LISTEKPrva slovenska knjiga v zmisla delovne šole. (Z. Bregant: »Elementarni razred«, I. del.) Bregantova knjiga je prijetno preseneče« nje! Objavlja plod dela, ki sta ga vršila s soprogo več let neopaženo, a z vso vnemo. To je prva naša metodična knjiga, ki načelno temelji na delovnem principu in na težnji po razumevanju otroka, in — kar je posebno važno — na lastnih izkustvih! Delo se opira na olbširna tozadevna raziskovanja in raz* prave inozemskih strokovnjakov (tudi fizi« ologov) in je zato temeljito. Toda ne mislite, da je to kaka kompldkacija! Bregantov »Eie* mentarni razred« je njegova samolastna tvor^ba, globoko zasnovana in doživljena. Kot taka gotovo ne bo zigrešila svojega učinka. Slog je ekspresionističen, osobito v predgo^ voru; tehtne misli so izražene brez ozira na obliko; .komoden čitalec bo morda tuintam težko našel zvezo, a treba se potruditi, vglo* biti, in — prideš igotovo na svoj račun. V tcm delu razpravlja pisec največ o pouku v pisanju in čitanju. Čisto pravilno pa povdarja ročna dela {pesek, glina, les, skorja, papir itd.) in risanje kot neobhodno poirebnt predstopnje k pisanju; zato ker pisanje ne» dvomno zahteva že veliko spretnost v roki in smisel za obliko. Pri tem daje tudi o teh »predmetih« dobre .napotke. Važno je kar zahteva za risanje: »Risanje naj ne bo več predmet, ampak naj tesno, neločljivo nastopi kot izraževalno sredstvo pri vsem pouku«. Risanja ne smatra kot ročnost, temveč kot način izražanja; zato mora svariti pred po= pravljanjem lOtrokovih risb, ker sicer ta izra^ ževalni vir zasoijemo. — Bregantov pouk v čitanju in pisanju se giblje v smeri, ki danes prevladuje zlasti v Nemčiji, t. j. od velikih tiskanih črk k malim tiskanim in nato k pU sanim. Za to starostno stopnjo je menda to res najpravilnejša pot, ker pride tu pripro« stost ofclik v prvi vrsti v poštev. Uvaževanja vredna je piščeva zahteva po individu« alni pisavi, ki ji je edina meja svolbode: čitljivost; to je popolnoma v skladu s seda« njimi občimi nazoTi. Ne pozablja izkoristiti tudi vzgojnih sitiiacij, kjer se nudi prilika za medsebojno pomoč. Priznanja vredna je pi* ščeva težnja, da napravi ta pouk otroku za* nimiv in mikaven; v tem očituje svoj globok smisel za otroka. Naravno, da mora pisec odklanjati r^bo »Začetnice« za začetni pouk: ta mehanizira delo in ga izloča iz pristnega življenja; a ravno ta življenska enota je Bre» gantu postulat. Toda po mojem mncnju je pisec prezrl nek bistven faktor: pisava kot cbčilo. To jc, da si otroci (medsefoojno-, ali z učiteljem, ali z drugimi odraslimi) dopisujejo, t. j. ua si dajejo kratka vprašanja oziroma povelja in na to odgovore; pa iz čistc narav-> nih situacij. To bi bi)a še večja gonilna sila kot zadovoijstvo na izražanju. Dober je nasvet, kako praktično preure« diti šolsko sotbo. — Pisec podaje tudi nekaj mičnih sitoiacij iz svojega celotnega (kom* pleksnega) pouka; obširnejša poročila si je gotovo pridržal za po>znejšo knjigo; to bi pa že radi kmalu imeli, ker vidimo, da nam imata tov. Bregant in soproga mnogo nuditi. Lahko rečemo, da pomenja Bregantova knjiga preokret v elementarnem pouku, ka» kor je v splošnem pri nas običajen. In vens dar pisec skromno povdarja, da je njegova pot zmerna, evolucijska; znak, da dabro po» zna celo situacijo. Obstoja namreč struja, kl hoče preložiti pisanje in čitanje na ono sta* rostno dobo, ko se sama po sebi pojavi po» treiba po njem, torej nekako okrog 9. leta. morda često celo pozneje. Tozadevni po» skusi (tudi analfaibetski tečaji spadajo sem) so pokazali, da se da v tem sluičaju< čitanjc in pisanje priučiti v ne.kaj tednih, pa brez vseh umetničenj. Tu so namreč dozoreli že vsi predpogoji. Razen tega je dokazano, da prezgodnje čitanje in pisanje otroka telesno oškoduje, ker ga sili v nenaraven položaj in ga o\ira v svobodnem gibanju, ki je za to dobo neobhodno potrdbno. Toda pritrditi moramo piscu, da je v našil« razmtrab ta način pouka neizvedljiv. Pouk v Bregan« tovem smislu pa nam olajša čakanje na one idaelne razmere. Škoda, da se je vrinilo v tekst in v slike nekaj pogrešk; nekoliko moti tudi pogosti izraz »prednji«, ki rabi včasih za »prvi« ozi« roma »početni«, včasih za »prejšnji«. Dobro bi 'bilo, če bi naslednje dele stilistično bolj tngladil. Želel bi, da učiteljstvo pridno sega po knjigi, se vglablja vanjo in — misli preaese v delo. Toda ne mehaničnega kopiranja; pi« sec sam svari pred njim! Prevzami iz knjige samo duha, skušaj se tako uživljati v otio* ško dušo kakor avtor; delo pa prilagodi da* nim razmeram in tvoji naravi. Morda boš v tem ali onem krenil na drugo pot kot Brc* aant; toda to je čisto naravno. Upam, da bo ta knjiga navdušila za delo v elementarnem razredu vsakogar, ki jo čita, in ga gnala, da tudi oo posknsi delati v tem sm slu. O svos jem delu bi poročali v strokovnih giasJib, če b: medseiboino hospirali in se posvetova":. To je tudi avtorjeva želja. Tako 'bi se sčasoma izkristalizirala nova oblika šole, temelječa čisto na otrokovi naravi. Čim več delavcev, tim teraeljitejši in hitrejši uspeh. Cenili bo« mo njihovo delo in hvaležni jim bomo. Mor» da nam šola pribori ugled v svetu^ ki nam ga kvarijo nalše druge imstitucije. A. Ostrc. - E. Vraac.