Listek. Pismo mladeničem. III. Slovencem luč naj sveta vera bo ! Slomšek. Mož iz plemenite poljske rodbine, ki je bil oblagodarjen z vsemi lepimi svojstvi razuma in srca, nam riše tale najznamenitejši dogodek v svojem življenju. Izšolal sem se na nemškem vseučilišču. Poznal sem dobrc vse pridobitke novega modernega modroslovja in svobodne m i s 1 i. V srcu sem še imel vero, ki sem jo podedoval po svoji materi, toda moje življenje je bilo že daleč daleč od krščanstva, od cerkve, od svete vere moje mladosti. Moj razum je bil mešanica pojavov brez vzroka in brez cilja. Moje srce je ljubilo le še domovino. Previdnost mi je odredila višje mesto, kjer sem imel priliko, da storim kaj za svojo drago domovino. Dasi sem bil na zunaj spoštovanja vreden mož, sem čutil vendar isto, kar je rekel o sebi duhoviti mislec in pisatelj grof Maistre: »Lopovskega življenja nisem poznal, ali ono, kar se zove življenje poStenjaka, to mi je bilo nekaj zamčljivega.< Bil sem že precej v letih, ko setn imel nekoč čudne sanje. Zdelo se mi je, da sem bil vzdignjen v visok, krasen, meni povsem neznan kraj, kjer sem opazil veliko Stevilo rajskih prikazni, ki so vse razun ene nekaj pisale, in pisale hitro, kolikor so le mogle. Približal sem se eai teh prikazni, pa sem povprašal, kaj pišejo tukaj tako hitro. Prikazen mi prijazno odgovori: »Mi smo angeli božji, in zapisujemo vsa dobra dela ljudi, ki žive na zemlji, tu v te listine, v knjigo življenja.« Ta odgovor mi vzbudi željo, kako je kaj z mojimi zaslugami, pa pošepnem angelu: »Ali morern videti, kaj je napisano na mojem listu?« — »Zakaj ne«, mi odgovori angel in poišče takoj moj list. A glej čudo! Ali bolje, kak strah me je spreletel, ko sem zagledal svoj list prazen; dve ali tri vrstice spočetka, to se je komaj videlo. »Jeli mogoče,« sem vzkliknil na ves glas, >da nisem imel do zdaj nikakih zaslug za večnost? Pa sem vendar toliko storil. posebno za domovino.« »Moj dragi prijatelj,« mi odgovori angel, »tu v te liste knjige življenja se ne zapisuje drugega, kakor to, kar store ljudje na zemlji zaBoga in iz ljubezni d o N j e g a. Prebudil sem se. Pa sanje so mi segle v srce kakor najostrejši meč. V njih sem čutil živo resnico. Rojeni smo za nekaj vefijega, za nekaj lepSega, za nekaj večnega. Inod tistega trenutka, kajpada nisem nehal ljubiti svoje. domovine, nisem nehal delovati za njeno srečo, pa imel sem vedno pred očmi večno srečo človekovo, ljubil sem domovino ter delal za njen blagor, ker Bog tako hoče, ker s tem izpolnim voljo božjo ter imam zasluge za večnost. Zaprisegel sem se, da hočem odslej delati tako, da bo vse moje življenje in delovanje preSinjeno z oživljajočim duhom krščanstva. Tako ta mož. Mladeniči, prijatelji moji, bratje moji! Zakaj sem vam zapisal te besede? — Odgovorite si lahko sami, ako pomislite, da govorimo o značaju, o značajnosti. Zdaj pa veste, kak kilav značaj je to; ki sicer ni Iopov, razbojnik očiten greSnik, ki se mu pa zdi življenje poštenjaka nekaj zaničljivega. Pravi značaj si mora znati odgovoriti na vprašanja: odkod sem, čemu sem in kam plovemo; potem pa tudi nastopiti po tem prepričanju v vsem življenju in delovanju. Odgovor na ta vprašanja so temeljne resnice naSe svete vere. Kdor je proti tem vprašanjem brezbrižen, ta ni značajen. Ge tedaj kdo misli, da je iz živali, da |e s smrtjo vsemu konec, drago mu, a naj to prizna in naj ne pravi, da je tudi kristjan. Zakaj se štuli v vrste, kamor ne spada! Sicer pa tega ne more trditi zlahka, ker je čioveška duša od narave krščanska. Govori človek tako le zato, da bi utešil svojo nemirno vest, da bi umiril svoje srce, ki pa »ni mirna prej, dokler ne počiva v tebi, o Bog.« (Sv. AvguStin.) Kdor pa prizna resnice naše katoliške vere, pa se ne ravna po njih v življenju in delovanju, ta še ima morebiti tudi v srcu, kakor omenjeni poljski plemenitaS, vero, ki jo je podedoval po svoji materi, a niegovo živlJHnje je daleč daleč od krščanstva, od cerkve. Tak človek je tudi velik površnež, neznačajnež.1 »Slovencem luč naj sveta vera bo«, tako je klical veliki Slomšek svojim rojakom. S tem se strinjate tudi vi, dragi mladeniči. In prav tako. Če hočete biti značajni, morete skrbeti, da bo vse vaše življenje in delovanje prešinjeno z oživljajočim duhom krščanstva. Tako boste živeli življenje poštenjakov, tako si boste utrdili značaj, ki bo stal liki skala sredi valovanja viharnega življenja. K značaju pa spada tudi, da filovek priznava to svoje najvišje prepričanje povsod, kjerkoli je potrebno, pa da je tudi pripravljen, v Zato se 8trinjajo ysi v tem, da je neznačajno in hinay8ko, 6e kdo podpiše kršiansko podlago, pa se je ne drži. da brani to drago svetinijo svojega svetega prepričanja proti vsem napadom. Vi juoaki mladi, ki si prizadevate, da postanete kremeniti značaji, vi se gotovo veselite postopanja poslanca dr. Ploja, ki se je vzdignil v državnem zboru proti napadom na katoliško cerkev in nje svetnike ter rekel: »P r o t i t a k i m napadom na sveto draginjo verskih čuvstev se bomo borili, dokler se bo pretakala zadnja kapljica krvi v naSih žilah.« Izgovor, da je vera zasebna stvar, je za značajneža ničeven. Tako govore le neznaCajneži. SlomSek pravi v svojem »Poslednjem poročilu«: »Živa Ijubezen do Boga naj vselej kakor jutranje solnce vsa naša dela obseva in ogreva . .. Prva je naSa mati, sv. katoliška cerkev, ki nas je dojila in izredila, nas Se živ' in v svojem maternem krilu varuje. Poglejte, preljubi bratje, kako jo sovražni novičarji, judje in sedanji novi pagani stiskajo po svojih brezbožnih časnikih in neverskih knjižurah, po katerih svoj strup po svetu pljujejo in nevedno ljudstvo z upijanljivo pijačo svoje nevere napajajo.«1 Proti 1 Zato je hrvatsko-alovenski klub zdaj slovesno obsodil ljubljanski list nSlovenski Narod", ker se v njem ntako konsekventno uapadajo vera in institucije k&toliške cerkve." (Pismo dr. Tavčarju.) takim napadom na naše drage svetinje, na vero naših očetov mora stati vsak značajen katoličan na svojem mestu. To je katoliška značajnost. Po neomahljivem verskem pre- pričanju mora urejevati svoje notranje živ- ljenje, pa tudi vsako javno delovanje. Mladenič, hočeš torej postati značaj, mož poštenjak, nai bode os tvoiega življenia in delovanja sveta katoliška vera. V tem svoiem prepričanju se ne boj ovir. Prava možatost ne ostane samo pri zunanjosti, kremenita značajnost seže tudi v srce, se ne boji žrtev, ampak dela, se vojskuie, zmaga. Svet potrebuje mož; otrok, vetmjakov je dosti. Živeli kremeniti značaji! Nekaterim: Vaša poročila mi zelo ugajaio. Hvala za pozdrave! Na naslov, kakor doslej, Jan. Bogdanoviču, ki va8 tudi prav prisrčno povzdravlja. Dogodek. Spisal A. P. Čehov. Jutro ie. Skozi ledene osti, pokrivajo^e šipe okenj, prodira v otroško sobico jasna solnčna svetloba. Ivanček, dečko šestih let, ostrižen, z nosom podobnim guinbu, in sestrica njegova Nina, Stiriletna, kodrava, okroglolična in po letih vzrasla deklica, se vzbudita in srdito gledata črez omrežje posteljic drug na drugega. U-u-u! nesramneža! godrnja pesterna. — PoSteni ljudje so se že čaja napili, no vidva pa še oči ne moreta odpreti . . . Solnftni žarki veselo plešejo po preprogi, po stenah, po naročju pesterne, kakor bi vabili, da se kdo ž njimi poigra, a otroka se ne menita zanje. Vzbudila sta se slabe volje. Nina napihuje gube, dela kisel obraz in prične potezati: Ca-aja, Njanka, Ca-aja! Ivanček mršči čelo in premišlja, kaj bi dobil, da bi zarjul ? Že zablisne z očmi iu odpre usta, a ta čas se zaslisi iz izbe mamin glas: Mački ne pozabite dati mleka, ker ima mlade! Ivanček in Nina izpreminjata svoja obrazka in se z nedoumjem gledata, nato pa oba naenkrat vsklikneta, skočita iz posteljic in v glušečem vrišču tečeta bosa, v zgolj srajčkah v kuhinjo. Mačka ima mlade! kričita, — mačka ima mlade! V kuhinji pod klopjo stoji velika skrinja, kamor spravlja Štefan koks za kurjavo peči. Izza skrinje gleda mačka. Njen siv obrazek izraža skrajno utrujenost, njene zelene oči z ozkimi, črnimi punčicami gle- dajo medlo, zamišljeno . . . Vidi se ji, da pogreša v skrinji, da bo sreče mera polna, >njega«, očeta svojih otrok, kateremu se je tako brezpogojno udala! Hoče zamijavkati, na Siroko raztegne gobček, a iz grla ji pride samo tiho hripenje . . . ZasliSi se cviljenje mucek. Otroka počeneta pred skrinjo, in ne premaknivša se z mesta, zadržujeta sapo in gledata mačko . . . Čudila se in v svoji zamaknjenosti ne čujeta, kako se jezi nju preganjalka, pesterna. V očeh se jima sveti najiskrenejSa radost. V vzgoji in življenju dece igrajo domače živali jedva opazno, a nedvomno blagodejno vlogo. Kdo izmed nas ne pomni mogočnih pa velikodušnih psov, lizunov, bolonjcev (psički bolonjske pasme), ptičev, ginečih v sužnosti, topoumnih, pa prevzetnih puranov, krotkih starih maček, ki nam niso štele v greh, če smo jim za kratek čas stopali na rep in jim prizadevali muko. Vsekako je moje mnenje, da deluje potrpežljivost, zvestoba, prizanesljivost in odkntost naših domačih živali na otroški razum mnogo silneje in odločneje nego dolge razlage suhega in bledega Karla Karloviča (priimek nemških odgojiteljev na Ruskem) ali meglena razglagolstvovanja vzgojevalke, ki se trudi deci dokazati, da sestoji voda iz kisika in vodika. Kako so majčkene! reče Nina, kateri se oči Sirijo in zalivajo z veselim smehom! — Pojdi po miškov! (otroška oblika namesto »mi3ek») Ena, dve, tri .. . Steje IvanCek. — Tri mučke so. Kaj ne, ena bo moja, ena tvoja, in še ena pa, kdor jo bo hotel. Murrrm . . . murrrm . . . prede por6dnica, ganjena po laskavi opazki. — Murrrm. Ko se nagledata mucek, jih vzameta izpod mačke in pričneta valjati po rokah, potem jih, tega se naveličavSa, položita v naročje srajček in ž njimi odhitita v izbo. — Mama, mačka ima mlade! kričita. Mati sedi v izbi z nekim neznanim gospodom. Ko zagleda otroka neumita, neoblečena, s privzdignjenimi srajčkami, postane nemirna in dela stroge o<5i. Bosta srajčke spustila, nesramneža! govori. — Proč od tu, vama že pokažem. A otroka se ne zmenita niti za grožnje materne niti za navzočnost tuiega človeka. Mucke položita na preprogo in poslušata oglušiteljno cviljenje. Okolo njih hodi por6dnica in miloproseče mijavka. Ko spravijo za kratek presledek otroka y sobieo, ju oblečejo, navedejo k molitvi in napojč s čajem, se ta polna strastnega hrepenenja čimprej otreseta takih prozaiških dolžnosti in zopet letita v kuhinjO. Konec prih.