Naša gospodarska organizacija. Vsa čast cveaskim Barodaim kmetom, tem podjetaim sloveaskim možakarjem! Njihov korak aa pot gospodarske aeodvisaosti ifl samopomoči odpira aam z vso silo oči, da vidimo propad, do kojega aas je privela naša zaspaaost, naša brezbrižnost ia aaša apatija aapram vprašaaju sistematičae gospodarske orgaaizacije. Nimamo aobeaega političaega shoda, aa kojem bi se BavduSeBO ae pritrievalo klicu: «Proč od Gradca!» ifl moramo pri tem klicu vstrajati, dokler se ae vresaiči, ker žalostaa usoda aaSih koroSkih bratov je preglasao čivkanje mrtvaškega ptiča, ki aam prerokuje narodao smrt, če se je pravočasao ae branimo. Ia ko smo se aavduševali za «Proč od Gradca*, pletle so se celč aa tihem vezi, ki aaj bi postale aerazrušljive spoae ia aas obdržale aa aepregledae čase v smrtoaosaem objemu nemSkega, aam sovražaega Gradca. Gospodarska orgaaizacija graSka, nemška, stezala je svoje roke po aaših sloveaskih kmetih — ia Cvea ai prvi kraj, ki ima zaake te aemške gospodarske orgaaizacije, kar pa ai glavaa krivda kmetov, temveč onih mož, ki so se čutili varae za naSim sloveaskim posojilaistvom ter aiso radi, oziroma celo aiso hoteli uvideti potrebe po nadaljai gospodarski organizaciji. Vsa čast aašim močaim sloveaskim posojilaicam, oae so aas rešile oderuhov ia so nam pokazale moč sloveaskega kapitala; ia kar so v Barodaem oziru koristile, pafi tudi ai treba povdarjati. A v ajih se steka samo le aaše deaarao gospodarstvo ia to maogokrat ravao tudi v prid aaših aasprotaikov, ki dobivajo od Bjih za svoje oslabelo, mršavo občiasko gospodarstvo, v obliki zdataih davkov aezaslužeao pomoč. NaS denar pa veadar le ai BameBjea za to, da moramo po Bemčurskih mestih jb trgih plačevati v prvem razredu davke. To je slab boj, 6e se Basprotaik podpira — o zmagi Bi misliti ia Se res aismo Bobeae doživeli. Zmagali bomo le tedaj, če aam aaš kmet pomaga, — vsaka trdajava se mora od zuaaj aaskočiti, — zunaj so aaSe armade, to je aaS kmet; ajemu moramo pomagati, da se ojači za aaskok. Kdor je pravi aarodajak, raora torej posvetiti svoje moči kmetu, ga orgaaizirati, združiti, ga učiti, mu dajati dobre zglede .... A mi pustimo, da aam organizirajo kmeta aaši aarodai aasprotaiki, ga zaeverijo svojim voditeljem in tudi aarodu. Res, v kntičai dobi živimo, ki bi lahko odločevala o aaši aarodai bodočaosti. Na aoge, aa aoge, pokažimo Gradcu .. . hrbet! Ia kaj pa poteml? Na8 kmet hoče ia mora biti kakor so kmetje drugih dežel — gospodarski organiziraa. On hoče ia mora imeti doma, v svoji fari, ia <5e možao, celo v svoji vasi, prav pri rokah svoio posojilaieo ia zadrugo, da dobi v sili hitro ia b r e z posebaih stroškov deaar aa osebai kredit, svoj prihraajea deaar doma aalaga, svoje gospodarske potrebščiae naročuje ia pridelke v deaar spravlja. Kam se aaj obr- aemo? V Celji imamo «Zvezo sloveaskih posojilaic!» Oaa bi se aaj reorgaaizirala; a vse kaže, da hoče ostati, kar je, aamreč zveza vseh velikih sloveaskib posojilnic po sistemu Schaltze-Delitsch! Dobro, tudi kot taka je potrebaa; le da se bo s časom morala aa vsak aačia prilagoditi — oziroma postati člea celotne naše gospodarske orgaaizacije. Njeaim členicam, aašim posojilaicam po mestih ia trgih, mora pripasti hipotekarai kredit, saj se bomo veadar eakrat rešili nemških šparkas itd. Našim malim posojilnicam ia zadrugam bo pa treba iti v LjubIjaao. Pristopiti bodo morale h «Gospodarski Zvezi> — kojo je ravao v zadajem času c. kr. poljedelsko miaisterstvo aekako pripozaalo za sredotočje vse sloveaske gospodarske organizacije. A «Gospodarska zveza* mora biti res samo gospodarska, ker politika ia gospodarstvo ae aioreta hoditi roko v roki; oaa se mora reSiti konzumov, mora imeti deaarao ceatralo, kar je tudi obljubila. Kar so aaše posojilaice aaibolj pogrešale, denarao ceatralo, ta aedostatek bo z aovim letom odpravljea, deaaraa ceatrala »Gospodarske zveze* pričae svoje delovaaje. Ia aam se zdi umestao, da se tudi celjska «Zveza sloveaskih posojilaic> oziroma ajeae člaaice poslužujejo te deaarae ceatrale. Naprej toraj po potu gospodarske orgaaizacije, vzdramite se sloveaske fare, občiae, osaujte si prepotrebao posojilaico, zadrugo, ki pa aaj postane člaa <Gospodarske zveze* v Ljubljaai — oaa Vam pri saovaaji po- maga — in ni je potem sile na svetn, ki bi nas žadržavala na potu do blagoataaja in — proč od Gradca. .... ski. Listek. Kože brez števila. Ako bi kdo stavil ugaako ter vpraSal, kaj je to: je grizeče ia ima sedem kož, bi odgovoril prvi ravaodušao: »Aha, jaz znam! To je »Iuk« s svojimi sedmimi kožami; a drugi bi hitro rekel, da je to botra Beagesiaa s svoiimi sedmimi krili. A jaz vam pravim, da je to Jakec Novak s svojimi sedcnirai hlačicami, kakor se je o tem prepričal ajegov aekdaaji gospod učitelj. Ko je Se Jakob Novak, katerega baS tako smešea kakor resaičea životopis podajamo tukaj, hodil v Solo v Prelogu, kjer je Se po stari aavadi kazala gospa palica svoje gospodstvo ia še takorekoč kraljevala v Soli, razburil se je ta dobrosrčai deček aekoč prav zelo. A to se je zgodilo tako-le: Jakec si je izrezal s pomočjo svojega nožiča z velikim trudom iz gabrovega lesa lepo, aovo kolesce, katero bi rau aaj gaala voda. Gredla tega mliaskega kolesa je s strtim steklom ostrugai tako gladko, da bi se ne moglo aiti dete zaskaliti s svojimi rahločutaimi rokicami, ako bi jih prijelo. Na Stirih vitlih, katera so bila nasajena v gredlu, je na koBcu vsakega pribil jedao lopatico. Po- ^tem je postavil mlia v potok ia v vodi se je kolesce vrtelo tako hitro, da ai bilo skoro mogoče slediti lopaticam; a Jakčeve modre oči so se svetile kakor vedro aebo poletaega dae ia z rokicami je, ves zadovoljea s svojim uraotvorom, ploskal aehote od veselja. Ah, detiasko veselje, katero veselje ti je jednako aa zemljit Ali, ah, tudi detinsko aebo ima svoje oblake. Ko je Jakec takorekoč plaval v veselju, približal se mu je sem čez travaik dolgi Feliks, jediai ia zato priljubljeai sinko doraačega, visokospoStovaaega župaaa. Roke je držal prekrižaae aa hrbtu, glavo je aosil visoko — saj je bil župaaov sia — ter si je žvižgal s svojimi Silastimi ustaicarai »ere csu csu csu* tako fiao, kakor aairaaajSa plavoglava seaičica, ia kakor da bi bil on aajbolj v žvižgaaju izurjea župaaov sia med vsemi siaovi župaaov oaega okraja. Da, da, Feliks jih je imel, kakor se pravi, debelo za ušesi! Ia sedaj je stal poleg siromaSaega, veadar popolaoma zadovoljaega Jakca; žvižgal je aaprej ter mirao gledal, kako se kolesce vrti v žuborečem potočku. Naeakrat pa pravi brez vsakega uzroka: »Kaj ti, prosiaski Jakec, ti si ta les, iz katerega si izrezal to kolo, akradel v gozdu mojega očeta, ia zato bom jaz sedaj zaplenil to kolesce, kakor moj oče zapleni kravo, ako jo najde v škodi.« To izreče, pograbi mlia ia zbeži s svojimi dolgimi aogami preko travaika. A Jakec, otrok siromašae vdovice, gleda v prvem treaotku ves prestraSea z odprtimi ustmi za tolovajem svoje sreče, kakor da se mu je prikazal kak duh ia zopet izgiail aeaadoma. Prosjaškega Jakca ga je imeaoval, ajega, ki še ai beračil aikdar. Vzel je k večjemu za >Bog povrni« kak dobrovoljai dar, kajti bil je siromak. Imeaoval ga je tatu, a veadar je občiaski gozd bil last vseh občaaov. Vsak si je smel pobrati po tleh ležeCe suhe svrži, ia iz takega lesa je bil izdelaa tudi ajegov mliaec. Ti sam si tat, aičvredai Feliks! Ne zaradi kulesa, ker tako ali že maogo lepše bi si lahko izrezal zopet sam ia bi je bil tudi podaril Feliksu, ki ae zaa sam aič aapraviti! Ali Feliksova surovost ia to, da ga je oropal tako zlobao aedolžaega veselja, to ga je jako bolelo ia peklo v srcu. Njegova lica so gorela od srditosti, brala se mu je razburjeaost aa obrazu ia tja pod lase mu je gomazelo aekaj tako, da je aehote pričel bežati s svojimi kratkimi aožicami za tolovajem svoje sreče, da ga vjame ia mu vzame kolesce. A ne bil bi ga dubil, ko bi Feliks, ki se je zanaSal na svoje dolge noge in na njih hitrost, ne postal malo prevzeten. Obračal se je vedno nazaj proti Jakcu, vzdignil z desno roko kolesce, a z levo mu kazal dolgi nos in zopet je storil malo korakov, obrnjen nazaj kakor rak, kadar gre spat v luknjo. V tem je nenadoma stopil na ravnokar izrovani krtinovec in — cop — tu je ležal na hrbtu, kakor je bil dolg in širok, a Jakec na njem, in nesreča je bila gotova. Kolesce se je razletelo na sto koscev, in mala dva neprijatelja, ki sta se leže držala čvrsto navskriž, spoprimeta se z vso srditostio. Jakec začuti med zobmi nekaj mehkega, vgrizne čvrsto, a nesreča . . . Feliks zakriči nato tako strašno, da Jakca zazebe nekam tja do duše in tedaj — je bilo borbe konec. Jakec stoji ves trd na raestu kakor oni, ki je obsojen na smrt in čaka, kedaj ga popeliejo na vislice. Napravil bi Feliksu raje dvanajst takih mlinov, ako bi le mogel učiniti, da bi ne bil storjen njegov zločin. A Feliks je tulil in držal svoj ponesrečeni nos s krvavimi rokami in kričal, da bode povedal vse gospodu učitelju in končno je odšel tulefi domov. SiromaSni Jakec je ugriznil županovega Feliksa globoko v nos in je sedai znal tudi dobro, kaj se bode izcimilo iz tega, namreč, da bo trpel nekdo, ki je pri celi stvari popolnoma nedolžen. Splazil se je za hišo svoje matere, prijel se z rokama za glavo in mislil sem in mislil tja, kako bi sedaj napravil, da bi onega nedolžnega ali bolje rečeno, ono nedolžno zamogel obvarovati pred predstoječo sodbo. Ko se je začelo mračiti, vidimo ga iti od jednega do drugega svojih najzvestejših tovarišev — nabira si hlačice, a ko jih ima sedem po številu na kupu, leže z nekoliko olajsanim srcem v posteljo in zaspi nekako malo boljSe volje. A drugi dan ga je njegova nekoliko kratkovidna mamica gledala z veseljem in mrmrala sama s seboj: »Ah, kako postaja moj Jakec tolst, da koraka komaj od debelosti!« V šoli pa ie že Feliks sedel z zavezanim nosom, tako, da bi človek mislil, da si je iz šale prilepil Skrnicelj v »redino obraza ter je pomežikaval s svojimi malimi, črnimi očmi tako zlobno, da je Jakec mogel sklepati iz tega, koliko . . . bode bita kmalu ura Ko je bil dokončan pouk, in so otroci odmolili navadno raolitev, moral je Jakec še malo ostati v šoli, ker so imeli gospod učitel) Se nekaj važnega ž njim pogovoriti in sicer med stirimi očmi. A ta pogovor je bil izvanredno kratek in prej pritneren za glubonemega, kakor za onega, ki zna govoriti. Gospod učitelj so izbirali samo nekoliko časa med svojimi mnogobrojnimi palicami, švignili potem z najdaljso in najtežjo po zraku, z očmi namignili in rekli: »Hlače dol!c A joj! — Na to niti Jakec mislil ni, da se on, ki je itak na slabsem v današnjem prepiru, ne bode smel braniti s svojim sklepom. — Svet je jako nepravičen! — Tudi se ni smel obotavljati, ker gospod učitelj niso trpeli v takih stvareh nikakega prigovarjanja. Zato stopi Jakec naprej in spusti prvi omot dolnega svojega telesa na tla. • Ah, kaj pa vidim?« pravijo goapod učitelj začudeno, »ti si fin gospodič, ki se v aredini leta oblačiš tako toplo! Hitro tudi s tem dol, nimamo ea<*a!« Nato pade drugi omot, a Jakec je bil še vedno zavarovan proti krutosti palice. Na ustnicah gnspoda učitelja pa se \e pokazalo neko smehljanie, ki 8e je spreraenilo v glasen smeh, ko je Jakec zopet pustil pasti jeden omot, a pri tena Se ostal vedno oblečen. >No. koliko kož pa imad vendar, ti malo tepče?« vprašajo ga gospod učitelj, a Jakec odgovori ravnodušno in iskreno: »Sedem, gospod učitelj, a s svojo pnraSčeno oaem; ali Feliks . .. on jih ima mnogo manj.« »A ha«, pravijo gospod učitelj, »ti hočeS reči, da bi pri njem priSel poprej do dna? — No dobro, pripoveduj mi, kako je bilo včeraj s tem tvojim mlinom in Felikaovim nosom; bodemo videli, morebiti se ti ne bode treba slačiti do kraja.« In sedaj je Jakec povedal vse, kar mu je Felik8 storil in kako ni on kriv, da mu je njegov nos slučajno priSel med zobe. Ta odkritosrčen gtvor je gospoda učitelja prepričal popolnoma, da je Jakec nedolžen in Feliks, ki je imel manj kož, moral se je sedaj pripraviti na nekaj. Pri vaakem prepiru se raorata torej zasližati obe stranki, a ne samo jedna, ako hoče biti aodba pravična, kakor to vidimo pri prepiru med Feliksom in Jakcem. Smešničar. Naravoslovno. Neko 8olo je obiskal Solski nadzornik ter vprašal nekega dečka: »No Mihec, ali mi ve3 povedati, kako velik je osel?« Mihec: »Tako velik, kakor .. . « (obtiCi ieclaje). Šolski nadzornik: »Le porej, saj menda veš!« Mihec: »Tako velik, kakor — jaz!« Šolski nadzornik: >Kaj? Kako prideS do tega odgovora?« Mihec: «Saj pravi gospod učitelj vedno, da ni večjega oala, kakor sem }az.<