trst Novi Sad Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon štev.: 26, 413, 502, 503, 504 Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle Ali ste ie poravnali naročnino za Novo Pravdo Pogovor o lem in onem. Mars je zopet blizu. Mars se nain zemljanom približa vedno po dveh letili in 48 dneh in 22. avgusta 1. 1924. nam je bila ta zvezda najbližja. Letos se nam ni tako zelo približal, toda za opazovanje iz Evrope je letos njegov položaj mnogo ugodnejši, nego je bil pred dvema letoma. Pri poslednjem opazovanju je bilo ugotovljeno, da če bi živeli na Marsu ljudje, da bi se morali umetno preskrbovati s kisikom v svrho dihanja, ali pa da kisika sploh ne rabijo. Pred 25 leti sta dosegla Berson in Siihring z balonom najvišjo doseženo višino našega zračnega morja, toda obadva sta padla v nezavest in pi višini 10.500 m sta morala opustiti nadaljnje dviganje. Verjetno ni na Marsu niti toliko kisika, kakor v omenjeni višini na naši zemlji. Dne 27. oktobra je bil letos Mars naši zemlji najbližje, dasi je razlika v oddadljenosti nekaj tednov pred in za teni dnem popolnoma malenkostna. 2arenje Marsa je sedaj za tri velikostne razrede močnejše kakor žarenje zvezd prve vrste. (Zvezde do pete velikosti vidimo s prostim očesom.) Južna polovica Marsa je sedaj obrnjena k zemlji in na njej vlada od 24. avgusta t. 1. poletje. Na severni polovici pa sc je že prička zima in pričakovati je z vsakim dnem. da se na njej pojavijo ledena polja. Strelske vaje v stanovanju ooeretne dive. V majhni, razkošno in udobno urejeni vili v Parizu prebiva gospodična Irene de Maulmont. Toda ta gospodična je širši javnosti znana samo pod imenom Gina Palerme, ki je natiskano na plakatih revijalnega gledališča Moulin Rouge, kjer nastopa, ker ona je znana in priljubljena plesalka, pevka in igralka ne samo na odru gledališča, temveč tudi pri filmu. No in v njeno vilo se je neke noči splazil tat. Preskočil je vrtno ograjo, pristavil lestev na balkon in že je imel prosto pot v salon in ostale prostore vile. Kdaj se je to zgodilo, ni točno znano. Gospodična Palerme je izpovedala, da je prišla kot po navadi ob pol enajstih ponoči z avtomobilom domov, kjer je še nekaj malega pojedla, nakar se je spravila v posteljo ob kakih dveh. Ob štirih zjutraj je že trdno spala. Naenkrat pa je skozi polodprto okno zaslišala nek ropot in ko je hotela vstati, je padlo skozi okno nekaj strelov. Klicala ie na pomoč in kmalu sta pritekli obe njeni strežnici in nekoliko pozneje tudi vratar. Toda ni se jim posrečilo ugotoviti, kdo da bi bil atentator na lepo gospodično. Tudi policija, ki je bila takoj obveščena o nočnem napadu, ni mogla najti nobenih sledov, ki bi vodili k odkritju zločinca. Zaslišanje gospodične Palerme je zanimivo. | 1”vi> da se podobni slučaji dogajajo skoro vsem l rnJubljenim igralkam. Vendar pa jih ne povzročajo drugj igralci ali igralke iz škodoželjnosti ali zav is i, temveč včasih nepoznani, često pa tudi poznani in zavrnjeni zaljubljenci. Ni mogla sicer takoj pove ati, koga ja surnj> toda pravi, da bo pozneje storilca lahko z vso gotovostjo označila in da je uverjena, da niena sumnja ne bo nepravna. Zadnji čas da je dobivala anonimne dopise, z katerih ji je neznan pisatelj na prvi strani pri_ smrt ri0 Iiubezen- na drUKi pa kljuboval • Gospodična pa se s temi dopisi ni dala ustra- hovati in domneva, da je pisatelj teh dopisov tudi izvršil ali vsaj naročil atentat. Ko jo je policijski komisar vprašal, koga da smatra za pisatelja omenjenih dopisov, ni hotela odgovoriti, češ da tega še ne ve točno. Slučaj je sicer zamotan, toda za gospodično Palermo očividno zelo enostaven: ali ne pove imena storilca, katerega pozna — pariška policija je o tem trdno prepričana — ter mu da, po čemer toliko hrepeni, da bo vsaj varna pred njim, ali pa pove njegovo ime in potem bo nesrečni zaljubljenec aretiran in zaprt... Sicer se pa niti ne ve, če’ ni vse skupaj le dober reklamni trik. Vsaj podoba je taka, in Parižani, ko j bero to dogodbico, se značilno nasmihajo, češ, naša fletlfima Gina Palerme hoče zopet enkrat, da | bi ljudje govorili o njej. Kakopa, ni lahko biti gle-j dališka zvezda — ljudje pozabljajo na vse, celo na operetne dive in reklama mora biti originalna! 2000 dolarjev ali bombo! Javil je svoj čudež takoj v Rim «kongregaciji svetili ceremonij», s prisrčno prošnjo, da naj se kardinal Belarmini na račun njegovega čudeža proglasi za svetnika. Kongregacija je uvedla preiskavo in 6. avgusta 1926. se je pripeljala v Ko-locs komisija, da čudež predela, kar je trajalo vse do 25. septembra. Komisiji, ki je štela skoro 50 članov — gostil jo je čudežno ozdravljeni baron — je predsedoval knezoškofijski notar škof dr. Viktor Horvath, svetega duha pa je zastopal jezuit pater Jos. Janiczek. Zaslišana je bila cela vrsta prič In njihove izpovedbe so se vse lepo napisale v poseben protokol z 225 stranmi velikega formata, vezanega v svilene platnice, zavitega v zelen baržun ter lepo zapečatenega s komisijskim pečatom. Spravili so ta protokol v knezoškofijski arhiv v Kolocsu in tam ostane do nadaljnjega, ne da bi smel brez naj višjega dovoljenja Svetega Očeta v Rimu pogledati, kaj stoji zapisano v njem. Prepis čudežnega protokola, ki je tudi zapečaten seveda, je zastopnik sv. duha pater Janiczek takoj odnesel v Rim, da ga predloži «kongregaciji svetih ceremonij«, ki bo sedaj na podlagi zbranega materijala odločil o tem, ali je kološki čudež dovolj znamenit, da se njegov povzročitelj Robert V ameriškem mostu Pitsburgu se je nekega dne popoldne ob treh javil v z imenom Collins Barley, pristopil k okencu čekovnega oddelka ter dal blagajniku košček papirja. "'Lr v .• , . . ... , v.,,.. » . tekla, posebno, ker se zdi, da je dobil veselie na Nr> nnnirin cn nnhsnnlp ni‘kn noritliivo ('.neko ter v . v.na cudezin. Poslednje vesti namreč javljajo, da se je en član komisije odpeljal kar naravnost iz Kolocsa eni največjih bank mož | Bel“" P°vzP»e na mesto svetnika. 1 ri finančni poziciji barona Benga izgleda, da se bo stvar za svetniškega kandidata ugodno iz- Na papirju so se nahajale neke nečitljive čačke ter razločno napisana vsota 2000 dolarjev. List pa ni imel nobenih znakov niti ni bil čekovni blanket. Barcelono, kjer je nemirni Belarmini baje po- Ne vedoč, kaj da tujec prav za prav hoče, je bla- „ , „ , . i . | vzročil ze zopet nov cudez ozdravljenja v istem ga je ^ot ]c>24. v Kolocsu. gajnik poklical še dva uradnika, medtem vprašal, kaj da hoče z listkom. Ta pa se je zadrl na blagajnika, da naj mu izplača 2000 dolarjev in da naj bo tiiio. Uradniki so pojasnjevali tujcu, da je njegov papir brez vrednosti, toda on je grozeče dejal: «Dajte mi torej tisoč dolarjev, ali pa vas poženem v zrak!» Sluteč nevarnost, so uradniki polegli na zemljo, da bi se krili proti tujčevim strelom. Istočasno pa je Barley vrgel svojo taško na tla in parkrat besno brcnil vanjo. Sledil je strašen pok spremljajoč eksplozijo, ki je odtrgala Barleyu glavo. Njegove gornje telo je bilo vse posuto z železnimi drobci. Tudi eden uradnikov, ki se ni dosti skrbno kril, je dobil železen drobec v glavo in je na mestu izdihnil. Dvanajst oseb, ki so bile v banki, uradniki iti posetniki, so dobili lažje in težje rane, katerih so se našli poleg železnih drobcev tudi koščki Barleyevega mesa, čigar telo je bilo v pravem pomenu besede raznešeno po celem lokalu. Nekoliko ljudi je padlo v nezavest, zdravniško pomoč je iskalo v celoti 42 ljudi. Sele po pomir-jenju se je izkazalo, da je eksplozija raztrgala tudi bančnega detektiva, ki je ravnokar vršil v poslopju svojo službo. Atentat je bil izvršen z nitroglicerinovo bombo. Atentator je bil pred kratkim izpuščen iz umobolnice. Nov svetnik prihaja. V letu 1924. se je dogodil v madžarskem mestu Kolocs «čudež», katerega poglavitni učinki so se pojavili šele zadnje dni. Gojenec tamkajšnjega «Stefanea», baron Albin Beng je Obolel na smrt in zdravniki so izgubili že vsako upanje. Na srečo pa se je baron Beng nekoč spomnil na bivšega kardinala Roberta Belartninija in naročil je v njegovo čast in slavo pobožnost, katero je tudi pošteno plačal. In to zdravilo se je obneslo. Na smrt bolni pacijent je kar čez noč ozdravil, kar ga je prijetno presenetilo. Naj živi srednji vek! Zločin in kazen. Ni treba misliti, da gre za slavni Dostojevskega roman, niti za kakšno zgodbico iz Boccacciovega «Decamerona» — ne, gre za resnično dogodbico. Nekemu soprogu, po imenu Gabor, je njegova boljša polovica okrasila glavo, kadar je le mogla, z lepimi rožički. Sprejemala je obiske lepega — vsaj njej se je zdel lep — mladeniča ob času, ko glave rodbine ni bilo doma. Toda mož je za za-devčico izvedel in v duhu je obljubil zapeljivcu strašno maščevanje. «Ctij, zlata ženičica» — je nedolžno dejal nekega dne — «moram za dva dni v Užhorod po opravkih. Dobro se imej in pridna bodi tačas!» Njej je od veselja srce zaplesalo temperamenten valček. Bilo je uro pred polnočjo istega dne, ko je Gabor potrkal na vrata svojega stanovanja. «Za boga milega, moj mož!» je slišal prestrašeni glas svoje zveste ženice. «Kam naj se le skrijem?® se je stokajoče odzval presenečeni Don Juan. «V peč!», je odločila ženica in odšla odpirat. Gabor je stopil v sobo in vrag ve, zakaj ga je pričelo zebsti. Kar treslo ga je! «Moram zakuriti,* se je odločil, prižgal nekaj tresk in jih zatlačil v peč. «Kaj živ naj zgorim?« se je vprašal nesrečnik v peči, «ne, to pa ne! Naj me pa že raje oklofuta!« — in je zlezel, črn kot dimnikar, iz peči. •Hudič, za božjo voljo, hudič leze iz peči!» je kričal Gabor, prijel gorjačo in pričel tolči po hudiču — in to s sveto jezo v srcu, kot se spodobi. Končala pa je zadeva tako, da je moral poprositi pri sosedu za voz in odpeljati kaznovanega ljubčka svoje žene v užhorodsko bolnico. Kako pa se je resolutni in pogumni Gabor potem porazgovoril s hudičevo ljubico, o tem pa poročilo molči. NAJPOPOLNEJŠI STOEWER Šelenburgova ul. 6/1 15letna garancija BREZPLAČEN POUK L. BARAGA LJUBLJANA Telefon štev. 980, šivalni stroji za šivilje, krojače, čevljarje in za vsak dom. Preden nabavite stroj, si oglejte to izrednost pri tvrdki \ Taiinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Dokler ne bo stara najmanj devetnajst let, ji oče nikdar ne bo dovolil, da se omoži. Nehote se sedaj spomni laskanja mladih delavcev, ki so ji tako pogosto neprikrito povedali, da je lepa, in da jo vsakdo občuduje. Stavi si vprašanje, če je kdo med njim, za katerega bi bilo njeno srce. To vprašanje mora odločno zanikati. — Pač je med njimi mlad mehanik, priden, miren dečko, kateremu je vsak prorokoval še lepo bodočnost. 2e kot otrok se je mnogokrat igrala z molčečim dečkom. In ko se je vračala z dela, jo je pogosto vljudno pozdravil, dasiravno v svoji skromnosti ni bil nikdar vsiljiv. Morda pa je imel oče njega v mislih? Občeval je mnogo z mladim mehanikom ter je pogosto izrazil svoje občudovanje o njegovem neobičajnem strokovnem znanju. On naj bo njen mož? Ema se zaničljivo zasmeji. Ta človek ni za njo, ta tiha in mirna duša bi nikdar ne mogla vžgati njenega srca. Ona hoče dobiti veselega moža, zabavnega druga, ki se bo smejal in šalil z njo ter jo tudi večkrat popeljal k raznim zabavam, ki jih nudi življenje. Stari Wi!ms je sedaj prižgal svojo pipo. Sedeč v starem naslanjaču čita sveto pismo kot vsak večer. Toda danes ne čita s tako pozornostjo kot sicer, tu pa tam mu skrivaj uide slabeč pogled k svoji lepi hčerki. In stari mož je tudi opazil, da njegovi opomini niso dosti zalegli, da se je hčerka le navidez uklonila. Zato se je odločil, da ne bo prej miroval, dokler ne odtegne svoje hčerke popolnoma vplivu njene lahkomiselne prijateljice. Z očetovsko strogostjo hoče poseči vmes, če bi Ema še enkrat nasedla zapeljivim vabam svoje prijateljice. Zakaj ne storiš tako kot Jaz? «Ema, Ema, — počakaj vendar, — Erna!« Poklicana se obrne. «Oh, Liza, ti?» «Kaj pa tako hitiš? Ali se ti tako mudi?» «Eh, seveda, Liza, le pomisli, moj oče je zelo ozlovoljen, ker sem včeraj pozno prišla domov. Ošteval me je, dokler mu nisem obljubila, da pridem po končanem delu takoj domov.* Liza, ljubka, živahna blondinka, se glasno zasmeji. «No, ne štej mi tega v zlo, Ema, kaj takega še nisem slišala. Tvoj oče se huduje, ker prideš enkrat eno uro kasneje domov? ,Hahaha!» «Da, bil je celo prav pošteno nejevoljen. Pravi, da tako početje zavaja k Iahkomišljenosti, in še več mi je rekel, česar ti niti povedati ne morem.* Liza se smeji, da ji stopijo solze v oči. «Tako je prav,» vzklikne slednjič. »Potemtakem sem v očeh tvojega očeta pač nekaka lahko-živka, ki se z vsakim, ki ji pride nasproti, vlači, kajne?* «No ravno tako hudo ni, toda-----------------» «No, le nič ne pripoveduj, saj si morem misliti. Tvoj oče me nikdar ni mogel trpeti, in odkar hodim s svojim Alfredom, me komaj še pogleda. Pa to me ne peče, jaz že vem, kaj morem storiti.* Ema osupne. «Jaz moram domov,* izpregovori boječe. «No, le pojdi, jaz te spremim. Saj ti nisi kriva, kar je najbrže tvoj oče rekel o meni. Pridi, spremim te do doina.» Liza zaupno prime Emo pod pazduho, in obe gresta počasi po meglenih ulicah proti Eminemu domu. | | «Včeraj šeni bila zopet v gledališču,* pripoveduje Liza, «oh, kako je bilo krasno, Ema. Predstavljali so naravnost očarujoč komad, poleg tega pa je bil na sporedu tudi balet, pravim ti, da je bilo nebeško lepo.* «Balet?» odvrne Ema v dvomu. «To pa vendar ni za dostojno, mlado deklico?* Prijateljica se pomilovalno, skoro zaničljive smehlja. • , «Dame iz najodličnejših krogov zahajajo tja, Ema, iz vse drugačnih krogov kot sva midve in nihče se na tem ne spodtika. Po predstavi sem z Alfredom večerjala v odlični restavraciji, potem pa me je spremil do doma. Vse je poteklo kar najbolj dostojno.* Ema znova vzdihne. «Tebi gre vendar dobro, Liza, prav zavidam te.» Liza se na glas zasmeji. »Zavidaš, zakaj pa vendar? Saj je samo tvoja krivda, da se ti ne godi tako kot meni. Kajti odkrito rečeno si ti mnogo, mnogo lepša kot jaz, temu moraš kljub zavisti pritrditi. Takoj bi mogla dobiti odličnega ženina, če bi le hotela.* «Ne, ne,» vzklikne Ema naglo, «tega ne maram. Nimam ničesar razen dobrega glasu in tega hočem ohraniti.* Liza napravi zaničljivo kretnjo. «Glas, čast? Čuj, Ema, to se ravno tako sliši, kot bi se moglo o meni kaj slabega reči.* «0 ne, ne!» «Tega tudi ne bi nikomur svetovala. Moje razmerje z Alfredom je docela pošteno in nikdo ne more niti besedice o tem ziniti.* Ema vprašujoče gleda svojo prijateljico. «Povej mi odkritosrčno, Liza, ali si tvoj zaročenec še nikdar ni dovolil kaj nedopustnega na-pram tebi?* Liza odgovori na njen vprašujoči pogled brez najmanjše zadrege. «Začetkom najinega znanja, da, tega ne maram tajiti, tedaj je večkrat poskušal na način, ki mi "hi ugajal. Toda jaz sem mu takoj odločno povedala svoje mišljenje in od tedaj je kot izpremenjen, tako vljuden, tako pohleven, da je res veselje.* Ema pazno posluša. «ln lepo brožo mi je tudi podaril,* nadaljuje Liza, «iz pravega zlata z bliščečim kamnom, ki je gotovo precej draga. In on me tudi hoče poročiti, to mi vedno in vedno zagotavlja.* Ema se nagne k svoji prijateljici ter ji zašepeče na uho: «Ali si že bila pri njegovih starših?* «Ne. Alfred mi je rekel, da je njegov oče za dalj časa odpotoval, njegova mati pa da je bolehna. Zato me bo kasneje uvedel v svojo družino, da, da, Ema, to hoče storiti.* »In se pogosto shajaš z njim?* «Da, skoro vsak dan, moja mati je vsa vneta zanj, kajti vedno prinese kaj s sabo, kadar pride po me, včasih steklenico vina, drugič zopet šopek cvetk. In on je tako ljubezniv, tako neizmerno skromen in blag.* «In on te obdarja z mnogimi darili, kajne?* vpraša Ema ter pri tem z zavistjo ogleduje elegantno obleko svoje prijateljice. «Seveda, £ato sem seveda tudi njegova nevesta. Alfred je tako dober z menoj, res pravo srečo sem imela.* «Toda, če greš zvečer z njim, prideš vendar vedno zelo pozno domov?* «Da, Ema, navadno je že polnoč. Sicer pa mati itak ve, v čigavi družbi se nahajam, zato jo nič ne skrbi.* Ema se znova zavidljivo ozre v svojo prijateljico, ki ima vse, česar si njeno srce poželi. «Kaj takega bi jaz že sploh ne smela storiti,* izpregovori tiho. «Oh, kaj bi rekel moj oče, če bi le enkrat tako pozno prišla domov.* Liza se lahkomiselno nasmehne. «Kajpak, če se tako pustiš vpreči pod očetovo voljo, potem seveda. Tudi meni se je prej podobno godilo, moja mati tudi ni dovolila, da bi prišla zvečer le eno minuto kasneje domov od dela. Tedaj sem imela več neprijetnih nastopov. Slednjič sem pa le dosegla, kar sem si vtepla v glavo, od svoje mladosti hočem tudi kaj imeti ter uživati, kar mi nudi življenje.* «Jaz nimam nič, prav nič, —» potoži Ema. «Temu si sama kriva. Če boš v svojih najlepših mladostnih letih tako samotarila, se boš kasneje še pogosto kesala. Jaz imam vse, kar si želim, in pa še izborno se omožim. Seveda, srečo se mora imeti.* Ema povesi glavo. «Oh, če bi se tudi meni tako dobro godilo!* Liza privije prijateljico tesneje k sebi. «Povej vendar, Ema, ali te ni še nikdo nagovoril?* Ema pogleda svojo prijateljico. «Nagovoril, kaj meniš s tern?* «No, vprašam te le, če te ni pri povratku iz tovarne še nikdar kak mlad, eleganten gospod prosil za dovoljenje, da te sme spremljati?* Ema prikima. «To se mi je že večkrat pripetilo.* «In kaj si ti nato storila?* »Bežala sem, kolikor so me le noge nesle. Saj sem se bala ter sem bila vesela, če sem se zopet znašla doma.* Liza se od smeha trese. «Neumno otroče, tako se seveda ne boš nikomur prikupila.* «Toda Liza, tak mož vendar nima poštenih namenov, ki me nagovori na cesti.* «Ali to tako dobro veš? Sedaj mi pa vendar povej, Ema, kako naj tak mlad mož doseže, da napravi s teboj pošteno poznanstvo, če ti enostavno pobegneš. Hahaha!* (Dalje prih.) Lastnik in izdajatelj Rudolf Jura« v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (odgovoren Miroslav Ambroiič). najboljša kolesa lo Mio! stroji io edino m m - ,fJ ' : | PETELINCEVI znamke . „ . Od dobrega naj Gritzner, Adler, Phttnix boljše je švtear- sa dom, obrt in industrijo. Brezplač. pouk, *ki pletilni stroj ugodni plačilni pogoji, večletna garancija. nDubied11 JOSIP PETELINC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika za vodo. Narolaita in zahtevajte Novo Pravdo! KRAVATE, ovratnike, naramnlo«, nogavic«, nahrbtnik« to palic«, modno blago, toalatn« potrebščine, jedilno orodj« Ima v bogati Izberi to po najnUjih cenah edino Jot ip Peteline Ljubljana blizu Prešernov«** »pomenika ob vodi.