PRVOMAJSKI IZUf * ŠTUDENTOV * Štuidents.ki sve-t Naselja ia Akademskega kolegija sta v ©kviru prvornajskih proslav or-ganizirala skupni izlet v Slo-vensko Primorje in Istro. Na dvodtoevnem izletu, ki se ga ^e tuieležilo šestinštirideset ljub- ^^VLlei:; LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE «e seznanili s kulturnimi in tu-__________________________________________;____________^___________________________________________________________ rističnirhi znamenitostmi teh krajev. ST. 9 LJUBLJANA, 12. MAJA 1955 LETO VI Se na mnoga leta ! Pogovor z rektorjem glasbe-fce akademije spada v vrsto tt-stih časnikarskih pogovorov, ki ne ostanejo samo v krogu po-stavljenih vprašanj, ampak po Bvojem vsebinskem obsegu znat-no presegajo ta okvir. 2e prvo vprašanje, kakšno mesto in po-men ima glasbena akademiiia v slovenskem narodnem in kultur-nem življenju, je sprožilo vrsto razmišljanj, ki so se oblikovala in ustvarjala ob opazovanju življenja na gla^beni akademiji in njenega poseganja v sloven-sko glasbeno kulturo. Kot je že skoraj pred stolet-jem bilo razvidno, da je treba čimprej organiairati najvišjd tip glasbeno-vzgojnega zavoda zato, da bi se •mogla razvita samo-stojna slovenska glasbena kul- P0G0V0R Z REKTORJEM AKADEMIJE ZA GLASBO Idejno pravilno usmeritev mladih ljudi lahko dosežemo samo na domačih tleh Medtem, ko je družbeno upravljanje na univerz! dobilo že trdno za-konsko podlago in se v zadnjem letu dobro uveljavilo, umetniške akademije v tem pogiedu še precej zaostajajo. Razlog jc pomanjkanje prave zakonske osnove. Družbeno upravljanje na akademijah se šele pripravlja. Svet umet-niških akademij je zbral že številne predioge in mnenja, vendar zaenkrat do razprcve o osnutku še ni prišlo. Za prispevek k tej razpravi in pogledom sodi tudi naš pogovor z rektorjem glasbene akademije profesorjem Franjom Naviginom - šifrerjem tura, je danes razumljivo, da takšen zavod, kot je akademija za glasbo, mora obstajati in de-lovatii. Danes sicer n,i več boroe za narodnostni obstoj in za ustvarjanje samostojne kulture. Eno in drugo je v bistvu reše-no. To kulturo, ki smo jo doslej ustvarili pa je treba nadalje razviijati im poglabljati, da bo- mo tudi v glasbi rasli in napre-dovali tako, kot na drugih pod-ročjih naše kulturne dejavnost; ter bomo sposobni vzporedno slediti pospešenemu glasbenemu razvoju kot ga opažamo v tu-jem svetu. Glasba je nedvorrno ena tistih vej, ki manifest'ra kulturno zrelost • vsakega, tudi slovenskega naroda. V našd, so- Magradni natečaj 4x4x4 Upamo da ste se potrudili in pravilno reSUi vsa štirl vprašanja v zadnji številki, sicer pa imate še dovolj časa do konca natečaja, da ugotovite vse odgo-vore. V prihodnji številki bomo objavili še preostali dve seriji vprašanj, rezultati žrebanja pa bodo objav-Ijeni v 11 številki, ki izide sredi junija. Današnja štiri vprašanja (na zadnji strani!) so turističnega zna-čaja in upamo, da vam bodo delala manj preglavic. Premislite še enkrat in dobro preglejte navodila za natečaj v naši prvomajski številki ter se lotite dela, kajti Ankaran, Zadar, Dubrovnik in Berlin vas čakafo! Vsa ta brezplačna letorxinja (vključno vožnja in vi-zumi) bodo v juliju in avgustu. Vse interesente obve-ščamo, da imamo na zalogi še nekaj izvodov zadnje Hevilke (vsak udeleženec mora oddati vse 4 kupone!). Vsa pojasnila v zvezi z natečajem lahko dobite v uredništvu na Miklošičevi cesti vsak dan od 12—14. ŠE ENA ZANKA POLEMIKA 0 IZPITNEM REŽIMU V članku, IcS ga Je pod tem nasiovom v šesti številki »Tribune« objavil koordinacijski odbor zdru-ženj študentov tehnike, se slšii samo ena plat zvona. Naj se sliši še druga! Prepisa predloga glede izpitov Iz fizike, ki so ga obravnavali na seji oddelka za kernijo dne 29. II. 1956, sta dobila iudi ko-ordinacijski odbor združenj štu-dentov tehnike in zdruienje študentov kemije. Res je, da zastopnik šludentov tov. Kolar na tej seji ni soglašal in da je obljubil, da bo koordinacijski odbor združenj študentov o tem povedal svoje mnenje. Se sam sem poudaril, da bo treba to rpnenje upoštevati. Dogovorili smo se, da bom imel pet rokov , na leto, če bo predlog glede omejitve ponavljanja izpitov sprejet, in da bodo samo trije roki, če bo predlog odklonjen. Dogovor je bil torej čisto jasen. No .in kaj se je zgodilo? Od-delek za kemijo in podpisani do danes nista dobila od koordina-cijskega obora in od združenja študentov kemije ničesar, razen članka v Tribuni. Zdi se, da j« vsa stvar precej časa ležala Hekje v predalu. V marcu pa so začeli priha-jjati študenti:, »Ali bo rok v apirilu, ali ga ne bo?« Ker od koordinacijskega odbora in ocb zdrUiženja študentov kemije ni bilo glasu, sem se lahko spomnil na stari pregovor: Kdor molči, soglaša. Po treh. tednih čakanja se je bilo nujrto treba odločiti glede aprilskega roka. Ker se je zdela bolj važna korist tistjh, ki resno študirajo, kaikor pa dozdevna korist neresnih ponav-ljavcev, sem 20. marca objavil datum aprilskega roka in v do-bT.i veri na objavi obenem pri-stavil nove pogoje, ki so sedaj sporni. Menda je šeJe to spro-žčlo delovanje koordinacijskega odbora. Slišal seni, da je koordinacij-ski odbor zveze študentov po-tem (27. marca) poslal fakul-tetni upravi pritožbo z argu-mentš, ki so v glavnem nave-deni tudi v članku v Tribuni. Nekaj o tem mi je tudi omenil tov. Kolar ob srečanju na cesti in mi ponovno obljubil, da bom dob.il predloge odbora. Povedal sem mu, da sem zaradi nujnosti in ker nj bilo odgovora, že ob-javil rok (z novimii pogoji). Sa-mo po sebi se razurne, da v smislu dogovora na omenjeni seji oddelka za kemijo noviih pogojev sedaj ko so spomi, ne borai uveljavil, amkak bom Jniel izpite po starem: tritkTat na le- to, toda z neomejeno možnostjo mnogokratnega ponavljanja. (Ro-ka 21. aprila pa kljub temu ni-sem preklical, ker bi bili nepra-vično prizadeti tisti študenti, ki so se za tzpit že pripravili.) Vsa stvar je seveda čisto začasnega značaja, ker bo novi fakultetni statut kmalu rešil vse takšne probleme. Poglejmo še, kaj je sporno! O tem, da trije roki na leto ne zadoščajo popolnoma, nič ne dvomim. Da pa dvestopetdeset izpitov v vsakem roku za dva tedna ohromi izpraševalca za vsaiko drugo delo, je treba tudi uvideti. Pri nobenem predimetu na naši univerzi poloiaj ni tako hud kot na fiziki. Letos je vpi-salo predavanja iz fizike okrog 800 šludentov (od tega jih po-lovka hod jakov jz svojega okoliša poslat; na druge zavode, ker njenl pro_ stori ne zadostujejo. Največje breme te st:ske pa nosijo nedvomno slušatelj! PMFF, ki nimajo niti najpo-tr&bnejšega prostora za študij. To je problem, kj se je pričel kazati že kmalu po ustanovitvi un:verze in ki je po vojni z na-raščanjem števila študentov po-stal eden glavnih vzrokov, da slušatelji ne dokončajo študija v določenem roku in j© s tem tudi pričelo primanjkovat učnega osebja na gimnaziiah. V času od ustanovitve do dru-ge svetovne vojne se je število študentov podvojMo, v dobl po osvoboditvi pa več kakor potro. iiJo (z mski semester 1940-41: 507 slušateljev; 1945-46: 438 slu-šatel.iev; 1953-54: 1513 slušate-ljev). V zadnjih letih pa kaže razvoj števila študentov znake stabilizacije z umirjeno tenden. co narašča-nja. Vsa ta množica ljudi se stiska v temnih pro-stor:h že omenjenih poslopij in ni mogoče, da bi pod takimi po-goji delo napredovalo nonmalno in po določenem načrtu. »Uspeh ^tudija bo na vse plati po/iti-ven šele, ko bo imel študent na razpolago urejeno seminar-sdco knj žnico, dovolj velike predavalnice in svoj seminar-&ki prostor. Sele takrat bomo od njega lahko zahtevali vse, kar se pri normalnem študiju lahko zahteva od slušatelja.« pravi dekrn fakultete prof. dr. Anlon Ocvirk. Mnogo se govon ln piše o problem h učnega osebja na gimnazijah. Toda če ppmislimo.7 •ia večji del tega osebja pride ali bi vsaj morai priti s PMFF, )e jasno, da ne bo rešen, do-kler fakulteta ne bo mogla da-ti dovolj kadrov. Stanje dija-k&v na naš h gimnazljah do stanja na predvojnih zavodih je kakor 2 proti 1, število profe-sorjev pa ni naraslo. Poleg te-ga je vzgoja na gimnaziji po-verjena 2323 profesorjem, od katerih jih ima le 715 diplomo PMFF, 145 drugačno v sokoš&L sko izobrazbo, 468 višjo peda-goško ali slično šolo, 25% pa nima niti visokošolske niti pe. dagoške lzobrazbe. Razumljivo je po vsem tem, da je g mna-zijska podlaga za univerzitetni študij skrajno pomanjkljiva, kar spet predstavlja novo ovi-ro, ki jo morajo premostiti no-vinci na urrverzi, čeprav za to nimajo zadostnih možnost': (oo_ manjkanje prostorav na PMFF, knjižnice posameznih oddelkov niso urejene, ker nimajo svojih sob, temveč so na hodnikh itd.) tn ne morejo takoj v začetku sleditj predavanjem, zaradj če-sar spet trpi uspeh študija. Velik del slušateLjev PMMF js s podeželja in mnogo med njimL je takih, k; doma ne morejo študiratj ali pa sploh nimajo stanovanj. Vsem tem študentorri je edini študijski prostor semi-narska soba, ki je prenatrpa-na, in čitalnica v NUK, ki ne more sprejeti tako velikega števiia ljudi. Zato čakajo štu-dentje v vrstah v knjiž.nicah in zato odhajajo domov, ne da bi dobih prostor, kjer bi lahfco v m:ru opravljali svoje delo. Pa ne le študentje, tudj profesorji nimajo dovolj in pravih pro-storov 7a svoje delo, prav tako asistentje, ki jih-dela po več v enem prostoru. Kaj s.e v takih. razmerah . lahko naredi, . je ja&no. . Iz vsega tega je jasno, da ja nujnd i>e sam-o misliti na lastno zgradbo, temveč. tudi resnično začeti gradnjo, ker je delova-nje PMFF v današnjem stanju nemogoče. Dekanat je takoj po združitvi prirodoslovno-mate- (Nadaljevanje na 2. strani) Z izgradnjo Šfudentskega naselja bodo letos nodaljevali V proračunu za letošnje leto je bilo odobrenih tudi 80 mili-jonov za nadaljnjo izgradnjo Študentskega naselja. Po načr-tih. ki so že pripravljeni, bodo kmalu začeli z deli za izgradnjo kctlarne. Izkušnje zadnjih let so namreč pokazale, da je tre-ba najprej začeti z gradnjo kotlarne in šele potem ostalo. Kolikor bodo proračunska sred> stva dopuščala, bodo v letoš-njem letu začeli tudi z gradnjo moderne študentske menze. Predvidevajo, da bc-do de)a na kotlarni konžena do zime. ¦¦»¦¦*¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦»¦¦¦»»¦¦¦¦¦»¦¦¦<»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦»¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦< Uspeh študentskega pevskega zbora »...V NJIHOVI IZVEDBI SMO CUTILI VES SLOVANSKI ZNACAJ Z NJEGOVIMI ZGOVORNIMI KONTRASTI, NJEGO-VO MO2ATOSTJO IN BOGASTVOM OBCUTIJ.« Nord Eclair — 11. IV. 1956 »... DEJANSKO SMO SPOZNALI DA JE JUGOSLOVANSKA PEVSKA UMETNOST, PA NAJ BO NARODNA ALI UMETNA, IZREDNO IZRAZNA IN DA JE NJIH PETJE DOVZETNO ZA ODTENKE TAKO V FORTISSIMU KOT V PIANISSIMU, KI BI JIH BILO TE2KO IZVABITI IZ FRANCOSKIH GRL.« Lille UiriversHe Agencija France Presse porio-5a, da so na mednapodnem festi-valu študentskih zborov v L4Uu posebno ug|odn.o sprejeli zbor liuiblj-aaskih študentov »Tcm3 Tomšičt Ljubljansk; zbor je 'O'o-činstvo navdušeno pazdravljalrs, posebno ko so študentje naistopi-li z jugoslavanskimi narodnami plesi. Na sinočnja slavnastni predstavi, ki so na nj«j nastopd, le najtoolj^e skupine s tega festi-vala, je sodeloval tudi zbor Jjubljanskih študentov. (LjuMjanski dnevnik 17. IV. 1958) ZŠJ in okrajni klubi Ze večkrat te je pisalo in razpravLjaio o potrebi poveza-ve nase stuaerusne orguniza-cije z arug.nu poLiticnuni or-{foj7M>or^lr in to perečc rpro-ilcnje končno (udf re&iU. ~vb Predavanja v prazni predavalnici Lahko bl se malo zamislili... Vprašanje cvMska preda vanj in seminarjev je le eno iz ogromne kopice Studljskih TpraJanj. Vsekakar je slab obisk izraz nečesa ne^ativnega, nezdravega, toda problem mo-ramo reievati kompleksno. Zvaliti vso krivdo na študente bi bilo skrajno neodgovorno. Glavni vzroki so v učnem načrtu, ki ne ustreza več scda njim razmerain. Studij na uni-verzi moramo aktivizirati in aktualirirati, da ne bodo štnd entje, prislljenl na tak ali dru-gačen način, prihajali odse det tisle ure predavanj in semi narjev. Težave 5 slabim obiskom ima marsikateri univerzitetni profe-sor. Na pravnem oddelku prav-no-ekonomske fakultete so se loti'lj reševanja tega problema aistematično n so rbirali stati-gtične podatke o obisku posa-meznih predavanj in vaj. Do-bili «o prav neverjetne in po-razne rezultate. NajboljSi je še obisk v prvem letniku, kjer je povprečje okoli 20%. Toda na predavanja iz politčne ekono. mije nihče ne prihaja in so jih zato morali ukiniti. V drugem letniku je obisk že oWutno slabši: 10—15%. Na dvoje raz-pisan h predavanj pa študentje »ploh ne prihajajo. V tretjem letniku je obisk spet nekoMko boljši, gaj je povprečje neka.1 nad 15%. V četrtem letniku pa »pet ie 15% oz. nekaj pod 15%. Predavan.1 profesorja. ki je pri frekvencah ze!o strog, pa se v teh dveh letnikih udeležuje 50 odstotkov študentov. Po teh po-datkih tore.i rjbiskin0 nredava-nja na pravnem oddelku manj kot petina ali celo le deset na vpisanih siušateljev. Predava-nja, katerih povprečni obisk znaša 6%, tud; niso redkost. Nekaj pa je tudi takih preda-vanj, na katera prihajajo po trije a!i dva Studenta ali pa »ploh n hče. • Podobno, pravzaprav enako, je tudi stanje na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulte-ti. Ker niso niti za filozofski niti za prirodoslovno-matema-tičn: oddelek zbrani kakršniko. li statistični podatki, lahkoobisk samo približno ocenimo. Očit-no je, da je slab obisk pereč. da ne rečem značilen problem tudj za to fakulteto. Za večino oddelkov lahko trd m, da je povprečni obisk le 10—20%, le včasih 30%. Menda je Ie nesre-Čen slučaj, da je 10% včasih le 3—8 študentov. Seveda nemanV ka tudi predavanj,-kjer je ob!sk procentual.no še sJabli, včasih le 5%. Najboljši je obisk na od-delkih z zelo majhnim številom slušateljev, ker je tam pač teže manjkati pri predavanjh. BRUCI S0 ŠE PRIONI Za obe fakulteti je značilno, da tvorijo večino publike brucl in da ti najbolj redno oblsku- jejo predavanja. Izgleda, da jemljejo študij še bolj po sred-nježolsko resno in si takoj v začetku še ne upajo »ipricat« predavanj. Za izpite jim še ne primanjkuje časa in zato še ne čutijo, koliko koristnega ^asa jim raelična predavanja požro. Tudi pri' zbiranju inskr pcij in frekvenc še niso teko predrzni kot kolegi jz višjih letnikov. Toda vsa ta pridnost začne že v 2. semestru usihati in v drugem letnku je obisk dosti s-Iabši. Bruci so začeli resneje študira-ti: paradoks, kajne? Ce je obisk skozi vse leto zelo s^lab, je razumljivo, da je večji takrat, ko se de.lijo inskripcije in frekvence. Nekateri profe-sorji s-o pri tem strožji, drugim pa je vseeno. Nekateri so tako popustljivi, da študentje brez sramu prihajajo po podpise še-le po končanem predavanju. To gre že tako daleČ, da ima včr sih kak profesor proti koncu predavanja več slušateljev pred vrati kakor pa v predavalnici. Zanimivo pa je, da je obisk sem narjev in vaj boljši od otoiska predavanj. Pri marsika-terem profesorju je obisk se-minarja tudi za 100% večji. Tri-kraten ali celo štirikraten pa je obisk tistih seminarjev. pr: ka-terih se vrši kontrola udeležen-cev. Eden izmed vzrokov za večji obisk seminarjev je go-tovo tudi ta, da so profesorji za^n.ie bolj občutljivi, bolj na-tančni :n strožji pri podpisih. Toda študentje raje prihajajo na seminarje tudi zato, ker ima-jo od njih več koristj kpkor od predavanj. Pri seminarjih zvedo vei novega. dobe več napofkov in vzpodbud za svoj študij ln tudi mi n dp]a je prl Femi-nariih bolj domač, bolj poln življenja. ZA VSE NITI Nl PROSTORA Popolnoma drugače pa je na tehniški fakulteti. Na nekatera predavanja, ki so skupna za več odd&lkov, je tak naval, da kakžna tretjina študentov zara-di pomanjkanja prostora preda-vanja sploh ne more posluša!:. Zato so študentje prisiljeni pri-hajati k predavanjem mnogo prej, čo »: ho<5ejo zagotoviti prostor. Tudi ostala predavanja po posameznih oddelkih so zelo dobro obiskana. Seveda «o vmes tudi takšna predavanja ali va-je, ki so slafo&e obiskane, toda v glavnem je obisk na tej fa-kulteti daber. Več a!i manj po-d»bno j© hidi stanje na ostalih dveh fakultetah. Toda vpraža-nje je, ali nj na vseh teh fa-kultetah le na v dez vse v redu. PROTIUKREPI Profesorji se proti slabemu obisku bore na vse mogoče na_ čine. Ponekod pobirajo podpise prisotnih in na ta način kon-trolirajo udeležbo. Drugi profe-sorji pa si kar zapomnijo, kdo redno ob skuje njihova preda-vanja in kdo ne, in' to potem upoštevajo pri izpitih. Priznati je tretoa, da to pravzaprav ni sredstvo, ki bi bilo primerno za univerzo. Predavaaja in vaje so na un'verz; fakultativnega zna. čaja. Ce bodo dobro obiskana ali pa ne, je to odvisno od pre-davanj samih. Ce so predava-nja nezanimiva in kvalitetno bo^lj slaba, se slabemu obisku ne smemo čudili. Nekaj samo-umevnega je, da bodo «labo obiskana taka predavanja, za katerih teme je dovolj litera-ture im k: ne prinašajo nobe-nih novih podatkov ali novih pogledov. Hoditi na taka pre-davanja se vsekakor ne izpla-ča, zanje je škoda časa. Neka-teri predavatelji pa si skužajo zagotoviti večji obisk s tem, da pr svojih predavanjih navajajo podrobnosti, ki jih ni v Ituden-k»m dosegljivi literaturi in za katere je še sporno, ali so kaj važne in ali potem diplomantu v praksi sploh kaj kor?stijo. S tema dvema protiukrepofna se da marsikaj doseči. Tako je obisk na tehniskj fakulteti v primerjavi z o-biskom na prav-no-ekonomski ali PMF narav-nost sijajeo. Toda ni treba mi-slitl, da tam ni tudi takih pre-davanj, ki že po svoji temi ka-kor tudi po svojl kvaliteti ne spadajo več na našo univerzo. POTREBNE S0 NOVE OBLIKE, NOV SISTEM Toda če nam gre za dvig kval:tete Studija, potem «o vsi taki protiukrepi temu naaprot-ni. S takira načinom se študen-tov ne da raintereslrati -za do-ločeno zito^stveno področje in za aktivno \3elo. Z novimi fa-kultetnimi statuti in z noviml učnimi na^rtj moramo končno že enkrat razbiti neživljenj-sko«t In okorelost, ki vladata v dokajžnji meri po vseh naših fakultetah. Iz študijskih progra-mov bo treba črtati vse tisto, kar za na5o današnjo prak*o ne pride ve* v poštev in «e Je na račun konservativnosti ohra-nilo &e [i stare Jugos^lavije all pa Se iz časov pred njo. Poži-viti in prevetrifi bo treba tud! celoten režim študija. Ta Je po-nekod še posebno okorel in ne daje šiudentu dovolj ali pa sploh nič mo^nosti za samosfoj-nejši in kritičnejši način §tu-dija. Dofločiti bo tudi treba. kakš. no vlogo in kakSen namen naj imajo predavanja. Naj bodo ns- 8o>me«tllo wi po«aSi|!S3^» W** raturo in z& uč-benike, ki jih profesorji ne napiiejo? Naj bo-do brezkoristno razlasganje učbe-nikov, ki so napisauni in ki za-dostujejo? Mislim, da se s ta-kim načinom naS unlverzitetni itudij tifkoli ne bo dokopal do tistega nivoja in do tiste druž-bene pomembnosti, ki naj bi ju imel. Predavanja naj študentu odpirajo nove poglede na pro-blfrme njegove stroke, »mogoči-jo naj mu, da bo nasel pravo metodo, 8 katero j h bo lahko suvereno reševal in otvvladoval. Isto velja tudl za setnlnarje, ki prečestokrat nimajo tist« vloge, kot bi jo morall imeti. Bistvo seminaria je v t*m, da so na njem aktivni Studentje, profesor pa paelven, da je torej nekaj predavanju ravno na-sprbtnega. Toda študentie so pr »e-minarjih kaj malo aktivni in zainteresirani. Zato bo treba tudi za seminarje najti neko novo obliko, s katero bo uspelo študente zainteresirati in zakti-virirat1. Na pravu so pri krimi-nologiji po«kusili z novo ofoliko seminarjev, s tako imenovanim ekipnim delom. Ta poskus se je zelo dobro obnesel in bi kaealo o njem še kaj več spregovoriti. Za konec pa moramo še pri-znati, da tudi mi študentje no-simo neicaj krivde za slab oblsk. Saj večkrat iz same malomar-nostl n« pridemo na kakšno predavanj« ali pa semlnar. Ne trdim. da so vsa predavanja ne-korstna in da je vseeno, čc jih posluša* ali ne. Nekaj takih pa je le. Zato se moratno lo-titj tega problema čimprej, ln to hkrati z novimi učnimi na-črti. Zavedati pa se moramo, da brez naSega sodelovanja ne bo 81 o. rd PMFF!? (Nadaljevanje s 1. strani) matične in filozof&ke fakultete nadaljeval »kcijo za zgraditev poslopja na že prej dodeljeoem zemljišču na vogalu Gorupove \boljša? S^daj imamo zamisel, da bl se vse akademije združile v skupno upravno telo, za naj-boljšo. V tem pogledu pa še ni prave enotnosti in so mnenja zelo različna. V Zagrebu so za našo stališče o združitvi aka-demii, medtem ko v Beogradu takšno združevanje zavračajo. Dokončno pa bo to vpraSanja Urejeno z zakonom. Torej so mnenja o tem pogle-dn različna. Vendar pa bi glede na skupen umetniški značaj vseh sedanjih akademij morda enotna nmetniSka akademija najbolj odgovarjala našim raz-meram? Prav gotovo bl v neka'erih teoretskih in splošnih predme-tih lahko našli skupno osnovo za delo. Tu mislim predvsem za pi^edmete, ki služijo splo'n.i akademski izobrazbi, in pred-m^te, ki so skupni na vseh treh •.kademijah (estetska vzgoja, zgodovna umetnos'1, jez'ki itd.) Ima pa vsaka akademija svoje značilnosti in različna strokov- na obeležja, lci bi Jih moral« tudi v bodoče posamezne a';a-demije samostojno reševati, za-to se mi zdi nujno obdržati do-sedanjo obliko samosiojne' a urejanja pooka. Nek tesen skiop v pouku razen sploSnlh prLL-metov torej ni mogoč. In na koncu Se v časnikargklli pogovorih tradicionalno vpra-šanje. — Kakine so težavc itt problemi akademije za glaabo? Ovire, ki zadrtujejo razvojna prizadevanja so predvsem pro-stori v neustrezni stavbi, n:-urejena ©konomska vprašanja študentov, pomanjkanje not :n knjižnega materiala, plo^č n sorodn.1 tehn.ični elementi so-dobnega uspešnega študijslcsja d^la. Vsi napori, r^a se pomatjj-kanj? prostorov odstrani, so b^» li do sedaj zaman. Bili so v terai pogledu razni načrti, ki ra so po vrsti ostali neizpolnjeni. Po-manjkanje predavalnic je edtn od glavnih razlogov, kl prepra-čujejo uspešnost pouka. Iz sobei v sobo se sliš!jo izvajanja m vaje, kar moti slušatelja pri ^fudiju :n ?V:-''n)-i *~> •. Razen tega akademija nirra na razpolago večje dvorane, kie« in študij del z večjo zasedbo. Drug problem je ekonomske-ga znafaja. Večina študentov j« zaposlenih v srednjih glasbenih šolah, da si s poukom na iea ^ola^i 7affntT";'o p":»ner»'rt *;--_ ljenjske pogoje. Tako fmamai zelo protislmren pojav. da s« morajo predavstelji na akade« miji ravnati po urniku svojih slušateljev, ko imajo tj čas. To pa j« boleča rana za pouk. Ve-like težave imamo Ludi & ua-kupom glasbil. Proti olkoholizmu Na pobudo glavnega odbora Rdečega križa je zdruienje me-dicincev v Beogradu orgamzi-ralo zdravstveno anketo v ob-čini Kruševac. Skupina 85 mJa-dih medicincev, ki je Sla. da odkrije tajno nezadrine strasti, je pod vodstvom dr. Srba Stoj-koviča, predstojnika neurops:-hiatričnega oddelka, anketirala 336 gospodinjstev !n 1767 i'.a-nov. To je začetek borbe z ve-likim socialnim problemom, borbe z nlišljenjem Jjudi, k'" m:-slijo, da jim alkohol daje moč in zadovoljstvo. Medicinci so ljudem s przadevanjem govo-rili o lepšetn življenju brez ai-kohola. Pedagogiika kot znanost se ne more razvijati ločeno od drugih znanosti. Opira se na podatke ved, med druglmi tudii na bio-logiijo. Vendar aiso bioložki, temv«č družbeni zakoni tis.i, ki odločajo o razvoju človeka. Clovek je del narave in zato podvrien njenim zakonam. Ven-dar je človek tudi socialno bitje in to je najosnovnejše v njego-vem razvoju. Poznano je, da družbene raz.mere vplivajo tudi na fizičnl razvoj človeka. Vzgoja, izobrazba in pouk morajo imeti tako osnovo, ki bl 'vsebovala najsplošnejše zakone razvoja prirode in družbc. Pogosto se govorj o psihološk.1 osnovi pedagogike. Na prvi po-gled ima taka trditev določen smisel in se zdi pr€prii.':ljiva Kajti v resnici si ni mo?o:e za/n:slitd vzgoje, izobrazbe in pouka otrok ne oziraje se na posebnosti njihovega razvoja. Vsaka snov, ki se predeluje v žoli, mora biti tako podana, da je otroku dostopna in razumlji-va. Srednieveška pedagogika je popolnoma zanemarjala starost-ne posebnosti otrok in zato se sistem pouka otrok ni bistveno razlikova! od sis'ema pouka odraslih. Dognan:a Komenskega, Pestalozzija in drugiih klasikov pedagogike o ne;zogibnosti upo-šfevan.ia staroslnih posebnosi otrok so imela močan vpliv na razvo.1 pedagogike. Razvoj psi-linlogMe kot znanosf-i v 13. in 20. stoletju se je pokazal pri orga-n:7ac:|} procesa pouka in izro-polni'vi mptod V7.»oie. Razvoj te, pedaeogrki sorodne znanosti. .ie pripomoffel ttidi razvoju p*-Ha«oe:ke. Kl^ub t*»rpn r%a ne smemo sma^ra*' nsihologije kot osnovo pedagoffiki. Filozofija in pedagogika Včasih se sliSi trdltev, da sta osnovi pedagogiike logika in psi-hologrija. »Psihologizacija« pe-dagogake ni slučajen pojav. Kri-za buržoazne znanosti proti kon-cu 19. in v začetku 20. stoletja se kaže med drugim tudd v tem, da se je pogosto poiskušalo »psihologizirati« vrsto znano&ti. Freud se n[ slučajno trud.l, da bi kot osnovo medicine smatrali psihologijo, Mach — kot osnovo fizike, avstrijski ekonomisti — kot osnovo politične ekonomiije itd. Za psihološke osnove pe-dagogike se borijo pragmalisti, neoromantiki, refleksolog; in različni predstavniki tako ime-novane »teorije svobodne vzgo-jc«. Ne glede na različne izho-dižčne točke predstavnikov t*?h struj jim je skupno eno — nam-reč to, da imajo vzgo.ia, izobra-zba :n pouk take zakonitosti, ki 80 določene s psihološkimii po-sebnostmi razvijajočega se ofro-ka, z njegov!mi posebnostmi in inferesi, ki so neodvisni od po-litike in ideologije kakršnlh koli razredov. Razvoj otroka smatraio kot popolnoma spon-tan proces. Seveda ne smemo prezi-eM psihe otroka. istočasno pa je ne smemo smatrati kot slalen, ne-spi^menl.rv fak*or, kj dolo"a proces vzgoje. Psiha otroka se razvija ;n izpremin.ia kot rezul-tat vzgoje, kot rezul*at delova-nja vs«aa zapletenega sistema drnžbenih razmer. če se t>s;ha ofroka snrem:nia kot, reznUat vzsoje, po^m la^^o z enako pravioo sovorrno o pe-daao?k:h osno"ah nsi^olo^Mp kof o r>siholo5k!h osnovah pe^n- Pf*danju osnn' nih ^e^a^o' i'1 problem^v !n noimov, k u^oto-'ritvi za'"cnov in ^n"" o ^pdtso«'1"« 1<» b:la d'i n ^asa d«l flloizofij« in s« j« Je kot samostojna znanost imenovala »filozolfska pedagogika«. Konec 18. in v začelku 20. stoletja je buržoazna filozofija prež vljala težko krizo, ki je bila odraz na eni strani močnega razvoja pr -rodnih znanosti in po drugi strani odraz tega, da se zakljuj-ki teh znafaosti niso skladali z zaključki idealistične filozofije in vulgarnega materializma. F-lczofija v takih pogojih ni mo-gla dati trdne opore pedagogik1. Pedagogika je iz samega začet-ka izhajala iz določenih meto-doloJkih predpostavk in te predpostavke so obvisele v zra-ku. Odtod kriza v filozofski pe-dagogiki in začelek smeri, ki ie izhajala iz ugotovitev pr^rodnih znanosti, posebno fiz.ologije — eksperimentalna pedagogika. Le-ta 1921 se pojavi knjiga Joha-nesa Kretschmerja »Das Enie des Philosophischen Padagogikjt. Osnovni motiv tega dela je v kiatk«m sledeč: pedagog:ka se mora razvijati neodvisno od f-lazofije, brez filozofskih osnov. Filozofske poziicije so samo v napoto pri ugoiovitvah pedago-ških znanosti in pedagogika se zaradi tega spreminja v ophno znanost. Resnična znanost ne sme biti odvisna od filozotijs. Vsaka znanost in tudi pedasc-gika ima svojo lastno metodo-logijo, neodvi?no od filozofskih poz;dj raziskovalca. Bili so tudi prislaši mnenja, ki so smatrall pedagogiko kot originalno filozofijo. Paulsen na primer je trdil, da peda^og-ke ne moremo lofiti od filorafije, brez ps:hologije in e'ik« bi pe-dagog ka ostala br3'. osno e, t. dve na ne moreta biM lo^eni od 'e-r-iie sr--O7.nanja !,a m» afiz'ko. P^dnpog;ka je po n.vjsovem ^n^nj'! sestavm del praktt^ne l"\rfni:*e f^-Mk^V Tz Pauisnno-"e"a m"enja sledi. da peda^o-"¦'kn 'a^ko nos^ane rnanos1- le, č« jo smatramo kot del filozo- fije, torej pedagogika sama ni-ma predmeta raziskave. Se bolj rezko sodbo s tpm v zvezi je dal Kretschmer. On izjavlja, da je pedagogika nekakina anoma-lija v sodobni znanosti in da nepozornost do pedagog;ke slo-nj na oravilnem čustvu da pe-dagogika nlkakor ni znanost v sodobnem pomenu te besede. Pedagog:ka mora postati empi-r.čna zrtano^t o dejstvih, .ama si mora označiti cilje in meto-da 'ie gle-. * :a iiorme m 'ieje drugih znanosti. Obdelava em-pdrično dobljenih podatkov je mogoča tudi brez filozofska osnove. O vprašanju metodoloških osnov pedagogike razpravljajo tudi v Ameriki. Posebno dela Deweya so imela velik odmev v svetu. Znanost o vzgoji —¦ pedagogiki — povezuje Dewey s filozofijo. Pravi, da vzgaja, ne samo šola temveč vsako družbeno delo. Vzgoja sestoji \z. fizičnega razvoja in vzgo*e kot take: ohraaitev v fiz.iološkem ž:vljenju se doseže z aktom roj-stva, prehrano; v socialnem živ-ljenju pa se obnova doseže z vzgojo. Torej je pedagogika ne-kakšna biosocialna znanost in v svojem razvoju upošteva dve vrsti zakonitosti: biološke in so-cialne. Kot splošno teorijo vzgo-je pa smatra filozofijo. Vrsta ostalih arnerišk1']! peda-gogov zagovarja popolnoma na-sprotno stališče. Zahtevajo ute-meljitev vzgojnega procesa, tr-deč, da mora biti vzgojn; pro-ces točno preračunan, kot na primer pod.ietnik preračuna svoj posel. Cilie pedagogike mo-rajo točno določiti p^dagog-!-specialisti. Ek?per:mentalno-em-pirična metoda mora b!t.i osno-va v pedagogiki in psiholog/.ii. Pedagog^ka mora postati emp!-rična znanost. Učno-\rcgo1nl proces mora temeljiti na poda4-' kih ekzatnih znanosrta, prod-vsein fi^iologije. - »« . MED ŠTUDENTI PO SVETU Mednarodno sodelovanje V STUDENTSKEM 8VETU 8E V ZADNJEM CA8U MN OGO RAZPRAVLJA O MED-NARODNEM SODELOVANJU. DEJSTVO, DA JE SVETOVNA 8TUDENTSKA JAVNOST VEC ALI MANJ POLITICNO RAZ DELJENA NA DVA DELA GLEDE NA OBSTOJ USTREZAJO-CIH 8TUDENTSKIH ORGANIZ ACIJ VZHODNEGA IN ZAHODNEGA BLOKA (ZAHOONA 8E CIM DALJE BOLJ RAZVT.TA V TAKO ORGANIZACI.IO) JE TO VPRAfi^NJE TZ-REDNO PERECE, SAJ JE MNOGIM 8TTJDENTOM IN NACIO NALNIM UNIJAM VEC VRED-NA POLITlCNA RAZCEPLJEN OST KOT PA RESNlCNI IN PRIJATELJSKI ODNOSI MED ŠTUDENTI VSEGA SVETA. VENDAR JE DANES VEDNO VEC NASPROTNIKOV TAKE-GA NEVZDR2NEGA STANJA. KI POUDARJAJO, DA JE 8EDAJ VEDARLE ZE ZADNJI CA8, DA SE ODNOSI MED BTUDENTI IZBOLJ8AJO. V našem li»tu smo ž« večfcrat »pre-govorili o teh problemih. OpozorLi smo na napake tako MS3 kot COSEC in poiledice, ki jih tedanja razdvojenost la-hlto prinese v študentski «vet. Toda te posl« politično opredeljenoat dn cemtralizacijo, ki niti v najmanjii meri ni slu-ž la mednarodnem sodelovanju na ši.roki osnovi. Na.=iprotno pa ista organizacija v zadnjem ča-eu kaže žeijo z-a sodelovanje z drugimi st.udents.klmi zve-zami. Zaradj slabosti v dosedanjsm delu pa ji druge štud. organ -zacije še ne zaupajo dovolj, Težko je reči, koliko se Je poli-tika . MSS v celoti spremenila, prav gotovo pa kaže željo po mednaro-dne-m sodelovanju. COSEC kot neuradna orga-nizacija, ki pa ima tak značaj (COSEC j& le koordinacijsk: se-kretariat nacionalnih študen,t-©kih unij), hoče spremeniti svo-jo dosedanjo strukturo in po-fitati organizacija. To s« kaže v predlogu, da bi nadzorn odbor dobil kompetence, ki jih po sa-mem statutu nima in ne more imetl. Poleg tega kaže COSEC jasno opredeljeno pripadnost, ki je ravno na zadnji mednarodni študentskii k&nferenci pr šla do popolnega izraza. Toda tu so ie azijska in afriSka delegaclja, ki ravno tako prvčata o političnl enostranosti COSEC. Zaradi obstoja dveh organ -zacij se pojavlja nevarnost le močnfjšega razkola med Studen-ti. Videti je kot da študentski probl«mi niso najvainejši, da je vs« bolj vaino, kdo bo v mednarodn&m študentskem »ve-tu prevzel prevladu.i^>S poloSaJ. N« tak načia prav gotovo ni mogoče daseči resničnega med-narodnega sodelovanja. Ali sedaniji položaj zahteva ustanovitev nove medmarodne organizacije? Prav gotovo ne, če b: imela podobne slabosti kot jih imata sedanji organizaciji. Gotovo pa ne bi mogl: zanikati pomena organizacije, kil bi se raizvila \i deja.ns.ke potrebe po mednarodneim sodelovanju, iz potreb* po združevanju Studen-tov vsega sveta ne gled« na po-litična prepričanja. Prav gotovo je še vedno naj-bolj primerna pot za odpravo dosedanjih nas-protij mednarod-no »od»lovanije med posaimezn;-mi nacionalndmi študentsikimi organizacijami. Naša študentska organizaci.ja je za tako obliko sod&lovainia, kajti 1« na ta način lahko pr čaikiujemo toboljšamjp trenutnega položaja. Enako-pravno sodelovanje z v*ako štu-dentsko organizacijo, prijatelj-sta stiki s študentj vseh držav 80 osnova za vsako nadaljnje delo v taj smeri. Posarnezne študentsike orga-nizacije sj želijo mednarodnega soelovanja. Nekatere so celo pripravljale konfereaice o pro-blernih mednarodn&ga sodelo-vanja. Rezultati zaenkrat le nčuje napore komunističndh držav za medna-rodno sodelovanje takole: ... Komunistl želijo ko&kslstenco taradi tega, k»r niso dovolj m&čni za vojno. Na ta način želijo o«laibiti odpornost kapita-ldatiftnih sil, hoč«jo st> infiltr:-rati v ndkomiundsti*ne organiza- dje. To so njihovi p-raivi raa-logi za »enotnost« ... Vsekakor so te besede čudn». Ali se lathko želja po aodalova-nju razlaga na tak način? Ali je mogoče na tak banailen na-čin interprebirati boj za mir? Taikšno izjavo si dane« le malo-kdo upa izraziti, ker ve, da ga b0 vsa svetovna Javno-st ob»o-dila. Če komu še n; dovolj raz-cepljenosti, naj potem to ohrani za sebe in naj ne neti ognja tam, kjer plamen ugaia. Tudi njegove izjave o komunast;6nih deželah so šablonsk«. Vsega lt ne kaže metati v e znanje, v dru-; gem pa j« veL praktičnega de-la. Zlasti pomembno je takozvano sodelovanje b prakso ali prak-tično Solstvo. pri katerem štu-dentje rešujejo po«amezna pe-re<^a vprašanja, kj se pojavlja-jo v praktičnem življenju, se-veda pod strokovnim vodstvom. Vsekakor ima lahko ta način za kasnejšo prakti&no dejavnost precejšen pomen. V »ami organizaciji §ol«tva obstajajo še nekatere specilič-nosti. Tako so obvezne študij-ske prakse ir» delo na terenu, kjer «e študentje praktično va-dijo za svoj poklic. Pravzaprav to niti ne predstavlja neke po-sebnosti. Novost predstavljaj© pogoji za dipl&miranje. ki obse-gajo nekatere daloibe, ki so nam le malo znane. Tako mora vsalc študent pred diplomo izdelati okoli 10 projektov (kar izgleda kot nekašna seminarska naloga — seveda obiirnejša in resnej-ša) in mora izdelati posebno te» zo, v kateri *e običajno obrav-nava kakšno aktualno vpraša-nje Iz prakse. Sploh je zelo po-udarjeno praktično delo. Studijsko lefco se pričenja po-dobno kot pri nas Jeseni in ea končuje spomladi. Tudi tu po-znajo študentje določene nava-de, ki so seveda dnigim štu-dentcm v svetu tuje. Tako dobi vsak abiturienrt srednje Sole, predno se vpiSe na univerzo, posebno pismo, v katerem mu star; študentje izražajo dobro-došlico. Ko stopi mlad študent na univerzo, ga sprejme pose-ben »sprejemni komite«, ki uve-d« nato študenta v univerzitet-no življenje. Lepa navada. PrijateLjstvo in pomoč sta lastnosti, ki sta med kitajskiml študenti zelo razviti. Kot da vsi čutijo med seboj iskreno prija-teljstvo. O tem nam prav lepo govori primer mlade študentk« Kao Sing Hua, ki je iz določe-nih razlogov morala zapustiti šolo z.a nekaj časa. Toda v tem obdobju so drugi študentj delali za njo. Kolektiven duh je tu moftnejši kot sebičnost in uve-Ijavljanje subjektivnih strem-ljerej. Ko se je mlada študentka vmila Po riekaj mesečni odsot-nosti, j« naila na isvojem pro-storu ves štisdijski material, kl ga je potrebovala. V tem ča*U so Studentje pisali za njo pr«-davajije, urejevali spiske in }i po povratku tudi pomagali pri Stoidiju. Pravijo, da je to tipi-čen primer sodelovanja in pri-jate.!jgtva med kitajskimi štu-denti. Morda ta navada ne bi biLa napačn^ tudi pri nas?? Mednarodno študentsko srečanje Z« v enl prejinjih Itevilk smi pi.sall, da bo letos v Ljubljan: drugo mednarodno Studentsko crečanje, lci se ga bo ud«ležilo okoli petdeset študentov — pred-stavnikov naJrazMčnejših Stu-dentskih organizacij iz Evrope, Azlje, Afrike in drugod Cepiav danes fte ne poiznamo vseh ude-ležencev letošnjega mednaroi-nega *r«čanja pa 'ahko uparno, da s« bodo na njem zbrali naj-vldn«j8! študentski predstavniki V». omsnjenih držav. O programu leitoSnJega medn?.. rodnega srečanja smo že pisali. NaJ l« še enkrat poudarimo, ^la bo v aredišču porTrnost! preda-vanje tov. Vlde Tomšičev« o »Medna^odnem sodelovanju tn aktivni borbi za *«5r« posebnc glede sedanje ms^naroin« situ-actlje, ko večina dežei na svetu želi mlrno ln enaknpravno sode-l^vanj«. Za nas Studentp ne bc ni? manj pomemhno predavanjfi o »Mednarodnih odnoslh Studsn. tov«. Morda bo na tem sr«čanju prišlo do kakih gloHjih analiz dosedanjega mednirodnega ?t\i, dentsk«ga sod«lovan.Ja. kl nd n.C Tcai radovolHvo. Vsaka konkrc^-na akcr.ja, vsak konkreten pred- log, ki bo koristil mednarodne-mu Studentskemu sodelovanju ia en-otaosti študentov, bomo «pr«-jelj z zadovoijstvom. Ceprav ima letcvšnje medn^-rodno ar«čanje povaem deloven značaj, pripravljajo prireditelj. tudl malo razvednla. 2e v Ljub-ljani si bodo tuji pred.?tavn:*i lshko ogledali vrsto kulturnih raJitične &">!« in inkituitc, ki so v sklopu posameznuh univerz in faikuitet. Palcg teh šoi ]c $e neka.j katoii-ikih uaiivei-z in priva^ne faituiite-te reaio^ije protestantov in ju-v. Te $o!e, ki so v glavnem ».p>rivateriaJino podporo od denwv, od k*teriih yih je dkciii 15 tisoč na tehniških viiso-k;h Sirfaii (Grandes Ecolcsj. Seve-tok (okoii 0,35) ako,-ro presraeri, jaij j>redtstx^Ija v primepjavi i nekaterimi dVžavaimi n^nalen odaootek. To nam na drusei »orani kaže, da koiJentov ni ravno tako mnogo, navzlic ve-liklni tr*d'icijam, ki jifo imajo francoflke unirverze. V «Btemu fraaooskega lcAmrv* imaio po«eb>no tpomembno mesto »Graimi« Eco!««, ki piredstavl ja io posilbcn iprim«r riusoiko&olfke KobrtKzb«, ki \)t ,paral««len fatkul-te-atn ki ie posthno* Frinoiije. Te r-.i9oke idU »o rai&dlel}««^ r jlavnon na tei *rt$>t Osoome m> šotl« z-a »p/ioJno iizoibražrvanije, ki so ItevilnejJe in imaijo v fvcjem pirogram-u vse tiste predmete, ki »o tud. drugaČe na praginaimu po-sa.mw.nih fauultet. Bistvo je v za-akrozenem znanju Jiršega kom-srleksa posameizn»ih znanos'ti. Tem naspiroti stoije *.ako imenovane šo le za višjo tehnično vz.gojo, ki Damenijo di ugo skiraijnost. Neka-ko na sredi med obema j^a. stoji tretja vrsta, Grandes Ecoiles. To so visojkc Jole za tehnitiLnetTHi dolu, kar ima tudi svaje pozitiv-ne f«ul'ta*e. 2e pircje smo cmenili, da na frAncoskifo univerzah in fakuite-tah fctudiiira nekaij nad 166 hsoi študentov. Večina le-teh j< Fran-ccwk*v irv le majhno število Stu-dentov i:z tujine (9.383) odmosno iz fraoooskih ipirekomarski'h d«-žel (6.304). Presenetljivo veliko jc Itudenitov prava, soj; jih je okoiLi 41.412 in prodstavljajo tako naijmočnejLo skupinn na franco-skih uniiiverzah, obenem pa sc-stavlijajo eno četrtiino vseh ku-dentov Fra-nciij«. Po številu štu-demtov slede pravnikom humani-mčne f3ikuhete, faicuhet« priro-doslovnih v©d in modioime. Pogoji za sprejem na vmOTerzo jo pcodotcni kot v mnogifli dVugih d/rJavah. Raren osnovne šoie (ki traija lcst let), morajo kandidaid k»on5a*i s«demlotno sredhijo iotlo m a^ra-vki maituro, talko i.m«no-vano »bacoailaure*:«. Vendar nc-k*t«re fmultet« (nicosna vntrrac- ze zaraidli preot>remenjenosti zah-tevaijo tudii sprejemne iz.pite. Zna-6'idli precej visoke šoilnine in stro^ki »tudija, Po podatkih potrebu}« fraoco-ski kudent za tvoiie šolanje mi p^rež^vLjanje okoli 100 do 150 tii-soi frankov lotno. Se-vcdia jc ta irevfka, ki ni dostapma vuako-rm>r. To skvtlaijp Francozi odtptra-viai x sdo Htdkka mffnotn ior pendirao.ja iin posofSI. Najv©2j* Iteviilo štipendij podeljuj« franco-sko prosvetno ministrstvo. Krite-rij pri poddicvanjiu \e socia.lni položaj in Itudijski kriterij, od kateirih je odvisna tudii višina *a-me Stipeindijc. Poleg teh Itipendiij pa obs-.ajajo še mnoge drugc, ki jih podeljiujejo posamczoa mini-»fcrstva, ustanove pa ttidi prirvat-nSii. Tud'i okraiji in dkrožja rax-p-isuje^o svoje štipemdije, nekatere študente pa štirpendirajo znan-stv©ni zavodi simi. Raizen S-tipendij ]t t Fra.nctii zelo ra.zvit sistem posojil, ki se od posojill v nckaterih drugih dr-žavah razlikuje po tem. da drža-va ne zaihteva nobenth obresti. Toda ne glede na v$« to tudi sa-mo vradairne posofjil ni' p«-eveč u^odno, tako da mnogokrait fond za pos-ofila ni povsem izčrpan. V Ieru 1950 je bilio v Fraodji podeljeniiih 12.800 šti^ndij v zne-stku 1.500 mil. frankov. V letu 1954 <"e bilo Hpendistov 28.000, vsota, ki »o jo prajeli pa je bila 3 miSijarde frankov. Za tako veliko žtevilo štipen.dišj ima ned-vomno zaslugo tranooska študentska orga.nizaci-ja, ki skrbi za socialni potlozaj šttidentov. Kljub vsemu temu je odstotek Studcnifov, ki spreicmajo Š*ipemdijc, žc doka'i nizck in z-na-&a daoes okoli 18 odwotkov. Sociailni položaj Itudentcvv pa sku^a država izboljšaci tuneija razumeva,n'a. NaiSa Stu-dentska org*niaacija je t fran-ocwkirm fcudenti vodno ttmo »o-ddovaila m saidovi t«g* dela «o vi'dni na v*eh po!i!h nai«ja Jtw-dentskega udejscvovaa^a- SKRIPTA ZA ŠTUDENTE Državna založba Slovcnije v Ljubljani. Mestni trg 26, ohvešča študente, da itna še na zalogi naslednja skripta: SADAR: Trave SADAR: Ključ j-.a določevanjc travnatih semen, deteljo in plevela VOVK: Nauk o kmetijskih tleh FAKIN: Splošna botanika. Repitorij JANE2IC: Zašfita kmetijskih rastlin 2IBERT: Veterinarstvo I. BLEJC: Kmetijska statistlka BLEJC: Teorlja in metoda statistike BLEJC: Statlstika I. TrRK: Statistika II. ZIBERT: Nekužne živalske bolezni LTjSlCKY: Prispevek k bioenergetiki glodalcev Nauk o drobovju SLEBINGER: Fiziografija SKERLJ: FizlČno pubertetni raevoj ljubljansklh srednje- šolcev PERPAR: Vaje iz organske kemlj« PERPAR: Organska kemija II. PREMRL: Organska kemijs BOŠNJAKOVIC: Nauka o toplinl I. NIKITIN: Kristalografija RANT: Energetska ocenitev postopka fabrikacije sode STROJNIK: Isa. Tolerance ln sozložja Acta tehtnica. Statistični proračan krila t, dvema vidoli- nicama LAPAJNE: Tabela 2a diraenzioniranje pravokotnih pren rezov iz ojačenega betona STRUNA: Motorji z notranjira »irorevanjem Ekonomika — Organizacija in planiranje t trgovinl Zbornlk znanstvenlh raiprav pravne fakultete Zbornik fllozofske fakultete NAHTIGAL: tlvod v siovensko filologljo MIKUS: Choix de textes Prispevki k florl slovenskeg* ozemlja II. (Mayer ln Lasar) STRUNA: Vodnl pogonskl stroji REYA: Meteorološki elementi Poleg t«h skript dobite pri Državni uložbi Siovenije r Ljnbljani, Meatnl trg 2«, tndl rse druge učbenike, znan- rtvene publikaeije, lepoilorne knjlfe, mnzikaHJ« tcr vt« iolske Dotreblčina. Z avtojem v Koromandijo s Ko stopaS taikole k drug} predstavi v gledajl&ko haio i« sj moral poprej mlmo mnogih dejevo filozofiranje ali j« Peter li-terarmh vogalov t. vserni njlhovimi pomenki, se ti prav zares zazdi; kakor da prihajaš v res pravl Peter ali ni. sicer ugledoio družino poslušat vsemu messtu »n»n prepirček. Da pa je prav draimatično in tudi velik ufitek okopati se vlaatnem mnenju, t«ga prljatelju slovenskega gledališča nihče ne N« §lede na hudičevo fllozo- gme zararitL . fiJ° v Smoletovi drami ah je Koromandija aii je ni, se ©b ediš v gledališču, r zani- j« med njima r«g k»j, kar bi S pristnim občutjem, ki Je osebi hudiča odpirajo različna manjetm poslušaS, tudl ne- lahko imenovali ljiisbez«n, so- pisatelju v resnicj lastno iin do- vprašanja. Pisatelj sam nam v kajkrat odobravajoče za- vraštvo all vsaj dolgčaa? Je živeto, saj so prizori, kot je Gledallškem listu pove dirobno ploskaš In če je res, kar Ton« sploh enkrat prizadet v n. pr. tistl, ko Tone pripoveduje Opazko, ki pa postane odločilna * "r "" "" " svajem odnosu do nje, nw nju- ženJ in Luki o svojem najno- Za prjj'atelja slovenskega gleda- no razmerje kdaj predgtavlja vejiem ftkandalu, in kakršno je j;^a j^i je podvomil v dejan- Kupno trde po literarnih voga-lih, da je dranaa pisateljev prvenec, te-daj se nekako čustve- življenjski probl&m? Ali alsta ponekod v drugetn dejanju, saj ^^ nujnost te osebe, namreč, f« j« Pisatelj odpravil na pot da je ^ režiser Jamnik zdru- no ogreješ za pisatelja. Toda z grozo opaziš, da se kaj takega piravzaprav le dve leseni lutki, ki se razživita šele, ko sta dale<$ im se nekega dne srečal z Ijepo Xi: zgodilo tudi med teboj in drug od druge? Med njima ni Vido — Cankarjevo nesmrtno tdramo. Kljub zanimivemu in na fcekaterih mestih res doživetemu tvrdušju, ostane prijatelj sloven- žil hudiča in predstojnika v osebi Maksa Furijana ter s tem tistlh drobnih življenjaklh fmes, ljubeznijo ter pričel koketirati dal Ceiotnemu poj»vu psihološko 2 nJ»n11" s^bolom in vsebino. utemelje,nost. v dialogu '»pozna- ki gledalca potegnejo, da spozna v njih samega sebe. Sploh pa Da bi Cankarju prikril svoje mo, da pisatelj hudiča ne smatra nedastno raamerje do Lepe Vide kQt« halucinatori^en pojav rair. - simbo a najvisaega hrepene- ^ TonetOye dl0,mišljije; saj » nja po lepoti, ki je Cankarju ga ta sprejema kot povsem obi- dojemljiv le v najvišjem aktu čajen jay_ ^ je yideti smrtJ, prične imenovati Lepo Vldo Koromandija, prav tako pa kako se B. Miklavc bori s kon-do neke mere ponlža tudi vi- cepoi*> režiserJa in koncepcijo soka hrepenenja v sicer doživet riolgčas in n«kaj, kar &e ni do-končno izobli-kovano im jasno. To izpodrecano Lepo Vido, ki ji da Cankar tudi stvarno ze-meljsko -mesto v pirizoru, ko pride Lepa Vjda z Dioruzom, prašna in blatna, k Poljančevi smrtni postelji, pisatelj Koro-mandije docela odimakne od real-nosti, in jo pricne imenovati deželo, kamor sicer nihče ne bo prišel, važno pa je da se ji vsakdo na svoj način piribližuje. Prijatelj slovenskega gledali-š^a vzame v roke Ivana Can-karja Zbrane spise 16. zvezek, odpre stran 280, in prične brati: Damjan: Prihodnji teden poj-dein, prihodnji teden prav pisatelja v prizoru iz bara, ko se mu hudič prvič prikaže. Po-leg tega je dejstvo, da hudi^ nima v tej igri vloge akterja, da je povsem nesamostojna kla-vrna pojava, ki je z-a razliiko od Cankarjeve§a zlodeja brez kritične osti in ima samo nje-govo zunanjo karakterizacijo. Tako lahko zaključimo, da je hudič pravzaprav na odiru za-radi enega santiega efekta, da namTeč tudi on končno pri^zna Tonetu, da nima miru. S tem je pisatelj zapravil ogromne mož-nosti dati igri notranjo drama-tično trenje, obenem pa je od-kril v vlogi hudiča najbolj ranljivo mesto svoje diramatične zgradibe in prišel v konfli^kt z režiserjevo zamislijo. Tako je prišel igralski ansambel med dva ognja [n seveda v največjo krizo ravno v vlogi Toneta — Lep uspeh v Ptuju 4. V. in 5. V, t. 1. je dramski skupina Ptujskega akademskega kluba uprifeorila Shalcespearovo tragedijo Othelo. Reižijc drame je prevzel Zlatko Sugman, St-i-dent akaderndje za igralslco umetno«t. Pri up>rtz<>ritv.i so s-o. delovali skoraj v&i član-i PAK, ki .i>maj,o veselje sa to umetno®'.'. Publiki j« Ibtla r. obema pred-stavama zadovoljna. Najv«č pri-znanja pa sta me§ kot. Othelo. Proslavo v Zagrebu Pjrofci koncu m«^eca aprila je kulturn.o prosvetaiiSko društvc-Siovenski dom v Zagrebu prire. dilo književni večer v počasti-tev stoletnice rojstva Antona Aškerca. Kakor vsi dos«danjl 11-t&rarni večeri Slovenskega do-ma, je tudd ta privabil lepo Ste. vilo ljubiteljev »lov«nak« kn.r.-ževnosti. Na ve^erj je bilo mnc-go gostov iz LR Hrvatske. DruŠ-tvo kn j iževnikov Hrvatske je zastopal hrvaški pesnik, akade-mlk Gustav Krklec. Večer makedonske narodne pesmi V domu kulture »Božidar Adžija« v Beogradu je bila ko-nec preteklega meseca uspela prireditev študentov beogralske univerze, kj so doma iz Maka-donije. Makedonski šbudentjeso v uspelem in obsirnem pragra-¦mu nasitopili- kot recitatorji na-rodnih pesmi, pevci in glasbe-niki. Na prireditvi je nastopila tudi pevka Radia Skoplje, Dra-gica MavrovKka. Nastop mske-donskih študentov so v Beo-gradu s priznanjem ocenl' in pohvalili njihovo požrtvova'iRo delo. »L'HjU.itti, globlje pcjjle,}! Ali ne vidiš, odkod te nove sile? Življenje se dratni v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, i.ščejo luči, roke se iztezajo, iščejo ciljev. Kaj za to, če prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne napla-vine bo vzklila bujna rast! Njih misel je bila prava: ne bele krizanteme na ogoljen frak — rdeč nagelj na kami-žolo! Ne boj se, narod se ne da oslepariti, ne da si za-vezati oči! Naj ga vodijo po stranpotih, po močviTju, po temi — sam bo našel pot do srca! Plevel so sejali, zrasla pa bo pšenica. Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, očlstil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem za' spomin na grenkolepo pre-teklost. ' Na enem tistih tenkih, belih lističev bo napisano moje ime.« (Ivan Cankar: Bela krizantema) ¦¦¦»¦»¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦»¦¦»¦¦ Stanislav MIKEC: Nevihta 6kega gledališča neprizadet in sta obe ženski — Hilda in njena hla-den, kakor bi staf na veli- mati (Vida Juvanova) neobde- tcastni konstrukciji velikega mo- lani, nerazvitl in težko dihajoči stu, pod katerim je usahnila pod bremenom enega samega ^¦oda. Zares. Poljanec: Kam? Damjan: Morda pridera do Ame- B. Miklavca. V enakem položaju so se znašli tudi Furijan, Gri-lova in Juvanova ter so vsak na svoj način reševali položaj z večjo ali manjšo rutino. Režiser s svojo psihološko koncepcijo [n pisatelj, ki je premalo poosebil rike. AH tudi če ne pridcm. Poglavitno je, da človek vsta- ne, da gre, gre, gre; kaj tisto, kedaj in kara! In----------Dionk: Ne hodi, VI- da .. ., ne od nas! Vida: Ne boluj po meni, moj svoje ose-be, se tako močno spo- raali, ne išei rae! Daljna, oj Padeta pred očrai pubiike na Absolventi AUU v Umetniški zadrugi daljna je moja Pot! Se prijatelj gledališča: Tudi zadovoljivo rešeni sceni VI. Ri-javca. Poslednji monolog prijatelja --". koncepta značajev. Prav tu je Tone odhaja na pot. Manj jasen , . .... Pa pričneš analizirati samega Pisatelj s širokopotezno gesto cilj ima, sk.oraj ga nima, a je fo°7^^ okoV W« orkmfj1 feebe, odkrito pristransko do preskočil življenje in ustvaril vendar ves v simbolu poti, poti «) razmere ^okoii tega pnsime, idejstva da je »Potovanje v Ko- racionalno shemo. Kako more z nedosegljivim in daljnim ci- dia ^ ^e PriCel uiKvarjaa s poj- -'-¦ _:__i-i- —j..~.x_i------ _ i.i;..<.ii -¦ _. ' moni avan.tgardiznTa v sloven- lomandijo« nagrajena slovenska Pisatelj potemtakem zaklju^iti ljem. brama: prvo dejanje z liričnim prizo- Pisatelj odpelje Lepo Vido in skem gledališ(*u): Morda ne zadovolji to, da k^_"j!d ^n^^"^^-^" P^eta v dolino šentflorjansko. Doslej največji živeči avant-problem s širšega področja ni' ^ ™^ _„L !.„ „* -™!-" Tam, pod gradom, v katerem gardist v slovenski d-Tamatiki deto poslati moža na pot same-ga, če je ta lkika resnična? iKo pa bi ne bilo tako in bi se Tone morai v reanlcl trgati iz vseh neštetih spcm, preden bi položaj tudl gledalcu n« bi bil od vsega po^etka kakor na dlarni, potem bi se pred publtko zares razvijala mogočna notra-nja borba. Mnogo bolj življenjski j« pi- jnov, da niso novi niti simiboli miti pisateljev prijem — vendar ge odločno zavrneš. Nikogar, kdor je vsaj malo iprodrl v skiiivnost oplajanja in prepletanja literarnih snovanj, ne bi motili vplivi, ki jiih ni itežko določiti: Cankar, Cehov, (Gogolj . . ., če bj bilo delo v Tesnici enkratna in življenjsko jprepričljiva manifestadja umet-rika. Pxav tu najde prijatelj slo-Venskega gledali&ča še neobra-ino kost za svoje glodajoče misli: Pravega življenja sem pogrešal ^Tes ta večer med živahnirni pre-bivalcj gledallške hiše. Kako cnostransko podobo življenja nam je pisatelj postavil pred oči! Eno samo občutje, ki bi sicer moralo motiviirati dejanje ¦— dolgčas in brepenenje po Višjih ciljih življenja, bi že mo-ft-aio prevladovati v nekoliko Jpreveč boem&kem srcu glavnega junaka (Eranko Miklavc), toda s kolikimi vezmi preplete obi-ičajno življenje takšna osnovna 3"9z.položenja! Koliko različnih ©¦dnosov kovič in za njim poskakn- je truma neštevilnih »nežnih« in ipsevdozgodovinskih pisate-Ijev, se Sterija razvije v ostre-ga in satiričnega kritika prav te literatu-re. Na koncu zavrže vs& literarne zablode svojega časa in s-topi dale^ naprej pred te razmežene in lažne literate ter postane prva zvezda nove racionalns in realist čne knji-ževnosti. Nezaslišano drzno in pogum-no je bilo to, kar je storil Ste-rija: napaeti in zasmehovati najvižjega boga srbske literatu-re! Toda to ni bil ne prvi i& kneževkie zaprosi poaa&č od Vojvodine, od svojih kultur-nih rojakov, Sterija lakoj za-pusti vse svoje domače udobno-sti in. navade in kot resničen rodoljub nesebično in do samo-odpovedi troši svoje močj na ngštevilnih področjih prosvete, ki se šele organizira. Zdi se nam skoraj neverjetno, če po-gledamo, kaj vse je ta mož po-čel! Ne samo, da je delal, tem-več je prav povsod ostajala za njim novovrezana brazda. Or-ganiziral je šole, uitrjeval jih je in ustanavljal nove, bil je pro-fesor, pisal je učbenke, knjige, priročnike, prosvetne zakone, organiziral je prvi srbski mu-zej, dal je iniciativo in pri-pravljal ustanovitev Srbske Akad&mije Jtnanosti. (Družtvo srbske slovesnosti) jn prvega srbskega gledališča. Kljub vse-mu pa je našel dovolj časa, da je obiskoval vaja še neuradne-ga gledališča v stavbi bivše turške carinarnice. Režira, po-maga povsod in vzgaja prve gledališke umetniške kadre. Istočasno ustvarja umetniški okus in vzgaja tako jgralce ka-kor gledaližko občinstvo, kar pa ni 'bilo lahko v takem pri-mitivnem okolju, ki do tedaj gledališča sploh ni poznailo in kjer je sam Miloš gledal nanj kot na svoj ose^n: ansambel za zabavo. Motili bi se, če bi mislili, da je vse to lahko delal bre« ovir, bile so velike in neštevilne, majhne in nakapi^ene. In kljub temu, da je to bila osvobojena Srb:ja (še ne popolnoma) in je bil turški pritisk šibkejši, so bili časi težki in .polni grobih notranjih sovražnosti, brezmej-ne surovosti in pohlepa vodij v&taje, ki so svoj prestiž utrje-vali z všemi razpoložljivimi sredstvi, naibolj pa s kopiče-njem ^bogasitva. V določenem trenutku je ta njihova surovost prišla na dan s parolo »Švabe napolje!« (mislili so na Srbe iz Vojvodne)¦ in Sterija je bil pri-siljen podati &stavko. Zelo ra-di so jo sprejeli. V velikem l&tu 1848 je Steri-ja spet v Vršcu, morda samo zato, da bi videl povampirjeno rodoljubje, ki ga prikaže v svo-jih vedno aktualnih »Rodoljup-cih« in dckaže, kako je znal in imel pogum v tako kalnih in neurejenih dneh misliti druga-če in bolj pravilno kot sodob-njki. Vsekal^or je čas>tno, zelo častno, da je bil objektiven do Madžarov :n ni dovolil, da bi ga zapeljala hinavska dutiajska politika v »svobodni« Vojvodini. Leto 1948 je dalo našj litera-turi »Rodoljupce«, najbolj zrelo in njegovo najmočnejiSe dedo. Druga*ni so kot prejžnje Ste;i. jeve komedije, ker je element satir« mo6nejši; to ni komedija, temve^č satira! V dneh revolu-cije je bil Sterija ogorčen nad grobo stvarnostjo bolj kot kdaj-koli prej in so »Rodoljupci« te-sno povezani z zgodovinsklmi dogodki v letih 1848-9. To je družbena drama s težkim in tragičnim zgodovinskim ozad-jem, polna je zapletene in raz-nolike tematike, zgodovinske doku.mentacije, polUike, nacio-nalnih in verskih najgprotij in da bi jo popolnoma razumeli, moraroo poznati vojvodinsko okolje in tamkajšnje politične raz.mere pred sto leti. Zutilov in njegovi niso cbstajali samo v Vršcu, povsod jih je bilo dc_ volj; v vseh vojvodinskih me-stih, pri vseh narodih in v vseh časih. Vsi družbeni prevrati so rodili ljudi, k: so jim podobni. Pri vseh narodih so obstajale skupinice, ki so v dneh splošne zmede lovlle na trnke narod-njaštva predvsem položaje in mastne kose zase. In zakaj ne bi trn&k menjal barvo in obli-ko, če se lahko s tern toliko pridobi? Kdo na svctu j:h ne pozna, polni so besed o rodo-. ljubju, a v srcu jim je izdaja in roke nemirne pri kraji vsega državnsvga in narodnega. To je tLs tista kretenska strast pa c_-narju in napačn: nazori,4 ž -ljenju. Kir Janja je iffipe'r"5 res.ničen in um&iniš,kl tiP^P --Cincarja, ki je bil psi>..gS '°~ kaj pogost v prri poroVc: 13. stoletja. Zapiski iz Budimpešte Obisk v državi športa Nogotnetna tekma meo represent&itcama Madžarske in Jugoslavile je nil nedvomno Špcrt-M doiodok, ki «« «*a '¦ Madtarski imenovalj za naipomembnejšega v leto&njem letu. Nič ananj pomemben ni bil za nas Jugoslovane in prav nič f-udnega ni, Se je bilo *a Putniko-HTa i..)i.ov*an.:a v Bk.uunesiu veliko lanimanje. Ljubiteljem nogcmeta ni bilo žal, da so segli v I«p in si kupili voznn kario ia Budimpešto, crvven pa se »stopnico J» nogometno tekmo, kajti videli so marsikaj. lekma Je bila taka, da »i boljie »eletl ne moreš, Budimpešta je mesto, ki že dolga desetletju slovi po svojj lepoti, Putnik pi je v©s iclet uredil tako, da »o bili vsi zadovoljnd. Zanimvvo je, da ima naš potovalnf ur»d velilio smisla «a športne prire-ditve, saj je Ut po toletih na DunaJ in v Cortino, ie tretja \elika »športna ekskurzija« Put-nika. CEZ TRI MEJB * BJ>. jtf u»m p-»ca, ko so V5t ijuoiteiji nogcmeia ze se deii na trnjih, češ kako bo n? nedcjo. Najbolj vroči so skU-j>aii stave, drugi so spet z z»-vistjo ah morda žaiosini hodih gledat pred poslovalnico Putni-ika lepe avtobuse, kj ao bili na-menj&ai v Budimpešto. Zveč^r, preden. so se odpelja.li, s« j-e »braio tam precej Ljub]jaača-aov, ki so nam želeLi «4Čao pot ln u^pešno n.avijanjef Se krat^k pozdrav, mahaaje -^ -Vobci in od-peljali smo se. ^veda v dežju Kratek pas^lnek v Mariboru, že doibre pol ure in že smo na prvi meji V Gornji Radsoni ie prišlo v ^vtobus Se nekaj Prek-miirce^ bili so doorodosJi, kaiu azk^ia^.o se je, da so vsi p-ravi eiešpertl za madžarski jerik. Kratek carinski prsgled, 2 mniu-ti vožnje čez novi nvost in v ro-kah na-s imajo Avstrijci. Steje-3o, pišejo in spet ?t«jejo Vse to ta slabo uro potovanja po njiho-vi državi. Avstrlje nismo niti videli, bila je megla. Pri Sv Križu so nas ponovno vrgli ,s sedežev. Spet avstrijska meja, na 'oni strani pa Madža,ri. Av-striiski cariniki so nam pripo vedovali, da je šlo pred letom dm, ko so Avilrijcj lgral; v bL. dimpešti, tod mimo najmanj 80 avtobusov. Dviignili so zaporni-oo in odpeljali smo se čez 50 m nevtralnega ozem'ja v driavo športa —Madžarsko. Ved€ii so, da pndemo, vendar sino jih menda presenetilj, ker emo prvšli tako zgodaj. Ura j« bila nam.rfrč šele 5 in na meji ni bilo razen straže nikogar. Zvo-nll je telefon in čez kake četrt ure smo pričakali prvega oficir-•ja, frez pol ure Orugega in 6ez uro tretjega. Vsi zelo vljudri'., »'tvbenih po-sebnih preiskav. Dc<-bili smo prve oigarete (slabe s'O), se malo pogovorili o nogomeru, želeii so nam srečnc pot ln — nninile »o trj ure, preden sm.T fcap/jstili obmejni kraj. V SREDlSCU POZORNOSTI Polujcmo proti Blatnemu jezeru ob dolgočasnih krajih. Tudi ob jezeruaa. snem — dolgo je 87 km nii n>t K3n;m:vega. Njesova barva ^. y ' * r«s blatna, v n«kaj letoviških krajih ni«mo opaz.ili nii Ietovi5-kega razen nekaj m^jhnih lad-jic. Popoldne smo se znsšli na gričku nad Budimpešto, Kras°n iaz,gled na milijonsko mesto. Promet s« ve*a, drugod )e nam-r«č minimalen. Prvi vtis: hudo 60 čutUi vojno. Hiša ia hiišo no-»i sledov«. Ena j^ popolnoma prerešetana od kpogel, druga J« napol razbita od topov. tretj «i sprejme o.koli 110 tlsoč gtedal-cev. Razen tega imajo še dva stadiona za 45 — 50 tisoč ljUdi, poleg tfrga pa še hipodrom, W\ spreime 40 ¦tisof gledalcev. Sem z.raven lahko prištejemo še dve umetni drsališči, pkmiTski sta-dion, kt je precej podoben sta-dionu Ljubljane v Siški, vrsra bazenov, med katerimi Je na,i-lep&i 100 metrski. VeČiaa teh Je polnjene s t«rmalno vodo, ima- od letalskith bomb Pov«do nam da ®o to mestx) bombardiirall n^ io dan, tudi po 1000 letal naea-krat. Ni manjkalo tudi uličnli borb, saj so Nemci narediLi it mesta pravo trdnjavo. Najlepš; most č«z Donavo je prav tako podrt, vendar v »redlš&u mesta ni več opa7,iti takih sledov voi-ne kot v predmestjih. Sploh ie-gleda, d» je bilo Pešti bolj pH-zaneseiro kot Budimu. Komaj smo se ustavill pr«d botetorri Palace (to je eden na1- lepSih v t«m mescu). fe smo bili v središču »animanja. Pred ho- teloim $io je zbrala prava mnoii- ca Tnešča.n.ov, kl so nas po «ni st?rani pomilovali, kajti prepri- čani so bili, da smo prižli po hud tovor golov. Rjzen nog&mo- ta pa so jih zanirnaH tudi naši lepi avtobusi, posebno mladina se je venomer vrtela ckoli njih. Medtem ko smo se vozilj po m«;- stu, so nas sicer gostoljubriD pozdravljali, vendar so namobe- nem kar s prsti kazali, da bomo doživeli nogometno lekciJo. ki je ne bomo pozabili. Ker se nism-j d.rvigafe razumeli, smo s5 poma- ^ali k&r s prsti. Ponavadi so po- kazali kar vseh pet, ge pravi, (.n nam prero-kujejo najmanj pei golov v naži mreii... INTERVJU IZ RADOVEDNOST] Madz«T«ka — driava špor-ta, driava svetovnih in evropskih rekordov. Kdc bl n« bil rad^ovedfin, kako j« njd. hov špoirt pravzaprav organizi-ran, kako do.se.ga30 take uspel-.e kiakSen j« alst«m njihovlh tek-movanj in podt>bno. Izbrali srnc si naj«nostavnej,5o pot. Obi3ka-M smo uredniištvo največjegs mad-iarskega Sportnega časopUs Nepsport, ki Izhaja petkrat n--teden v nakladi cca 150 tis-oč i^-vodov. Tam «0 nam rade voli» postregli z vaemi podatki innarr uleSill »firbec«. Videl s«m vsa ve^J^ evpopskj velemesta, vendar toliko Sport' ni'h naprav še nikjer. Ko smojit povp.pafta.li ra športne abjekt'-so nam povedali, da Je nj,!hov največji ponos Nep stadion, k: dincev — to je pogreb, pravijo naši in res »o zmagali domaci kar s 6:0. Isti rezultat bo v i?l«v-ni tekmi, nam prsrokujejo. Prihajajo na t©ren. NaSpi v modrem, Madiari temno rde6i. Zdelo se mi j«, da s« muj« zem-Ija, tako je stadion zarjovel. Sodnik žviiga, pričenjamo. Zo-ga malo sem, malo tja, naši st> ne pus-te. Nekdo pravi, če borr.o zdriali tistih znanih 20 minm, ko Madiari z,abi]ejo pet golov, *mo dobri. Pred nasprotnimi vrati je Vukas. Nekdo 5z obram-be ga napade, toda smežno, te-kel )e ravno v nasprotno smer. Gell&r zasluti nevarnost, vrže se Vukasu pod noge, vendar spet smeh, ravno v nasprotno smer k,ot gre Vukas. 2oga je h v mreži, Vuka«? p« gre mlrno pry>_ tt sredi igrišča, kot bi hotel re-fi, »s.aj nisem nalaišč«. Nekaj 9e-kund popolna tiišina, potem p-j vzkliki plavi, plavi. Blok IV. se »dere«, kot 1« more Zaiem na- stnešni, Puskas se jezi in skoraj noče igrati. Toda Beara aareii hud.o napako in krilo rablje gol. Jezimo s€, lahko bi vodili 3 ali 4:0. Drueri pol^a«. Madžari &o se-dal bol?§i. Horvat dela Cudeže, Crnkovič ne dohaj.a krila ln ne preo?tane mu drug^ga, kot da ?g spotakne. Re^ borba, kak^Jno redko vldiiŠ, Gol! Da. izgubljeno je. Madžarl vodijo \n Se se vr-sti napad za napadom. Nokdo, V: sedi pol«g mene, pravi, da 'e Jo pa tudi naprave za umetn0 valovanjft. In najbolj prlljubljene žpon-ne panoge? Nogomet brez lcon-kurence, Po številu gledalcev je na drugrm mestu jahanje. Konj. ske dirke so na spor*du dva-krat do trikrat na teden in ved-no je dovolj gledalcev. Pri teh dirkah tudi precej sta-vijo. Seveda ne gre podcenjevaf-košarke, odbojke in plavanja Pa še atletike, saj s-o Mddžari v-vseh toh športaih panogah moj-strl prve vrste. Vendar velja pt-vsem tem poudariti, da?c pogo-ji ea šport taki kot malokje a? svetu. Kako pa sistem t^kmovan^T Vsega Je v državi 13 Sportnih d:ruš'tev, ki so razdeljena po poklicni pripadnosti. Vojskatrna 'družtva zase, ki im.ajo svoje p,o-družnice po vseh mestih v lr-žavi. Tako lahko najdemo Hdn-ved v Budimpešti, in še v tnn.-,_ gih drugih manjših krajih Prav tsko ie z društvi tekstil-cev, težke industrije, predelo-valne industrije in podobno Študentie imajo »voje. §portno društvo. ki nosi ime »Naprej« ;n ifma podrtižnice i>r> vseh univer-zah v državi. Centrale teh dru-štev so v BudimpeSti in njihpva pravicn je, d;3 ^otconein bolise šoortnike v Budimpešto, kjei jim nudito odl.iične posfoje tre-ninfsj in tski) »p nastali niihoiv1 naiholiši gportnikl od Ihaross do Pu?ks«a. TTCENEC PREDAVA UCITELJV Midža-r&ki •. njgom«t een!. mo in sotno vedno prizna-vaLi, da se od njih lahk< marstkaj na^čirno. Toda to P?' je bllo drugače, čeprav je vzdui. je pred tekmo napovedovalo vs« kaj drugega. Prihod na stadior pred tako tetemp Je nekaj edin-stvenega. P& vseh cestah, ki vo. dij'O k Nep stadionu reka Ijudi osebni avtomcbili, avVobuši, ka mioni, trolej.bu&i, tramva.il -• vse gre vervo jgsmer. Na pločni-kih toliko pešeev. da ne marer; eden mimo drugega Z avtobM. s>om se teiko prwivamo &koz.i U pLsano množico i»b^instva, k nam $>* vedno kaže v3«h pet pr ^Vstov. ', * Kon^no smo na stadlonu. Irr ' > >ozantna zgradba, ki sprejn: \ laad 100 tisoč gledakev. Blok V ' > je nekaka jugoslovanska'kou • -nlja, kajti vsi izletniki sede skt ;»paj. Na stedionu vre, čeprav ¦ < *tekma še ni prlčela. Kar pom ;;sliite, 6e vsa.k izmed 100 ti.*c ;;ljudi izpregovorl. Tekma ml' postal apatiien, da ga vse &ku-paj ne ian.ima več. Toda gle-j, prostj *trel, V&seLinovič podsta-vi glavo in iz«načen>e. Tlstii, ki je bil pred nekaj minutarni apa-tiičen skoči, kot bi ga obstrelil, ob}«ma m« in me miimogred« »iu ne v oko, da sem preostali del tekin« gledal z enim očesom. Se nekaj minut In konec. BLok IV. *pet skandina plavi, plavi, do-mačj pa »o tiho. Iščejo avtogra-me naših ig,ralcev tudi k nam k avtobusu — pridejo, da «« jira podpižemo za spomin. Mrak je že in luči se priiiga-Jo. Pelj*mo »e skozii mftst:>, ljudje nam mahajo v p&zdrav t«r nam čcstitajo. Dobri nagom«ta-§i ste Jugoslovani, nam nekdo vpije \i tramvaja.. Mi odzdrav-ljamo, sifrčni jn tako zelo panos-ni, da smo Jugoslovani. Na grl-Cu nad Budiimp&što smo. Pod n.*.. mi morje luči, na eni straai raz-svetl}en kraljevski grad, na dru-g; stranl romantična Donava * svojimi visečimi mostovi. Se tri ure in poslovdmo s« od tnadiar-skih oariniteov in čez dobrour^ »mo v Radgonl. Zjutrai smo v Ljubljani. Pr«d Putnikovo pl-sarno nas 5aka spet lepo števil*) nogometnih gurmanov, k' sonas oibsull r. vprašanjl, kako Je \A\o, kdo je dal gol, tnislil sem, da me bo kap ob radli^ke-m apara-tu. j« še nekdo dodal. Ba. biio Je doiivetje, kakrSnih Sportnik malo df>?!v!. Vlado Zlajpah Pismo iz Mitterbacha Še zadnjič o smučarjih LEP USPEH ALPSKIH SMUCARJEV V AVSTRIJI Vzpenjača nas počasi, toda j Vztrajno vleče proti vrhu. Res \ prijeten oWuek, ko s tako lah- s koto preniaguješ nieter za me- e trrm in se v 15 minutah po- J vzpneš za &00 metrov višje. Sa- S mo v duhu si lah,ko predstav-Ijamo pokrajino pod nami, kajtJ 5 snežni vihar divja s tako silo, t da komaj vidis meter pred se- I boj. Prava zima sredi pomladi. t Pravzaprav moram najprej po- ^ vedatl, da vam pišem o ekipi f akademskega smučarskega klutoa ' Olympie, ki je tekmovala na i troboju akademskih smučarskih klubov Gratza, Dunaja in Ljub-ljane. Zbrali gtiio se torej pri progi za veleslalom, dokaj zadovoljni, saj so naši tekmovalci dobili dobre staftne ševilke. Jsnežni metež je bil vedno hujši in pri-reditelj je v skrbeh odlas^al za-četek tekme. Prvi tekmovalec je startal z 90-minutno zamudo. Okoli pol petih je pripeijal po progi predvozač, ki je imel precej dela x oiranjem snega, takoj za njim pa sta vozila na^a tekmovalca Remec in Rotar. Prvo preizkušnjo so dobro pre-stal( in zasedli sledeča mesta: Sarec osmo (2.001), Remec de-veto (2.033) in Rotar štirinaisto (2.107). To je zelo dober rezul-tat, kajti Dunajčani in Gradčaai So znani kot dobri smučarji, naži pa so imeli letošnjo zimo zelo slabe pogoje za trening. Zve^er istega dne smo imeli V mali gostilni prisrčno sloves-nost, kjer so nam zastopniki akademskega smučarskega kluba Wien izročili majhne spomine na to srečanje. Po kratki zabavi je minil prvi dan našega biva-nja v Avstriji. ' Naslednje jutro s.mo se v skr-beh ozirah skozi akna, kajti ponoči je zapadlo pol metra novega snega. Zaradi sla^bih vre-menskih razmer se je tudi start tekmovanja v veleslaLomu za-vlekel za dobri 2 uri. Sneg je pokril z debelo odejo vso progo iin vsi tekmovalci so mell pred tekmo »lah&k kondicijskj tre-ning«, ker so moraH preteptati vso tekmovalno progo. Našl so imeli tudi ta dan sre-čo pri žrebu. Rotar je dobil številko 1, Remec 3, Sarec pa 5. Sreča pri žrebu pa Se ne po-meni uspeha v tekmovanju in - prav m©d tekmo se je naših e tekmovalcev držala smola. Ro-. tar je n. pr. prvi del proge pre- vozil zelo dobro, v drugem deiu - pa je pri napačnem prehodu t vrat izgubil dragocene sekunde. _ Tudi prireditelj je imel vmes 5 svoje prste, ker iz neznanega -j^ vzroka ni meril časa R&mcu in je moral ta še enkrat na start. V naglici si je slabo privezal smuči in sredi proge se mu je ena odpela. Od 25 tekmovalcev j« Rotar zasedel 15, mesto, Aleš Sarec pa 16. mesto. V »kupnem plasmanu je mo-Stvo akadeinskega smučarskega kluba Oiympie zasedlo 3. mesto. Prvi so bili Gradčani in 10 s tem tudj osvojili prehodni po-kal tradicionalnega smudargke-ga troboja DunaV—Graz—Ljub-ljana. Drugo mesto so zasedli Studentje dunajske univerz«. Plezalna šola (AO »Univerza«) in še nekaj ~ Ve5 kot ieden dni Je *e od t«ga, ko sem bil zopet po »dolgem« času v pisarni planinskega društva »Univerza*. TaJiDj ob vstopu sem ragledal skupinico poznanih alpini-stov, ki tu v tem skromnem kotičku vsak dan mcd uracl-nimi urami »zborujejo« ln se jitn pridružii. Kot pristran-*ki opazovalec in sam tutil interesent za plezalno Sfl-lo, sem prisluhnil razburljivi debati: p pravem in nepravem .. 0 problemu organiziranja vsakoletnih plezalnih šol. o iz-boljšanju dela. o sistematičnem ptteku l.pd. Takoj po tem »sestanku« se mi vsa "tvar ni zdela niti tftinembna, pa €eprav je debata tekla v precej resnem in ?.askrbljenetn t«nu. In zato sem se teda) odločil, kp sem se rnalo pogio-bil v tiste besede. da narišem nekaj vrstic « tcj prizadev-nosti poedinih članov alpinističnega od-seka. K,ak<>r vsako leto bo tudt '•«-U>s alpinistiČnii odsek PD »Uni-veraa« dmel na skalah pod Gr-mado — na Turncu svoj0 red-no plezalno šolo. Namen piezal-n« sole je, dati udeležencem v relativno kratkem fasu osnovna znanje in obvladaiije plezamo tehnike, kar je vsekakar edrn bistvemh pogojev, da postane udeleženec dober alpinist. Vsega tega r^s ne more dat^, šest do sedem tedenski program rw Turncu, Iškem Vintgarju ia Kamniškem sedlu. Vsled tega je v programu šole kot zakl,iu-ček tečaia še enotedenski letno-a!p'inističai tečaj, d*> bodo začet. niki dobilj vsaj nekaj izkušenj, ki so nujno potrebne za uspešno in srrvHrno delo v gorah— v stenl. •¦•-,¦.. Morda bo kdo mislil, da lo ideja plezalnih š»' nova;, nika-kor ne' 2e leta 1935 je TK Ska-ia organiziral svojo prvo ple-zalno šolo pod vod-tvom znanih slovensk:'h alpinistov ing. Vinka Modca dr. tng. Franceta AvAJ-na, ing. Karla Tarterj? i, r'r. Po osvoboditvi Je šele leta 1951 na pobudo PZS biia organizira-na prva Liubijanska pleralna š>-la. AO »Univerza« pa prireja letos žf» četrto ple^alno šolo .n vabl vse planince, vse one, ki se žele seznaniti z osnovami pleza!-p.e tehnike in skrivnostmi gora na ne^a/namovanih pot?h. Ob ^aključku b; glede na res-no skrb za dobrp lzvedbo pr j-grama povze] besede nekatenh članov-alpinistov. »Program ple. zalne šole se mora sistematizi-rati in smotrno ter vestno izpo-polnjevati. Važno pa },e pred-vsem prosto plezanje, katerega naj zaklju^čli eno do dvodnevni tečaj na Kamniškem sedlu, kjer nai tečajniki z instruktor-ji preplezaio ^no do dve &mer:; d,a spoznajo razmere in teren v stenah oz. smereh, ki so ocenje-ne z nižjimj težavnostnimi stop« njami. In šele nato se naj za^n? z nabftjanjen> klincv in vlače-njem novincev preko strm^h. plati 'n previsov Turnca.« Gie-de teoretičnega deia je bila d?-bat-a še bolj razburljiva, &aj j« vsak po svoje zagovarial svo) »prav«. In vondar se je dalo ne* kaj povzetj \k vs°ga tega nav'-dez »brezplodnegj pogajanja«: Več pazljivosti je treba p-ri pra-vilnem prikazovanju lika' alpi-nista, pri orisu siavmih alpini-stov i^ zgodovlne naSega alpi-nizma. Važna je pravilna vzgo-ja začetnikov. Tu ne potrebujc-mo samo besed, ampak dejanja in dob*r vz^led, ter pravileiv odnos ?tarejših članov do no-¦ vincev. Gre v glavnem za ''!< lepe os^bnosti, 7a fut tovarlštva p^emenitosi in iskrenosM in tega se mora vsak alpinist zavedati, \ da 3« tf- tista vez roed gorami | in ljudmi, ki nas Kličejo v svoj skalni objem. Vsak član bi ^e J moral ».avedati, da je j>ovsod učitelj :n vzornik mlajSim z vsa. 1 klm svojim p&fetj&m, da je ckI-\ govoren za njth zgreSene idei« in morda celo tragične posledf-ce. ^ Vam vsem, \\ pa stremite n takimi Jn podobnim.i hotenii \ j gorah pa pravim: ^Pridružite s< ' alofnistom AO »Univerza« vključite se v njdhove vrs^e, pr 5 delu v odseku in gorah. kjer vai g bodo V7go.iili v mlade in .spo a «obne gornike, ki bodo znali oe " nlti vfiličino \n loocvto na^-g; J gorske^a sr'eta. Zato pridite «1 1 ~e prfdružHe da bosV do<žive] šahovski komentar Samo tretje mesto 6. aprila popoldan se ]e v Upsall, starem univerzitetnetn mestu na Svedskera, pričela tretja študentska šahovska olira-piada. Prva je bi!a v Oslu 1954. Ma. kjer Je zniagalo moštvO CSH pred moštvora Sovjetske z veze. Lansko leto Pa je ekipa Sovjetske zveZe na olimpiadi t Lyonu zasedia prvo rnesto pred Jugostavijo. Stevilo udeležencev na študentskih Sahovskih oliin-Piadah Se veča lz leta v leto, na prvt jiti Je bilo samo deset, na drugi že trinajst in letos šestnajst. Udeležencj letošnje olimpiade so bil) po moCi In preJSnjih kvalilikacijah razdeijeni v štiri skupine. Doio^eno ]e bilo, da se po dva prvoplasiran* iz vsake skupine kvalificirata v finale, ostali pa Igrajo v toiazilni skupini. Vsi jugoslovanski šahisti smo bill preuričani, da bo naša štu-dentška reprezentanca najmanj ponovila uspeh iz lanskega leta, upali pa, glede na njen sestav in optimistična poročila v časo-pisih, da se bo uspešno borila za prvo mesto. Vendar se je zgodilo popolnoma drugače. Eki-pa, v katerj sta bila dva vele-mojstra, ni obdržala drugega mesta. temveč je padla na tretje in še to le zahvaljujoč boljše-mu rezultatu z dvoboja 2 Bol-gari; če pa tega rezultata ne upoštevamo, potem delimo 2 Bolgari tretje in Četrto mesto. Kako se je moglo to zgoditi z ekipo, ki je bila po sestavu, če upoštevamo naslove igralcev, mo^nejša od lanskoletne? Na kratko si oglejmo celoten potek olimpiade! Po prvem žre-banju Je prižla Jugoslavija v skupino, ki so jo sestavljale še Finska, ZDA in Vzhodna Nem-čiia. V vseh treh kolih polfi-naia so naši študentje preprič- ljlvo zmagali, Jugoslavija-ZDA 2,5 — 1,5, Jugoslavija-Flnska 4 — 0 in Jugoslavija-V. Nemčija 3,5 — 0.5 in si tako nabrali 10 toik. Sovjetska zveza je imela V svoji skupini samo eno točko več. Rezultat, ki so ga dosegli, je opravičeval naše zaupanje. Veridar v fmalu te?a niso po-novili. Edina svella točka je lzboljšani rezultat z ZDA 3,5 — 0,5 v našo korist. Na drugi stra-ni pa popoln neuspeh v igri z SZ (4 -- 0 za SZ). Ce primer-jamo ta rezultat z lanskoletnim (2 — 2) in tega upoštevamo v končnem plasmaju, potem vidi-mo, da nas je v glavnem poraz s Sovjetsko zvezo stal drugega mesta, Ce bi namreč naši repre-zentantj ponovill neodločen re-zultat iz lanskesa leta. potem bi bili za pol točke pred Madža-ri ln zavzeH d'rugo mesto. Poleg t^ga pa so zelo zani-mivi individualni rezultati naših reprezentantov. Analizirajmo iih čisto na kratko. n III IV V VI VII Točke »/0 1. MatanoviS ^ Vi 2. Ivkov 3. Djuraševlč 4. Marič 5. Sokolov 6. Lukič y, I 1 0 0 0 0 1 0 1 0 / / H X y, 0 1 / / / / / / x % l 1 X I y, 1 1 / 1 / 4 3 4 2 35,7 57,1 60 80 50 'T VsaJcerrvu je jasno, da 3e veie-mojster Matanovič doživel velik neuspeh: iz sedmih možnih točk je dobil samo 2,5 ali 35,7 ocistot-kov. Pa vendar je bil Matano-vič med najbolj znanimi imeni na prvi deski. Lanskoletni naj-slabši rezultat na prvi deski j« bil 50 odstotkov. Fuderer pa je dosegel 75 odstotkov. Dru§a de-ska je bila nekoliko boljša oc lanskoletne, letos 57,1 odstotkov lansko leto Karaklajič 55,5 od-stotkov. Najboljši sta bili kakoi lansko leto tudi letos tretja jr četrta deska. Djuraševič je do-segel 60 odstotkov, lansJco letc Milič 80 odstotkov in za ta re^ zultat posebno na^rado in na: najboljži igralec MariČ štiri toč. ke od petih možnih ali 80 od. stotkov, lansko Feto Djuraievu 75 odstotkov. Poleg poraza Sovjesko zvezo obstoja torfj ?i vprašanje Matanoviča. Namreč zakaj je Matanovič igral -vseh sedmih kolih na prven me»tuT Ce bi prva d«ska dose gla boljši rezultat, malo nad 5 odsrtotkov, bi bil tud-i končn r«cui^ druga^en. Kir Janje niso več aktualnl, to niso v&č družbeni tipi, če pa že obstajajo, so to le rudi-menti, vendar pa je Sterijev skopuh še vedno živ, ni samo daven spomin, temveč umetni-ško močan ;n tipična figura določene dobe. »Kir Janja« je razen »Rodoljupcev« dramsko najbolje obdelana komedija, v kateri so komične situaclje •krbno izbrane in prirejene. To je doseženo z mnogo okusa in znanja in z uporabo specifične. mešanice grško-srbsko-vojvo-dinskega govora K r Janje. Tako je Sterija presajal Iz življenja v literaturo celo vrsto »mešnih tipov ter pakazal Iju-dem vse, kar za&Iuž; zasmeho-van:e. Bilo je mnogo fudnih, nenaravnih Iq predvsem kom:i<;-cih stvari v ž vljenju odda:-jene provir.ce ve!Ike KK-monarhije; ta majhen ambient dale* prof od »<--elikegi sveta« se je z vse-m< a^nmi prizadeval posnemaM ž!vl'enje ve>l!kih pres^oln c. ti ljudje so tekali za vsem mod-nim In v tem videli ambici.io; civilizacijo in kulturo. Menda n č na svetu ni bolj smeSno \n tud' 'boij bedno kot »skoroje-v^ka« težnja. da b' kuiturno 4o?ft»M tisti sloj. v ^aierem so «sf*v1i Ster!^o !n njegovo ustvarjanje na m«sto, ki mu prioada. On je danes na vrhu srfo^ike drame, a ne zaradi agodovin*ke, temveč giobo^o umetnižke vrBdoocU. APZ: Lille-Lens-Pariz V prvomajski številki Tri bune smo pod naslovom APZ v Franciji, objavili pismo iz Lilla, kjer je bil v času od 8. do 15. IV. t. l. četrti mednarodni kulturni študentaki festi-val, ki se ga je udeležil tudi naš APZ skupno s folklorno skupino »B. Krsmanovič« iz Beograda. Tokrat pa si poglej-mo, kam vse je vodila pevce nadaljjija pot, saj vemo, da se je zbor mudil v Franciji polnih štirinajst dni. X prvovrsLnim nastopom v lillski operi (bolje re-v;jo vseh sadelujočih skupin^ se je v soboto 14. aiprla oficialno zakijučii IV. mednarodni kulturni štu-denbski festival. Zaradi veli-kega števida nastopajočih sku-pin je bil vsaki akrajno pičlo odmerjen čas; nam na primer, le pet minut. Za nastop smo izbrali Ermia Adamiča Vrago-Vo nevesto in Berdovicevo Lindžo. Zlasti z drugo — Du-bravačko poskočnico — polno temperamenta in neugnanega ritnia, smo kot povsod tudi na tem naotopu »vžgali« in bili iieležni lepega apl&vza. Prire-ditev je zaikijučila folklorna •kupina B. Krsmanovič. Publi-ka je norela od navdusenja, naj so se pcedstavili -kjerkoli. Na tem mostu riaj povem, da jim veija nase iskrerto obču-dovanje. Mimo tega srao se z njirai zelo dabro razumeli. Po-vem naj še to, da srno se po-»lavljaii z edino željo, da bi 6e čirn prej spet videli. »Na-sv.denje!« »Sietan put! Adieu, Lille.« Odhajali smo. Kopica doživetij in neizoblikovanih vti&ov je bežala z nami naprej med iz.s2ljence v Lens, v Pa-riz in dalje. Drugega dne smo po enour-ni voznji po avtocesti Liii&— Pariz prispeli med rojake v Lens, ki so nas že nestrpno pričakcvali. Pozdravi. Tople besede. Nasmejani obrazi, sti-skanje rok. Kaj hitro so nas »raaparcelirali« in po dva, tri-Je in več smo odha.jali na do-jnove posameznih družin. V kamnite b:šice naših rudar-skih družin smo prinesli vese-lje, šalo, dobro voljo in domo-vino. Le o tej je tekel ppgo-vor. No, pa &asa ni bilo pre-več, saj je čakala na nas polna dvorana domače pesmi željnih izseljencev. Dve uri zmo jim peli in psli, da nas ni bilo mo-goče ustaviti. Mairsikatero oko se je cirosilo, ko sta Darmka in Stojan ob spremljavi zbora zapela »So še rožce u hartelj-nu žavovale«. Veselo razpolo-ženj'e in prisrčno vzdušje se je še stopnjevalo, ko smo po končanem koncertu družno sedli z.a mize. Po kratkem srečanju je kma- lu prišlo slovo iri zopet ginje-na srca in z veseljem se pae-pieiajoča otožnost na ooiazih. Vrthutro je poieitel ča^. baj si nisino poveoali niti poiovico tega, kar bi si radi. »Zakaj ze oanajate? Pi^ite nam čimprej. Leioa pa prjdemo prav gotovo v domovino na daijši obisk in takrat nasvidenjei« Ti,;iole smo se posiavijaii. Se stisk rok, še pesem v slovo in že nas je pcgoUnU parisKi eks-pies. Pariz. Miselnanj zajema vse in istcčasno ne nuai nobene jasne prea^tave. Najavljajo ga prvi industri.js.ki objeKti in močneje strnjena naseija. Na-to uarre du Noi-d — ogromiia železniska poataja nas kar po-goltne. Tezko bi se bržkone znašli na metroju, pariski podzemedjski železnici in do-kaj časa bi potrebovali preden bi sami nasii zriam Place Pi-gaile, kjer &o nam pripravili bivaiišce, če nas ne bi priča-kovala tov. OJga, uslužbenka naše ambasade. Namestili smo se v študentskem penzionu. Zunaj je vabil in klical 4 mi-. lijonski Pariz s svojim živah-niim prometom, palačami, pro-stranimi parki, širokimi ave-nijami, slavoiiokom zmage in kričečimi reklamarni, utripa-joč v divjem ritmu velemest-nega življenja. »Oči na peclje, napniiiio ušesa!« Na razpolago imanio komaj tri, oz. štiri dnit daleč prenlalo, da bi si ga vsaj lahko v grobem ogledali. Raz-deljeni na manjše grupe »bez-ljamo« z meirojem z enega konca mesta na divugega, saj je časa malo. Vendar brez de-la ne gre, saj nas je prav pe-sem pripeljala v Pariz. V to-rek popoldne poskušamo pred televizijskimi kamerami v te-atru Gaite Lyrique, kjer smo nato zvečei" v nekaj minut tra-jajoči živi oddaji peli pred polno dvorano. Zanimivo je to, da je na teh oddajah, ozi-roma snemanjih v omenjenem gledališču, ki je pravzaprav televizijski studio, vedno pol-no občinstvci, ki za primerno vstopnino lahko tako kot v katerem koli gledališču sprem-lj'a program. Lepo smo zapeli, le časa smo imeli bore malo na razpolago. Le tri minute so nam bile dodeljene. Rečeno je bilo, naj po zaključeni tekmi takoj zaipustiino deske. Lepo so nas potegnili! Sredi našega bega za kulise so še enkrat dvignili zastor in gledalci pri sprejemnikih so se lahko po-šteno nasmejali, ko smo zbe-gani in presenečeni iskali naj-krajšo pot za oder. Krivdo za zmedo smo zvrnili režiji na rame^in pohiteld v žarečo pa-riško noč. Le kdo bi jo opi-sal. Reka avtomobilov po ce-stah ni nič upadla. Na ploč-nikih je gneča — pasanti naj-različnejših nacij. Crnci v be-lih oblekah so pač najzanimi-vetši. Kot da gre po cesti oble-ka saima. Glavo naslutiš šele, ko se nad reverji suknjiča za-bleste snežno beli zobje. Tz bistroiev, restoranov. kavarn in zabavižč bije v nemirni ve-čer utriip zabavajoče se metro-pole. Za vogalom' prodaisika pečenega krompirja — 10 fran-kov vrefica. Hrup na cesti. Oh, nič hu-degai Maii Curoea — pravijo mu tudi »francoski voiksvva-gen«, škatia iia pogied, toda zeio poctni — koinaj zOU.UUO frankov, se je »obregnil« ob avtomobil Arnerikanca. Kdo j'e kriv? »Kaj me br:ga«, si misli v ozadju Cadiiaca sede-ča dama, brezizraznega iica, z roko poioženo- za vrat dolgo-časno zevajoči dcgi. Njen liv-riram šofer pa hruli malega črnoiasca, kj svoje izgovore krepi z živahnimi gestami. No, hudega ni. Res, promet v Pa-rizu! Baje ima mesto samo 500.000 registriranih vozil. Kar lepo tečejo v nič mmute, ko čakaš na prehodu, da te bo se-mafor spustil čez cesto. Gle-de na to, da imas prednost pred vozilom, pa še ka.r gre. Kolikokrat ne vem, kaj stori-ti, ko rni vozi avto v bok. »Po-vozil me bo«! Kaj še! Voznik ustavi, se nasmehne in mi pri-jazno nakaže prednost. O-la-la! To je pa nekoliko drugače kot doma! Le kako bi pogle-dal kak šofer pri nas, če bi moral zaradi tebe u&taviti vo-ziio. Mislim, da ti kak »osel« ali »tele« ne bi ušla. V Parizu pravijo, ds je bolje če gx^eš peš, kot pa z avtomobilom, če si se kam namenil in nočes uporabljati metroja. Naš tram-vaj, se mi zdi, v tem pogledu prav nič ne zaostaja. Pariz ga je že davno odstranil. Metro ga res sijajno nadomešča. No-vega voza oziroma vlaka, ti ni treba čakati dalj ko dve do tri minute in že drviš z njim pod sainim Louvrom ali pa se &pla-ziš pod Seino in zaradi tebe bi biia reka iahko brez vsakega mostu. Z metrojem smo pre-križarili Pariz. Kesnično, pod-2.emeljski labnrint, z vso svo-jo razpletenostjo, je mestu dostojno podzemlje. Le kdo bi se zadrževai v njem — dobro pač služi modernemu tempu življenja — nam je le atrak-cija več v morju vsega doslej ne/nanega in novega. Zunaj pod soncem so stvari, ki nas boij zanimajo. Ne vem, kje naj prdčnem. Morda slavolok? Impuzanten se razgleduje na krizišču dvanajstih avenij. Pod njegovirn oookom počiva neznani junak. Champs Ely-seea drhte v zamoiklem hru-mu koicin avtomobiiov. Raz-kosna Avenue Fosh se pred-stavlja z najlepšimi hišami, ki so last najiiinovitejših mešča-nov. Na severovzhodnem robu se dviga Montmartre, pred njim patinasta streha cerkve Magdalene, še bližje opera, Louvre, Sorbonne, zadaj No-tre Dame, blesk Seine, Pan-theon, Tour Eifel, zadaj Bois de Boulogne, za njim VersaU-ies in še in še. Težko smo zapuščali Pariz. Tcda pesem nas je vodila da-lje, pioti Strasbourgu. Metro-pola Alzacije tias je sprejela v soncu, zelena in nasmejana. Študentje iz Strasbourga so nas prav prijazno pričakali in prvič, odkar srno bili na poti, smo dobili na razpolago ho-telske sobe. Kdo bi popisal »tople občiitke«, ko smo si zmivali popoini prah pri unii-valnikih s tekočo rnrzlo in toplo vodo. Strasbourg — mesto z 200.000 •prebivalci ima popolno uni-vei^zo s približno (i.000 študen-ti. Mesto je res lepo. Zlasti univerzitetni del z lepimi par-ki. Ponos mesta je veličastna gotska katedrala, katere mo-gočni stolp — drugi je ostal nedograjen — se dviga v viši-no 142 metrov. Tudi svetovno znana ura, ki datira menda v XVI. ali XVII. stoletje, še vedno teče. Poleg ur kaže tudi dneve in mesece. Z njo je po-vezana zgodba, ki pravi, da so strasbouržani urarja, ki jo je izdelal. oslepili, da ne bi še kaj podobnega napravil. On si je baje izgovoril še en do-stop do ure in z nje, za pt>-vračilo za zlo, ki so mu ga pri-zadeli, izmaknil neznaten del mehanizma, tako, ča ura nl tekla vse do pred petdesetimi leti, Ito j'im je uspelo manj-kajoči ¦>delec nadomestiti. V Stfasbon se pred kosilom vračajo domov. T?ud; otrok je precej, kar dokazuj'i da je življenjski standard dokaj visok. Vsak tretjj niesčan iraa kolo in vsako sedtno dete skirc Zanimivo je bilo opazovati ce-ne v izložbah in večina naših potnikov je večji da. svojega čiusa porabila pri r^jgi.edovanju istih. Ugotovili smo veiiko pred-nost in cenenost vseh naših podjetij. Stopali smo v trgovine in Ijudem pokazali naši izdelke. čevlje podjetja Suo, obleke podjetja Vesto, kravate podjet-ja Gusto, fotoaparate podjetja Bildo in sploh vse stvard, ki smo jih imeli na sebi in s seboj, in kar so bili vse prispe^kj teh visokospoštovanih podjetij, ki so o-mogočila naše potovanje jn katenm se ponovno vdano za-hvaijujem. Povsod v trgovinah so naj Ijudje opazovali z odpr-timi usti, mi pa smo bili ponos-ni kot c-e je to spodoVo. Lahko bi navedel tudi vse, še mnogo, toda zaradi tehnične možnosti bomo ostalo objavili v prihod-nji številki. Tako, dragi bralci in bralke, s tem zaključujem mojo repor-tažo ter mislim, da sem zado-voljil vse zainteresirane tvrdke, ki so pri potovanju »sodelova-le« in mislitn, da se prav nič ne motim, če rečem, da ste tu-di vi, dragi bralci, zadovoljni, zakaj pa bi ne bili... Na koncu pa vam povem še to, da bodo sedaj v moji domo-vinj razpisali vseisplošno javno posojilo ter tak0 zbrali denarna sredstva za enega izimed nas novinanjev, ki bi potovai v tu- jino na »lastne«, to ]e ne na stroške dobrotnikov. Ne vem, če bo poizkus uspel, sera pa skeptičen, ker se mi zdi nemo-goče, da b; tisti novinar po po-vratku kaj prida napasai. ko ne bo mogel reportaže n'komur po-svetiti in ne opisovati avtobu-sov in ... ŠE ENA ZANKA li (Nadaljevanje s 1. strani) ""! koordinacijski odbor takšne kan-didate? Tbstim kandidatom, ki prj iz-pitu kljub neuspehu pokažejo neko delno razumevanje, vra-čam neizpolnjene prijavnice. Doslej tudi ni bMo negativnih ocen zaradi pismenih ozpitov (odslej pa bom negativno oce-njeval popolnoma neuspele pi-smene tzpite). Zato je kandida-tov. ki imajo že tri negativne ocene iz fbzike in zaradj katerih je ves spor nastal, zelo malo. Ravno zaradi njih pa so izpiti mučni. še bolj pa takšnole ba-rantanjp Po ižpt.tih: »Dajte mi šest, da ne bom izgubil otroških doklad!« — »2e tretjič sem pri-šel, spustite me, ker se drugače ne morem vp:sati v višji letnik.« — »Dajte mi šestico, ker sem se res zelo veloko učil.« — »Daj-te mi šest, ker drugače ne bora mogel nadal.ievati študija« (čez nekaj mesecev pa pride isti kan-dtdat ponovnn i Istim argumen-totn). — »Podpišite mi šestico ng zaupanje! Dam vam častno besedo, da bom izpit napravil v prihodnjem roku.« — Za do-sego cilja so dovoljena vsa sred-stva: zdravnJška spričevala, jok ter intervencije staršev in stri-cev. O neštevilnih neuspeli'h in uspelih sleparijah zlasti pri pi-smenih izpčtih Pa bi se dale napisati kar zabavne zgodbice. 6 vzroknh neuspehov pri iz-pitih iz fizike br se res bilo tre-ba pogovoriti. Nekateri vzroki so razvidni \z članka v letošnji tretji števMki Obzornika za ma-tematiko in fiziko, kjer je ob-javljenih nekaj statističnih po-datkov. Kdor b-i se hotel pTepri-čati o tam navedenih trdiitvah, ga vabim, da pride poslušat ustne izpite, ki so javni. Diskusija o problemih študija (tudj o spnrnbh problemih) v glasilu študentov je lahko zelo koristna. Dobro bi bilo, če bi se Tribuna tega lotila še bolj na široko. Eno ali drugo ostrino bi pri tem kazalo opustnti, toda to ni najboij važno. Važno pa je, da se vsakdo že sam potrudi biti objektiven, ne' pa, da na-vede samo enostransko izbrana dejstva in zamolči druga. L Kuščer TRIBUNA, l»st Studeatov Uufc-Ijanske univerze. Uredništvo in nprava: LJublJa-na. Miklošičeva cesta 5a, teiefon 31102 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Janko Popovič, študent prava — Tekoil račun Narodne hanke 60-PB-l-Z-567 — Letna naročnlna 200 tiinar-Jev, — Rokopisov ne vrača^o — Tisk Casopisno založniškega pod-jetja »Slovenskl poročevalec«. Škarje UNIVERZITETNO SREDIŠČE Makedonska nacionalna kultura je v desetih lctih prehodila razvojno pot in dosegla take uspehe, za kater« r^ drugi narodi nekoč pctrebovali mnogo več časa. V tej zanimivi in kulturno-nacionalni revoluciji imajo zelo zanimiT pojav: na eni strani bcj proti analfabetizmu in za rsnovne temelje narcdne vzgoje, na drusi strani pa univerzo kn-t najvišje znanstvene ustanovc sploh. V tem kontrastu je iaražena vsa energija in vsa sposob-ni^st makedonskih intelektualcev in najmlajge generacije, ki lah-ko forsira tempo kultuinega razvoja do najvišjih možnosti. Zažetki univerze v Skopju spadajo v leta med obema vo;-n&ma, tcda f« ni hila makedon-sika ustanova, temveč podrejetia filia'a beograjskega rektorata, ki je vegetirala v banpvinskem centru »na jugu«. Ta skopjanska filozofska faktilteta je bila le pesek v oči in namen, da bi nevtraHrirali zahteve in potrebo p»o resnifni znanstvcni ustanovi v Skorpju. Kot taka je bila t» r»rtu!tefa daJeS od narcda ifi ttJegfvih leženj, daleč od intei)-grence same. Vendar pa kljub te-mw ni mogla iipolnjevati nalog, afktiranih od režima, kajtl od- davateljev je bll i vsakim le-tem motnejši. Med vojno si je ckupator prizadeval pod različ-nim| pretvezami siliti ljudi v »državno univerzo«, ki je cstala bleda kulisa na ju ziornici osvaja."ne in raznarodo-valne politike. Današnja skopjanska univer/a, je poternlakem rasla ne iz tradi-cije, temveg iz pctrebe in volje! Sest fakultet imamo danes v Skopju: filcfzofsko z dvema od-del'.l 3n»a (zgodovinsko-f ilološki in prirodoslcviio matematičiki), agronomsko-gozdarsko, tehniškp z dvema oddelkoma (gradbeni 3« arhitekton«ki), pravna-eiiionfltn- sk© ia medicinsko. Vse te ia/ui-tete so pričele z delom v letih 1946-51. Pred vojno, v šludijskem letu 1938/39, je na »filozoiski fakiu-teti« v SJkopju študiralo 169 šiu-dentov, danes pa je kar 351o rednih in 995 iirednih študentov. Ta številka je morda za naše jugoslovanske razmere majhna v primerjavi z Zagrebom in Beo gradom, za tako mlad univerzi-tetni center pa je zelo dostojna. Največ študentov študira na filozofski fakuiteti — 1512, sledi pravno-ekorMnska z 1297, medi-einska z 823 itd. Število študea-tov naglc raste in v Skopju štu-dira:o sedaj tudi mnogi študenti iz drugih repnblik (1328) in iz inozemstva (22), kar je dejansko četrtina vseh vpisanih. Ljudska repubiika Makedoni-ja je dala mnogo sredslev za razvoj svoje najvisje znanstvene ustanove, saj se skoraj vsa pre-davanja in univerzitetno de!o vrši v ritpolnnma novih, po voj- 2| ni Kgrajenih poslopjih, takulie g tah in inšututih. Za izgradn.i, m opremo fakultei so porabili > teh letih 2 milijardi in '&* mih i jonov diuarjev. Sploh je skup janski tmiverzi in študentom po svečena velika skvb, kajti v ta ki fazi razvoja in v takem tem pu ne mcrejo in ne smejo bh i'inarvčne skrbi odiočjlne in tisti, ki pogoKto zavirajo deio univer po svetu. Naj omenimo sam< dejstvo, da je v študijskem let\ 1349/1950 dobivalo štipendije nat 90 vodstotkov študentov. Prav ia ko kot inštituti in faikultete s; tudi domcvi vedno dobivali vc like subvencije in v povojni; iet?h so zgradili lepo študentsk naselje, ki je okras makedonski metropole. Skopjanska univerza je dose daj že dala dkrcg E00 diploman tov in t«, število vedno raste. T moramu seveda <«memti vse ti ste faklorje, ki ic.sno oviraj' delo na skc-pjanFki univerzi Najresnejši problem je pomanj kanje predavate^jev in a.sistent-skega kadra, tako so predavat«-Iji preabremsnjeni 7 delom, imh jo preveč predavanj, asistentov je razmercma malo, prav takd s« prazne tudi nekatere katedre tako n. pr. po odhodu prof. l*t-treta tndi katedra za slovensl,-: j^ik in književnost, za katerr je v Skcpju dckajšnje zanima-nie. Nemogoče je pisati o skopjanski uniiver^i, o stopnji ajeiie v»ow. iu vplive na kulturno ».ivljenjt Makedonije, o pomanjkljivostil in prednostih, lahko pa rečemn. da je njeno mestc neprecenljive važnosfi, toda sredi takega po-leta, ko vsak dan prinese no« uspehe in nove probleme, bi bi lo težje stvari fik-.irati in ana!i zirati. Eno pa drži: univerza lc s svojim dosedanjim delcm ve kot samo opravičila svoj obsto.J 4x4x4 Druga serija vprašanj 1. Med kulturno-turlstičnimi znamenitostmi Ljubljane je tudi vodnjak, ki je sredi starega dela mesta. Kdo ga je naredil, kdaj je bil narejen in simbol česa je? 2. Preko katerih vrhov in mimo katerih ko5 poteka sloven-ska planinska transverzala na odseku med Gdntovcem in Tri-glavom. 3. Iz Skoplja lahko pridemo v Ohrid po štirih prometnih variantah. Katere so te? Opišite vsako varianto — potovalno smer in navedite tudi prometna sredstva ki jih popotnik upo-rab|ja. 4. Vse o Eiffelovem stolpu: kdo ga je gradil, kdaj jfe bil po-siavljen, ob fcateri priložnosti in koliko je visok.