o ta Leto III - Štev. 5 (53) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD 1.-15. marca 1976 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja H ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad NOVA KRIVICA Dolgi verigi krivic, ki so bile storjene v stoletjih Slovencem v videmski pokrajini, se te dni pridružuje nov, sramoten in kravavo boleč obroček. Sramoten in krvavo boleč tudi zato, ker nam je bila storjena groba krivica v XX. stoletju, v središču civilizirane Evrope, v času, ko se vsi pametni ljudje izjavljajo za odprtost, za vsestransko sodelovanje in omikano soživljanje med narodi, tudi z različno družbeno ureditvijo. Storjena nam je bila krivica proti vsem obstoječim zakonom v Republiki Italiji, ki se ponaša z dvatisočletno kulturo in civilizacijo, v času, ko se toliko opeva demokracijo in svobodo, dobrote demokratičnega pluralizma in ko se graja druge države,da ovirajo demokratične svoboščine svojim državljanom. Ta krivica nam je bila storjena po podpisu pogodbe med Italijo in Jugoslavijo v Osimu, katera ureja državne meje med obema državama in v kateri je govora tudi o zaščiti jezikovnih manjšin. Upam, da ste vsi razumeli, za kaj gre. V Ukvah, v Kanalski dolini, je organiziral domači župnik, na večletno željo tamkajšnjih staršev, šolski tečaj slvenskega jezika za otroke. Odziv je bil dober — in ni moglo biti drugače — saj tam živijo v večini Slovenci. Didaktično ravnateljstvo v Trbižu je privolilo prošnji do mačega župnika in tako se je tečaj redno začel v šolskih prostorih 2. februarja t.l. Navdušenje je bilo veliko, tako med. 21. obiskovalci tečaja, kakor med starši. Tisti, ki je upal na neuspeh, je bil razočaran. Smatral je nujno potrebno, da avtoritativno in protizakonito poseže v zadevo: prepovedal je nadaljevanje tečaja slovenskega jezika in to — ne toli- ko zaradi tečaja samega — pač pa čato, da bi zadušil nav dušenje naših otrok in staršev, da bi neuspeh ukovske-ga tečaja predpostavljal «nevaren precedens » ter se razširil na vse Slovence videmske pokrajine. Kdo je prepovedal tečaj slovenščine v Ukvah? Didaktično ravnateljstvo v Trbižu že ne, če je že prej dalo dovoljenje zanj. Je to pobuda same nadu- čiteljice v Ukvah? N e moremo verjeti, ker se mora podrejati višjim šolskim oblastem in izvajati njih ukaze. Potem ostane samo šolski provedi-torat v Vidmu, ki je ukrepal na takšen nedemokratičen način, kakor pred dvema letoma v Brdu. Naj bo ta ali drugi odgovoren za ta nedemokratičen postopek, je treba stvar do dna razčistiti. Krivce je tre- ba klicati na odgovornost. Otrokom, staršem, župniku in učitelju tečaja, katerim izražamo vso našo solidarnost, je treba datizadoščenje, popraviti jim storjeno krivico na škodo njihovega človeškega dostojanstva, vrniti jim vero v demokracijo in svobodo s tem, da se bo redno nadaljeval, v šolskih prostorih, tečaj slovenščine. Izidor Predan UGOVIZZA V UKVAH prepovedali tečaj Slovenskega jezika ODLOČNA OBSODBA DEMOKRATIČNIH STRANK IN SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV INTERPELACIJE V RIMSKEM PARLAMENTU V DEŽELNEM IN POKRAJINSKEM SVETU-IZOLIRANI AVTORJI ANTIDEMOKRATIČNEGA UKREPA Kakor pišemo v našem uvodniku, je bila storjena Slovencem videmske pokrajine druga groba krivica. Podobno, kot pred par leti v Brdu in Teru, so sedaj šolske oblasti prepovedale tečaj slovenskega jezika v Ukvah, v Kanalski dolini, ki ga je organizirala v šolskih oslopjih tamkajšnja župnija. Ta nedemokratičen ukrep je prišel po podpisu italijansko-jugoslovanskega sporazuma v Osimu, po sklepu videmskega pokrajinskega sveta, s katerim se priznava obstoj slovenske manjšine v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini in po izjavah deželnega odbornika Colonija, ki jih je podal v deželnem svetu po prepovedi slovenskega pošolskega pouka v Brdu. Takrat je Coloni med drugim izjavil: •< Deželni odbor smatra za potrebno povedati, da če bodo hotela društva, Zveze in druge ustanove organizirati tečaje slovenskega jezika in če bodo smatrale potrebno se posluževati šolskih avel, se ne bodo več znašle pred oviro šolskih oblasti ». Ta izjava deželnega odbornika Colonija je bila kasneje ojačena s programskimi izjavami predsednika deželnega odbora (globalna zaščita slovenske narodne manjšine) in z mednarodnimi obveznostmi po podpisu sporazuma v Osimu. Slovenski tečaj v Ukrvah je obiskovalo 21 otrok. Tečaj je vodil domači prof. Salvatore Venasi, ki poučuje na srednji šoli v Nabrežini pri Trstu. Po prepovedi tečaja v šolskih prostorih, se ta vrši v župnijski cerkvi in ga sedaj obiskuje 26 učencev, kar predpostavlja absolutno večino šoloobveznih otrok v Ukvah. Kakor pišemo na drugem mestu, je bil uspeh tečaja popoln, kar ni moglo iti v račun skrajnim, nestrpnim nacionalistom. Treba je bilo udariti po navdušenju in narodni zavesti o-trok in staršev. Toda tisti, ki je hotel s silo zadušiti tečaj, se je krepko uštel. Število udeležencev tečaja se je povečalo, čeprav za sedaj samo v cerkvi, kakor že povedano. Avtorji antidemokratičnega postopka so se ušteli tudi na drug način. Kvečjemu in ploskajo lahko samo fašisti, drugače so popolnoma izolirani. Komunistični in socialistični poslanci so protestirali v rimskem parlamentu. Naslovili so interpelacijo na ministra za šolstvo in na ministra za zunanje zadeve. Zahtevajo preiskavo, da bi se odkrili odgovorni nezakonitega postopka. Prav tako so komunisti, socialisti, Slovenska skupnost in demokristjani predložili interpelacijo v deželnem svetu. Pokrajinski odbor Demokra-zie Cristiane v Vidmu je obsodil dogodek. Nadvse važna je interpelacija, ki so jo skupno podpisali komunisti, demokristiani socialisti in Movimento Friuli in jo naslovili na predsednika pokrajinskega sveta Turella. Slovenska kulturna društva iz Benečije in Kanalske doline ter Zveza slovenskih izseljencev so protestirala s posebnim dokumentom, katerega so odposlali videmskemu šolskemu proveditorju, furlanskim poslancem v rimskem parlamentu, vsem tajništvom političnih strank, predsedniku deželnega odbora, predsedniku videmske pokrajine in vsem lokalnim časopisom. Številne protestne izjave so naslovili na šloske oblasti slovenske in italijanske organizacije, ustanove in posamezne osebnosti. V Trstu in Gorici so imeli protestna zborovanja slovenski dijaki in profesorji. Solidarnost Slovencev in i-talijanskih demokratov nam je danes bolj potrebna kot kdajkoli prej. Bijemo težak boj za naš narodnostni obstoj, za najosnovnejše narodnostne in človečanske pravice. Bijemo se za spoštovanje določil republiške ustave in za sprejete mednarodne obveznosti. Krivični postopki na škodo naše etnične skupnosti ne smejo postati pravilo in zakon. Prepoved slovenskega tečaja v Ukvah mora biti preklicana! Tako v Kanalski, kot po beneško-slovenskih dolinah, imajo naši otroci pravico do učenja v materinem jeziku. Samo na ta način bo vrnjena italijanskim državljanom slovenske narodnosti vera v pravičnost in demokracijo. AUTORITARISMO ED INTIMIDAZIONE Purtroppo ancora oggi si esercitano forme larvate di autoritarismo e di intimidazione nelle nostre scuole, anche nei centri a noi più vicini. Ad Ugovizza si è andati molto più avanti, secondo un metodo che pensavamo ormai del passato. Se si pensa che oggi la Scuola italiana aspira ad una dimensione moderna e democratica, attraverso il decentramento e la riforma dell'istruzione, la responsabilizzazione dei genitori e delle forze sociali nei consigli distrettuali e di istituto, la sperimentazione, ecc.) apparirà veramente desolante il quadro offerto dalla cacciata dalla scuola di un gruppo di 21 ragazzi, oggi saliti a 26) guidati da un insegnante qualificato, ai quali viene negato, in nome dell’ autorità scolastica, il diritto di istruirsi nella lingua slovena, già parzialmente nota nella forma dialettale. Desolante per le finalità che la scuola italiana stessa dichiara di porsi, esprimendo volontà di inserirsi nello ambiente e nella società di tener conto della libertà di scelte alternative, pluralisti-che. della stessa utilità pratica che può derivare dall'apprendimento linguistico sloveno. A Udine, 744 studenti e professori dello « Stringher », compresi i nostri giovani delle Valli, hanno firmato una petizione per l'istituzione di una cattedra di lingua slovena. Ciò vuol dire che esiste uno spazio occupazionale, nel quale i ragazzi delle Valli del Friuli orientale potrebbero inserirsi in modo privilegiato, per le conoscenze slovene di base derivanti dal dialetto familiare. Ciò vuol dire che vi sono prospettive culturali di elevatissimo livello per i nostri giovani, se si pensa alla futura Università di Udine, in cui si chiede che venga realizzato un corso di laurea di Lingue dell’Europa o-rientale. E vi è, in fondo a tutto, una esigenza di libertà, di quella libertà che è menzionata in ogni momento, ma che, purtroppo, subisce gravi limitazioni per ogni atto di coscienza e di volontà e-spresso dagli sloveni del Friuli. I gruppi consiliari della Provincia di Udine, ( esclusi il M.S.I. ed il P.S.D.I. come altre istanze democratiche della Regione, hanno firmato un documento, in cui si chiede il rilascio dell’autorizzazione per il corso di lingua slovena di Ugovizza. Per questo, oggi, ci pare di poter aggiungere che le forme estreme di violazione dei diritti naturali dell'uomo quali quella di Ugovizza, sono destinate all’ isolamento ed alla condanna in tutta la opinione democratica. Isolati gli autori del provvedimento antidemocratico INTERPELLANZA UNITARIA AL CONSIGLIO PROVINCIALE Al Signor PRESIDENTE della Provincia di UDINE Oggetto: Interpellanza I sottoscritti consiglieri provinciali, venuti a conoscenza della sospensione del corso facoltativo di lingua slovena, organizzato dal parroco nei locali della Scuola elementare di Ugovizza, e frequentato da 21 alunni delle elementari e delle medie: interpellano il Presidente della Provincia di Udine affinchè, in armonia con gli accordi internazionali circa la tutela dei diritti delle minoranze; con le dichiarazioni della Regione autonoma Friuli - Venezia Giulia; con il dibattito svoltosi in Consiglio Provinciale il 9 dicembre 1975 e le mozioni accolte nella seduta stessa sulla tutela, la valorizzazione e lo sviluppo dei gruppi etnico-linguistici sloveno, tedesco e friulano esistenti nella Provincia di Udine, facendosi interprete delle prese di posizione dei partiti democratici, delle associazioni e di varie amministrazioni, chiedo che venga autorizzata la prosecuzione del corso in conformità ai principi della Costituzione della Repubblica Italiana. Petricig Paolo (PCI) Chiabudini Giuseppe (DC) Comini Mario Mattia (M.F.) Majeron Sergio (PSI) Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT <• DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Letošnji sneg I Circoli Culturali e I’ Unione degli Emigranti della Benečia condannano il provvedimento delle Autorità scolastiche con cui viene impedito il corso di lingua slovena a Ugovizza Interrogazione Democristiana al Consiglio Regionale UDINE LORO SEDI AL PROVVEDITORE AGLI STUDI DI Al PARLAMENTARI FRIULANI ALLE SEGRETERIE DEI PARTITI LORO SEDI AL PRESIDENTE DELLA GIUNTA REGIONALE TRIESTE AL PRESIDENTE DEL CONSIGLIO REGIONALE TRIESTE AL PRESIDENTE DELLA GIUNTA PROVINCIALE DI UDINE I sottoscritti rappresentanti delie organizzazioni culturali e degli emigranti di lingua slovena della Provincia di Udine, venuti a conoscenza del divieto da parte del Provveditore agli Studi di Udine, di usufruire di un'aula scolastica ad Ugovizza nel Comune di Malborghetto-Valbruna per lo svolgimento di una corso facoltativo di insegnamento di lingua slovena, organizzato, su espresso desiderio della popolazione locale, dalla Parrocchia di Ugovizza, protestano vivamente contro questo nuovo provvedimento discriminatorio che ripete quello analogo compiuto il 9 novembre 1973 a Lusevera e Pradielis. Le scriventi organizzazioni rilevano che le autorità in tal modo violano i principi della Costituzione Repubblicana, i diritti dell'uomo, nonché le norme di legge vigenti in materia e considerano la scuola come un'istituzione avulsa dalla realtà socio-culturale e insensibile ai più elementari diritti di democrazia e di libertà. Simili provvedimenti sono evidentemente ispirati da mentalità faziose e renitenti all'attuazione dei decreti delegati e dimostrano che assoiutamente non si vuole collocare la scuoia nei quadro delie aspirazioni dei gruppo etnico sloveno della Provincia di Udine. Ancora una volta dunque i responsabili della scuola, i quali dovrebbero dare stimoio alla vita democratica e mettere in grado i cittadini italiani di parlata slovena della Provincia di Udine di esprimere la propria identità sia promuovendo la maturazione delia personalità dei discenti mediante il potenziamento linguistico e culturale tanto prezioso nella Val Canale quanto in tutta la Slavia Friulana, sia offrendo strumenti operativi il più possibile idonei per opporsi ad ogni assimilazione forzata, continuano tali responsabili ancor oggi a perseguire l'obiettivo di eliminazione di tutte le forme di lingua non rientranti al sistema considerato standard. Quandi è da considerarsi iniqua e ignominosa violazione dei principi di libertà questa tendenza di voler cancellare ciò che i bambini sloveni delle Vani dei Natisone, del Cornappo, del Torre, della Val Resia e della Val Canale hanno di originale, spezzando così la loro personalità ed eliminando questa realtà culturale vivente che ta scuola dovrebbe utilizzare per sviluppare nei ragazzi potenzialità in funzione del raggiungimento di sviluppi educativi armonici e naturali. Rilevato infine che l'Amministrazione comunale di Mal-borghetto aveva esplicitamente espresso il suo favorevole parere per l’iniziativa, i sottoscritti rappresentanti dei Circoli culturali e dell’Unione emigranti della Slavia Friulana, chiedono che il provvedimento venga immediatamente revocato e venga concessa con sollecitudine l'autorizzazione da parte del Provveditorato agli Studi, affinchè il corso possa essere ripreso come è nell'attesa della popolazione interessata. Ugovizza, 24 febbrao 1976 Circolo di Cultura «Ivan Trinko» di Cividale del Friuli Prof. GUGLIELMO CERNO Centro ricerche culturali di Lusevera REMO CHER Unione emigranti sloveni della Slavia Italiana CONT ADO Centro Studi «Nediža» di San Pietro al Natisone PAOLO PETRICIG Circolo Culturale «Rečan» di Liessa CLODIG ALDO I Sacerdoti gruppo «DOM» San Volfango Sac. EMILIO CENCIG Circolo di Cultura «Planinka» di Ugovizza JANKO PRESCHEREN DOLENJI BARNAS Parve dni febrarja je (Toplimi mali Andrea Cosmacini 2 ljet življenja an je par-vikrat videu sneg. čudu se je «bjeli moki» an se na nji puno veseliu. Želimo mu dosti zdravja, srečno an veselo življenje. Kulturna društva in zveza emigrantov iz Benečije obsojajo prepoved tečaja slovenskega jezika v Ukvah Predstavniki najpomembnej-šh društev Beneške Slovenije so odposlali videmskemu šolskemu skrbništvu, strankarskim tajništvom, predsedniku deželne vlade odv. Comelliju, predsedniku deželnega sveta Pittoniju in predsedniku videmske pokrajine izjavo v zvezi s prepovedjo slovenskega pošolskega pouka v šolskih prostorih v Ukvah. «Podpisani predstavniki kulturnih in izseljenskih društev Slovencev v videmski pokrajini smo izvedeli, da je videmski šolski skrbnik prepovedal uporabo šolske učilnice za neobvezen tečaj slovenskega jezika, ki ga je v Ukvah na izrecno željo prebivalstva priredil župnik. Protestiramo, ker se ponavlja diskriminacijska prepoved, ki smo jo 9. novembra 1973 utrpeli v Bardu in Teru; podpisani ugotavljamo, da oblasti s tem početjem kršijo republiško ustavo, človeške pravice in veljavne zakonske določbe ter obravnavajo šolske strukture kot tujek v odnosu do družbenega in kulturnega okolja, v katerem deluje. Gre za neobčutljivost do najosnovnejših demokratičnih svoboščin. Take ukrepe očitno navdihuje miselnost, ki je pristranska in odklanja uveljavljanje pooblaščenih odlokov ter s tem dokazuje, da ne mara uvrščati šolstva v okvir zahtev slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Še enkrat prav ljudje, ki so odgovorni za šolstvo in bi morali spodbujati demokratično življenje ter omogočati slovensko govorečih italijanskim državljanom videmske pokra- Al Signor Presidente del Consiglio Regionale Sede INTERROGAZIONE I sottoscritti Consiglieri regionali, di fronte alla sospensione di un corso facoltativo di insegnamento della lingua slovena, organizzato dalla parrocchia di Ugovizza, da parte della autorità scolastica, esprimono la propria preoccupazione per un atto che rischia di pregiudicare lo sviluppo culturale e civile di quella comunità. Nel sottolineare che tale iniziativa è stata pienamente accettata e sostenuta da parte della Amministrazione comunale, anche con una esplicita sollecitazione nei confronti della autorità scolastica, interrogano la Giunta regionale per conoscere quali iniziative intende mettere urgentemente in atto affinchè il Provveditorato agli studi delia Provincia di Udine consenta l'utilizzazione delle locali strutture scolastiche per la effettuazione del corso pomeridiano di lingua slovena. VARISCO MARTINIS BIASUTTI COLONI Interpelacije komunistov in socialistov v rimskem parlamentu jine, da izražajo svojo narodno istovetnost, učencem pa, da dozorevajo tudi preko jezikovno kulturnega potenciala, ki je v Kanalski dolini in Benečiji tako bogat, to preprečujejo. Morali pa bi ga spodbujati in nam nuditi operativna sredstva, da bi se upirali prisilni asimilaciji. Vendar pa odgovorne oblasti še dalje zatirajo vsak jezik, ki ne spada — po njihovem mnenju — v « standardni sistem ». Zato menimo, da je krivična in sramotna kršitev načela svobode teženj, da bi zbrisali vse, kar je izvirnega pri otrocih iz nadiške, terske, rezijske in kanalske doline, da bi zlomili njihovo osebnost in odpravili to živo kulturno stvarnost, ki bi jo sama šola morala izkoristiti ter razvijati v otrokih v svrho naravne in harmonične vzgoje. Pri tem poudarjamo tudi, da je občina v Naborjetu podprla to pobudo. Zato podpisani predstavniki kulturnih društev in Zveze izseljencev Beneške Slovenije zahtevamo takojšen preklic prepovedi in čimprejšnje dovoljenje šolskega skrbništva, da se bo tečaj lahko nadaljeval, kot želijo prizadeti domačini. Kulturno društvo « Ivan Trinko » iz Čedada, Viljem Černo; Krožek za kulturne raziskave iz Barda, Remo Cher; Študijski center « Nediža » iz Špetra Slovenov, Pavel Pe-tričič; Kulturno društvo « Rečan » iz Ljes, Aldo Klodič; Duhovniki skupine « Dom », Štoblank, Emil Cenčič; Kulturno društvo « Planinka », Ukve, Janko Prešeren. RIM, 19. — Nezaslišana prepoved slovenskega tečaja v Ukvah je izzvala primerno reakcijo tudi v parlamentu, kjer je skupina komunističnih in socialističnih poslancev iz Furlanije - Julijske krajine zahtevala, naj pristojno ministrstvo prisili videmsko skrbništvo, da prekliče prepoved, obenem pa uvede preiskavo o odgovornostih za tako nezakonito in represivno početje, ki grobo žali Slovence in vse demokratične Italijane. Vprašanje so podpisali poslanci Albin Škerk, Loris Fortuna, Mario Lizzerò, dr. Castiglione in Enzo Me-nichino, naslovljeno pa je ministroma za šolstvo in za zunanje zadeve. Poslanci najprej opisujejo dogodke, ki so bralcem znani, navajajo izjavo ukovskega župnika in zaključujejo s temi besedami: «Zaradi vsega navedenega sprašujemo pristojna ministra, če se jima ne zdi, da gre za zatiranje najpreprostejše človeške pravice, kar je v nasprotju z italijansko ustavo, z italijansko - jugoslovanskim sporazumom iz Osima, kjer je govor o zaščiti narodnih manjšin in z ministrsko okrožnico o poučevanju drugega jezika na jezikovno mešanih področjih ob meji. Zato sprašujejo podpisani poslanci, če se ministru ne zdi potrebno prisiliti videmsko šolsko skrbništvo, ki se je že izkazalo v podobnem primeru v Bardu, naj nemudoma prekliče nezakonito prepoved. Obenem sprašujemo — se zaključuje vprašanje poslancev KPI in PSI — «če se pristojnim oblastem ne zdi potrebno začeti preiskavo, da se ugotovijo odgovornosti za nezakonita dejanja videmskega šolskega skrbništva, ki žalijo čast republike in čustva Slovencev ter vseh iskrenih demokratov Furlanije - Julijske krajine». Socialistični deželni svetovalci Zanfagnini, Ermano in Volpe pa so naslovili na predsednika deželnega odbora vprašanje, v katerem ugotavljajo, da je prav videmski šolski skrbnik že pred dvema letoma pokazal isto represivno zadržanje, ko je prepovedal podoben pošolski tečaj v Bardu, in da so takrat demokratične sile v deželnem svetu, primerno obsodile njegovo početje, medtem ko je deželni odbor zagotovil, da bo posegel, da bi preprečil ponovitev tovrstnih izpadov nestrpnosti. Socialistični svetovalci poudarjajo tudi, da so med nedavno razpravo v deželnem svetu in na drugih, javnih razpravah sile sedanje deželne večine sprejele obvezo za u-resničitev ustavnega načela enakopravnosti in globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. Dogodki v Ukvah — se nadaljuje vprašanje predstavnikov PSI — dajejo deželnim oblastem priložnost za poseg pri videmskem šolskem skrbniku in pri vsedržavni vladi za preprečitev takih diskriminatorskih izpadov, ki so nezdružljivi ne samo z načeli ustave in deželnega statuta, ampak tudi s črko in duhom nedavnih mednarod nih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Zato podpisniki vprašanja nujno sprašujejo deželni odbor, katere konkretne akcije namerava sprožiti, da bi popravila kršitev pravice slovensko govoreče skupnosti iz Ukev do javne vzgoje v materinem jeziku, da bi enkrat za vselej napravila konec tovrstnim diskriminatorskim dejanjem šolskih oblasti in da bi zagotovil slovenski narodnostni skupnosti pravico do študija in konkretno uresničitev kulturnih pobud, ki jih je ta skupnost sprožila v videmski, goriški in tržaški pokrajini. ENOTNA INTERPELACIJA V VIDEMSKEM POKRAJINSKEM SVETU Predsednik videmske pokrajine naj poseže pri pristojnih oblasteh, da bi pooblastile nadaljevanje pošolskega tečaja slovenščine u Ukvah, v skladu z določili republiške ustave. To zahtevo so postavili videmski pokrajinski svetovalci Pavel Pe-tričič (KPI), Giuseppe Chiabudini (KO), Marco Mattia Comini (Furlansko gibanje) in Sergio Maieron (PSI) v vprašanju predsedniku vi- demske pokrajine. Podpisniki vprašanja zahtevajo tak poseg na osnovi mednarodnih sporazumov o zaščiti pravic manjšin, izjav deželne uprave Furlanije-Julijske krajine in razprave, ki je bila decembra lani v videmskem pokrajjinskem svetu in med katero so bila osvojena načela o zaščiti, valorizaciji in razvoju slovenske, nemške in furlanske jezikovne in etnične skupine v videmski pokrajini. Debenje pod Sv. Stoblankom M Iz letošnje Prešernove proslave v Čedadu I PIÙ' BRAVI FALSIFICATI I DATI NUMERICI SULLA POPOLAZIONE CHE PARLA LO SLOVENO COME AUMENTANO LE PENSIONI ITALIANE Il Gruppo di studio «ALPINA» di Bellinzona (Svizzera) ha pubblicato lo studio statistico «I quattro gruppi nazionali del Friuli - Venezia Giulia». Le ragioni di questo lavoro sono indicate dal Gruppo stesso «perchè una Regione come il Friuli - Venezia Giulia, dove in un territorio non vasto e su una popolazione di poco più di un milione di persone si dà l’esempio di una estrema varietà culturale, con la presenza di ben quattro lingue, di cui due neolatine una slava e una germanica è al tempo stesso un simbo-'o e un banco di prova del pluralismo democratico su cui può essere costruita un’Europa unita e federata». I dati di questa indagine sono stati forniti direttamente dalle varie amministrazioni comunali (di cinque anni fa). Lasciando ad altri il compito di una illustrazione approfondita dei dati ci interessa fare alcune considerazioni proprio su coloro che han-ni fornito i dati. Che sono questi: Gianfranco Ellero : DUE PO Comune Popola- zione totale LINGUA MATERNA italiana friulana slovena % di sloveni Valussi diffe- renza in % (Traduzione e presentazione di Marino Pulfero 2220 1332 60% 444 20% 444 20% 85% 65 SUL CIARS NA KRASU Stregna 905 633 70% 45 5% 227 25% 90% 65 Al svitale Visoko S. Pietro 2331 1282 59% 583 25% 466 16% 76% 60 S. Leonardo 1370 891 65% 27 3% 452 33% 89% 57 un falc leti Taipana 1250 375 30% 63 5% 812 65% 93% 28 ad alt sokol Drenchia 584 59 10% 75 13% 450 77% 96% 19 tal sèi na svetlem Lusevera 1140 57 5% 228 20% 855 75% 86% 11 lusint nebu Grimacco 924 44 5% 100 11% 780 84% 94% 10 dal Ciars: Krasa: Resia 1770 152 8% 34 2% 1594 90% 90% — come un brut kot zaskrbljena Savogna 1208 50 4% — — 1158 96% 92% 4 pensér ne ve TOTALE 13702 4865 35,5% 1599 11,7% 7238 52,8% 87 "o noi sa ’ndolà kam Vertovec) Gli altri comuni della Sla-via sono riportati sotto un altro prospetto. In particolare: Torreano: su 2577 abitanti 276 con lingua madre slovena, Frepotto: su 1170 ne dichiararono 317. Dalla lettura di queste cifre sorge irrefrenabile l’impulso di compilare una graduatoria dei comuni (ovviamente dei loro amministratori di allora, eravamo nel 71) che desideravano mostrarsi più «bravi». Certamente «bravi» se si considerano le percentuali rilevate dal prof. G. Valussi scientificamente. Pensiamo che, come minimo, molti non hanno afferrato bene ciò che il questionario degli svizzeri chiedeva; hanno confuso semplicemente i soliti «fischi» con i soliti «fiaschi»? Il giudizio del Gruppo svizzero è più «duro»;... sorprendente è la risposta dei comuni di S. Pietro, S. Leonardo, Pulfero e Stregna, che dichiarano i loro cittadini in mag- gioranza di lingua materna italiana. Questa dichiarazione è in contrasto sia con quella dei comuni della stessa valle, dai quali certo non si possono differenziare in modo così marcato, sia con il contenuto della relazione del prof. G. Valussi «Gli Sloveni in Italia» inserita... ». E ancora: «Anche se questa valutazione non tiene conto della recente assimilazione, come nota il Valussi, essa è in grado di convincerci che i dati a noi forniti dai Comuni di S. Pietro, S. Leonardo, Pulfero e Stregna sono affetti da un grossolano errore di interpretazione». Indagare su questo «errore di interpretazione» ci porterebbe molto lontano. Per cui terminiamo con un ultima nota, questa positiva: con tutte le risposte «imprecise» dei nostri «bravi» rimane un dato incontestabile, anche con questi dati, e cioè che a casa nostra siamo pur sempre ed ancora maggioranza (52,8% secondo loro)! pojàsi. ALBE DI UNVIAR IN FRIÙL Il di al nas subit rose su la nèf ciarline, ultime a muri tal scùr stelàt. bi se spustil. ZIMSKA ZORA V FURLANIJI Dan se takoj rodi rožnat na kaninskem snegu, ki zadnji izgine v zvezdnati temini. Con la raccolta poetica «Orlois», da cui sono tratte queste poesie, il nome di Gianfranco Ellero è entrato definitivamente e stabilmente nella cerchia dei migliori poeti friulani contemporanei di lingua friulana. Presentiamo queste due poesie nella versione originale e in quella slovena, non solo per la loro intrinseca bellezza, ma come simboli di due realtà fisiche che ci uniscono e che amiamo entrambi, sloveni e friulani: il Carso e il Canin. Le poesie sono tratte dall’ultimo libro di poesie di Gianfranco Ellero «Orlois». Gianfranco Ellero je brez dvoma eden najvidnejših furlanskih kulturnih delavcev, pesnik, Dublicist inčasnikar.Smo izbrali pričujoči dve nesmi, ne samo zaradi vsebinske umetniške vrednote, a nredvsem zato, ker predstavljata dve star-nosti, ki sta skunni Slovencem in Furlanom: Kanin in Kras. Pesmi sta objaljeni v Ellerovi zadnji pesniški zbirki: «Orlois» (URE). Predstavil in prevedel MARINO VERTOVEC IZ KANALSKE DOLINE S. PIETRO AL NATISONE RIPRENDERE LA SEDUTA DEL CONSIGLIO COMUNALE! Srečanje v Naborjetu z videmskim prefektom I problemi del Comune di S. Pietro al Natisone sono tali e tanti che non ci consentono capricci e baruffe in pieno Consiglio Comunale. Stanno di fronte a noi i problemi della Scuola superiore, del Collegio, dell’Arti-gianato e dei contatti con l’ESA, con la Comunità montana dei rapporti con la Provincia e, soprattutto, del Piano di Fabbricazione, mediante una effettiva consultazione del Consiglio. Vi è un gruppo interno alla DC che, si dice, mira alla rottura dei buoni rapporti che si sono realizzati, su talune delibere, con la Lista Civica. E’ da ricordare che, in un Comune come il nostro, solo la reale collaborazione fra i gruppi consiliari può condurre l’Amministrazione fuori dalle secche della sterilità amministrativa e dell’immobilismo. E’ un giudizio diffuso. Non si vede a questo punto come si possa interpretare il diritto alla critica ed alla proposta, prerogativa di ogni minoranza costruttiva, come atti illeciti e addirittura censurabili! Nè si vede come possa un sindaco decidere di interrompere una seduta prima dell’esaurimento dell’ordine del giorno, mandando a casa i consiglieri che pure debbono esercitare appieno il diritto a discutere e deliberare. Con una lettera responsabile e costruttiva, i consiglieri della Lista civica, rappresentanti del 47% della popolazione del Comune, hanno chiesto l’immediata ripresa della seduta interrotta arbitrariamente dalla D.C. Auspichiamo che tale lettera — da noi pubblicata nel precedente numero — trovi una positiva risposta da parte dell’Amministrazione Comunale. Pred parimi tedni je obiskal naš komun videmski prefekt dr. Domenico Spa-ziant.e, katerega sta spremljala njegov osebni tajnik dr. Natale Lebia in deželni svetovalec Libero Martinis. To delegacijo so sprejeli naš župan Anton Erlich in številni komunski svetovalci. Zupan Erlich je že v prvi vrsti obrazložil vse probleme, ki resno zaskrbljajo komunsko administracijo in ti so, kot jih tu naštevamo: 1 ) Nujna ureditev komunskega sedeža ,ki ga sedaj skupno uporabljata komunska administracija in tudi župnišče ( canonica ) ; 2) ojačitev (potenziamento) vodovoda Ovčja ves (Valbruna) in tudi razširitev pokopališča te vasi. Poleg tega pa tudi konsorcial-no zažiganje smeti Kanalske doline, čiščenje potoka, ki je bil poškodovan pri povodnji leta 1966 in rešitev še rugih važnih vprašanj. Con il 1.o gennaio si sono avuti i previsti aumenti delle pensioni I.N.P.S. conseguenti la applicazione delle norme che prevedono la loro perequazione automatica sia con il variare del costo della vita che con la dinamica salariale. Gli incrementi, pur non essendo in taluni casi (soprattutto per quello che riguarda le pensioni al minimo) ancora tali da consentire un integrale recupero della perdita del valore reale della prestazione, sono piuttosto rilevanti. I minimi di pensione, sia per i lavoratori già dipendenti da terzi che di quelli autonomi, salgono a 66.950 lire mensili (pari al 27,75 per cento del salario medio dell’ope- raio dell’industria). Le pensioni superiori ai minimi aumenteranno, come prevede la legge, di una quota identica per tutti, sulla base dei punti di contingenza dovuti al variare del costo della vita, e di un’ altra quota percentuale che rappresenta l'incremento, oltre la scala mobile del salario medio verificatosi nei dodici mesi (agosto 1974 - luglio 1975), presi a riferimento: la quota fissa è, per tutti i pensionati, di 18.100 lire mensili, quella percentuale pari al 6,9 per cento. Dal prossimo anno aumenteranno anche le pensioni sociali che dalle attuali 38.500 lire saliranno a 46.800 mensili. PENSIONE DI VECCHIAIA DEGLI EMIGRANTI La Corte di giustizia della Comunità Europea nella seduta del 21 ottobre 1975 ha dichiarato che le riduzioni fatte da certi governi sulle pensioni vecchiaia degli immigrati, sono contrarie al trattato di Roma. Riuniti a Parigi il 21 novembre 1975, i Patronati di Assistenza Sociale INCA - ACLI -INAS - ITAL comunicano: «La sentenza della Corte di Giustizia è il risultlato dell’azione dei lavoratori e delle loro organizzazioni di fronte all’opposizione dei Governi di applicare una reale eguaglianza di diritti tra lavoratori migranti e nazionali. Forti di questo successo e per ottenere: — La modifica dei regolamenti C.E.E.; — La revisione delle Pensioni Vecchiaia e superstiti, già liquidate; — Il rimborso, rivalorizzato degli ammontari indebitamente ritenuti; i PATRONATI ACLI - INAS -ITAL - INCA, decidono di proseguire l’azione comune e di sostenere le iniziative prese dalle centrali sindacali in FRANCIA e in ITALIA, per la difesa dei diritti dei lavoratori in materia di Pensioni Vecchiaia». Nuove norme per il dei giovani emigranti servizio di leva «Tudi zdravniška služba ni pri nas bogve kako dobro organizirana, ker nimamo stalnega zdravnika», je povedal župan. «Da ne govorimo o komunskih tajnikih, saj smo jih imeli v zadnjih 5. letih kar 15», je zaključil. Prefekt je seveda vse vzel na znanje in obljubil, da bo storil vse mogoče, kolikor je v njegovih močeh, da se bodo dobro in hitro rešili žgoraj navedeni problemi komuna Naborjet. Po obisku v Naborjetu se je odpeljal prefekt v Ovčjo ves, da je videl s svojimi lastnimi očmi, kako deluje vzpenjača na Visarje in kakšne so snežne poljane tega področja. Ob koncu svojega obiska je vsem zaželel dobro voljo in obilo uspeha pri nadaljnjem delu na administrativnem in turistečnem področju tega predela Furla-nije-Juliiske krajine. Le nuove norme per il servizio di leva (legge 31 maggio 1975) hanno risposto a certe richieste dei lavoratori immigrati ribadite alla Conferenza Nazionale dell'emigrazione. In particolare l’articolo 27 recita: «I militari dispensati dal pre sentarsi alle armi perchè nati o residenti all'estero o espatriati anteriormente al diciassettesimo anno di età, i quali rimpatriano prima dei compimento del 28.o anno di età o del 26.o in caso di residenza all’estero per documentati motivi di lavoro, sono obbligati a presentarsi alle armi con il primo contingente o scaglione che sia chiamato per compiere la ferma di leva a meno che essendo nati all'estero e investiti per nascita della cittadinanza estera locale, provino di aver prestato nelle forze armate del Paese di nascita un periodo effettivo di servizio alle armi non inferiore a sei mesi, salvo quanto diversamente stabilito da convenzioni stipulate con Stati esteri. Coloro che rimpatriano dopo il compimento delle età indicate al comma precedente sono dispensati definitivamen te dal compiere la ferma di leva, salvo l’obbligo di rispondere alle eventuali chiamate della loro classe». CONVENZIONE ITALO - FRANCESE SUL SERVIZIO MILITARE Il Governo francese ha approvato un disegno di legge sulla ratifica della convenzione tra la Francia e l’Italia relativa al servizio militare degli aventi doppia nazionalità firmata a Parigi il 10 settembre dello scorso anno. Attualmente i giovani che hanno le nazionalità francese 3 italiana scelgono il paese nel quale desiderano effettuare il servizio militare. Una volta ratificata la nuova convenzione essi verranno chiamati alle armi nello stato nel quale risiedono abitualmente, a meno che chiedano espressamente di svolgerlo nell’altro paese. iili Zadnje dni starega leta so se zbrali na večerji v Barnasu letniki 1937. Na spomin srečanja so nam poslali zgornjo fotografijo Checco in Ana pojeta na Božičnem koncertu v cerkvi Sv. Srca v Gor. Mersl Delegacija zadružnikov iz Benečije in Furlanije med obiskom kobariške mlekarne VAZEN OBISK V KOBARIDU Voditelji zadružne mlekarne v Ažli ter predstavniki furlanskih kooperativ gostje zadruge « Planika » Predsednik Macorig predstavil program gorske skupnosti nediških dolin Med zasedanjem članov Nediške gorske skupnosti v Špetru. Govori socialist, prof. Firmino Marinig BENECANSKI KULTURNI DNEVI Prof. Vladimir Klemenčič je predaval o temi : Prostorski učinki emigracije V sredo, 11. februarja, je odpotovala iz Ažle proti Kobaridu desetčlanska delegacija, katero so sestavljali predstavniki kooperative -mlekarne iz Ažle, predstavniki «Cooperative friulane», «Federazione Cooperative», ter prestavnik ERSA in pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo. V delegaciji sta bila: predsednik zadružne mlekarne iz Ažle Riccardo Marinig in direktor Giuliano Troppina. Z njima sta bila še prof. Firmino Marinig in mlekar Ettore Quarina. Ustanovo ERSA je zastopal Angelo Salvagno, «Cooperative friulane» Roberto Della Pietà, inšpektorat za kmetijstvo Danijel čotar, čedadsko občino odbornik Mario Straz-zolini, ki dela na deželnem odborništvu za kmetijstvo v Vidmu, Renzo Marinig, Izidor Predan pa «Federazione cooperative». Predan je bil povabljen tudi kot predstavnik Novega Matajurja. Delegacija je bila povabljena od zadruge «Planika» v Kobaridu. V sejni dvorani zadruge je člane delegacije sprejel Štefan Klanjšček, komercialni direktor Gabrščke Jože in predsednik delavskega sveta Andrej Smrekar, ki so jih pozdravili tudi v imenu odsotnega direktorja. Predstavniki zadruge «Planika» so seznanili delegacijo o izkušnjah, ki so jih pridobili z delovanjem na zadružnem področju. Povedali so, da so obnovili mlekarniški objekt, da ne izdelujejo več sira, katerega je bilo včasih težko plasirati na tržišče, sedaj pa nimajo nobenih problemov za plasiranje novih mlečnih izdelkov. Mleko v prahu, kondenzirano mleko, maslo, smetana, pastorizirano mleko za konzum ter potencirano mle- ko v prahu za rejo telet, to so v glavnem njih izdelke: Povprečno predeluje mlekar članov zadruge 271) kvinta-lov dnevno, od drugih mlekarn pa ga kupujejo do 6 tisoč kvintalov letno. Tako so ga predelali lansko leto nad 14 milijonov litrov. Predstavniki delegacije iz Italije so se zanimali, kako je urejena struktura zadruge, kakšno besedo imajo v njej zadružniki, kako jim plačujejo mleko, kakšne probleme imajo s prevozništvom, kakšna je splošna politika za razvoj zadružništva in kmetijstva v Socialistični Republiki Sloveniji. Na vsa vprašanja so dobili izčrpne in podrobne odgovore. Po razgovoru so predstavniki «Planike» so peljali delegacijo na ogled obrata, v katerem so mogli videti najmodernejše stroje za predelavo mleka. Tako razgovori, kakor ogled mlekarne, so bili zanimivi za vse člane delegacije. Videli so cel potek obratovanja od začetka, kjer sprejemajo mleko, do skladišča, kjer hranijo izdelke. Po pravici povedano, teh je malo, ker grejo sproti v promet, na tržišča. Po ogledu mlekarne so povabili goste na kosilo, na Livek, kjer ima kobariška zadruga svojo restavracijo, hotel in supermarket. Tu so si še ogledali mlekovod, po katerem spuščajo mleko iz Livka naravnost v kobariško mlekarno. Tudi ta napeljava je zanimiva, a predvsem koristna. Z njo so odpravili problem prevozništva, ki stane precej denarja in s katerim so nastajale težave, posebno v zimskih časih, ob snežnih zametih. Iz Livka spuščajo v Kobarid povprečno po 13 kvintalov mleka na dan. Ob najboljših sezonah ga umolzejo na Livku in okoliških vaseh tudi do 18 tisoč litrov dnevno. V soboto 14. februarja je bila seja svetovalcev nediške gorske skupnosti v Špetru Seje se je udeležilo 25. od 40 svetovalcev, 15 svetovalcev je bilo odsotnih, ker jim je bil dostop do Špetra onemogočen zaradi snežnih zametov. Seja se je že od vsega začetka pokazala bolj zanimiva in konstruktivna, kot tista, ki je bila 7. decembra 1975, ko je bilo izvoljeno novo vodstvo gorske skupnosti. Predsednik Macorig je podal svetovalcem zelo obširne programske izjave. Po njegovem poročilu se je razvila živahna, a konstruktivna diskusija, v katero so posegli številni prisotni svetovalci, med njimi odvetnik Battoclet-ti za KPI, profesor Firmino Marinig za PSI, ing Bonini za neodvisne, Mattelig, Osgnach za DC in drugi. Komunisti, socialisti in neodvisni so pohvalili tisti del programa, ki se jim zdi stvaren in uresničljiv, kritizirali pa so njegove pomanjkljivosti. Prvikrat se je na seji skupnosti bolj jasno in konkretno govorilo o slovenskih etničnih problemih: Mattelig (DC), Bat-tocletti (PCI), Marinig (PSI) in Bonini (neodvisen). Na koncu seje je profesor Marinig predložil 3 interpelacije in zahteval, da se o njih razpravlja in glasuje. Ker je bila ura že pozna, so sejo preložili na petek, 20. februarja. Za ta dan se je bilo vreme izboljšalo in se je udeležilo seje 36 od 40 svetovalcev. Se la prima assemblea della Comunità Montana, insediatasi il 7 dicembre 1975, poteva aver lasciato delusi gli osservatori i quali pensavano che, dopo il 15 giugno, qualcosa doveva pur muoversi nelle Valli del Na-tisone, oggi rimane valido il giudizio che avevamo espresso sul cambiamento quantitativo, e soprattutto qualitativo, provocato nella vita politica delle Valli da quelle elezioni. Mentre al Comune di S. Pietro al Natisone la DC tenta la strada della rottura con la minoranza, nella Comunità Montana si apre un confronto molto interessante. Esso richiederà certo, sia alla maggioranza DC che all'opposizione, consapevolezza, spirito critico, capacità politica ed impegno. Ad un programma generico, piatto e pieno di luoghi comuni, esposto il 14 febbraio dal presidente Macorig, è seguito un dibattito serrato, di un livello certo superiore al consueto; vi sono intervenuti: Battocletti (PCI), Marinig (PSI) Bonini (Ind.), Mattelig e Osgnach (DC), ecc. Esso ha provocato un confronto ed una replica di contenuto, anche sulla proposta delle opposizioni di ordini del giorno di contenuto, sui quali la DC ha fatto convergere mozioni parallele. Il voto pressocchè unanime sulle mozioni e la replica del presidente all’assemblea del 20 febbraio hanno un significato non indiffe- Večina je imela čas razmišljati o predloženih interpelacije v petek, 20. februarja, razpravlja in vlasuje. Ker je bila ura že pozna, so sejo preložili na petek 20. februarja. Za ta dan se je bilo vreme izboljvalo in se je udeležilo seje 36 od 40 svetovalcev. Večina je imela čas razmišljat o predloženih interpelacijah, zato je redložila tudi ona skoraj podobne interpelacije v potek 20. februarja. Interpelacije se nanašajo: 1. na obstoj slovenske etnične skupnosti v naših dolinah in odobravo sklepa videmskega pokrajinskega sveta, ki namerava sklicati konferenco o manjšinskih problemih; 2. interpelacija zadeva razvoj obrtništva; 3. višjo šolsko izobrazbo in 4. arheološki muzej v Čedadu. Dane na glasovanje, so bile interpelacije — tako od večine, kakor manjšine — soglasno sprejete. Sprejete so bile tudi programske izjave predsednika Makoriča. Zanje je glasovalo 20 svetovalcev večine, proti 9, vzdržalo pa se jih je 7. V prihodnjih številkah nameravamo podrobno obdelati te programske izjave, kakor tudi sprejete resolucije. Za zaključek naj dodamo, da je po 15. juniju zapihal tudi v naši gorski skupnosti nov veter. Predvsem je važno, kar je poudaril predsednik, da bo vodstvo odprto za sodelovanje z vsemi demokratičnimi in resnično autonomističnimi silami. rente: nessuna discrimina- zione nei confronti delle forze rappresentate nella Comunità (vedi PCI); impegno alla revisione dello Statuto, per accogliere il principio della specialità, anche per la natura etnico-linguistica della Comunità delle Valli del Natisone; approvazione del dibattito svoltosi alla Provincia di Udine sui gruppi etnico-lin-guistici del Friuli (la Comunità rivendica un ruolo di protagonista nella conferenza che sarà organizzata dalla Provincia, come si sostiene nelle mozioni votate — quella del PCI e PSI — che sollecitano la collaborazione delle Comunità montane); organizzazione di una conferenza sulla riforma della scuola ed il decentramento; consultazione con TESA per lo sviluppo dellartigianato. Importane anche l’accoglimento da parte del direttivo delle Commissioni della Comunità, di cui una, che rispecchia abbastanza la proporzionalità dei gruppi, (DC, PSDI, PSI, PCI ed Indipendenti), avrà carattere costitutivo. Se gli sviluppi corrisponderanno alle premesse, potremo finalmente dire che la Comunità Montana delle Valli del Natisone si appresta a divenire un reale momento di democrazia e di confronto politico, soprattutto quando si passerà al lavoro di pianificazione e ad un rapporto nuovo con la Regione. V okviru Benečanskih kulturnih dni je v petek predaval v Špetru prof. dr. Vladimir Klemenčič o prostorskih učinkih emigracije. Predavatelja je pozdravil organizator letošnjih predavanj arh. V. Z. Simo-nitti, ki je obenem pozdravil tudi prisotnega predstavnika geografskega inštituta iz Vidma prof. Barbino ter poudaril, da se prav na ozemlju, kjer živi slovenska manjšina, srečujejo strokovni napori znanstvenikov obeh narodnosti. Predavatelj je uvodoma poudaril, da je bil v Beneški Sloveniji način življenja že od nekdaj odvisen od oblik migracij. Na problem migracij pa moramo gledati s širšega zornega kota, saj ima svetovne dimenzije in zajema na desetine milijonov delavcev z družinami. Splošen pojav je redčenje prebivalstva v manj razvitih deželah in gostitev prebivalstva na industrijsko razvitih področjih. V primerih, ko gredo migracijski tokovi čez narodnostne meje, se s tem spremeni tudi narodnostna struktura prebivalstva kar seveda povzroča določene probleme. Te probleme v tujini navadno rešujejo diskriminacijsko, na primer s prepovedjo naselitve tujcev v mesta. Obnem pa se pojavljajo tudi obratni migracijski tokovi v manj razvite alpske in mediteranske predele; ta turistični tok ima spet negativne posledice za zemljo, s katere se je v večini primerov vsaj del domačega prebivalstva izselil: odtujitev zemlje, gradnja turističnih objektov ter s tem vdor tujega kapitala, razkroj tradicionalnih dejavnosti ter s tem nazadovanje kulturne pokrajine. Domače prebivalstvo je v takih primerih marsikdaj v socialno podrejenem položaju, kar v primeru manjšin sproži tudi narodnostno asimilacijo. Nato se je predavatelj spoprijel s specifičnimi problemi Beneške Slo venije in poudaril njeno novo funkcijo, ob odprti meji: ta zemlja postaja zanimiva z vidika prometa in rekreacije. Predvsem z uvedbo rekreacije je ozemlje zapisano naselitvi tujega prebivalstva, kar v zvezi z emigracijo domačinov pomeni hudo nevarnost za kulturno pokrajino. Prve oblike izseljevanja, ko so se zaradi razdrobljenosti kmečke posesti moški sezonsko izseljevali, so dale Beneški Sloveniji zunanjo podobo, ki je še danes vidna: velika sparceliranost, ki je posledica maksimalne izrabe zemlje in delovne sile. Zato je danes, ko so ljudje že prevzeli urbane navade, potrebna modernizacija kmečkih objektov. Ko se je po drugi svetovni vojni e-migracijski tok iz Benečije usmeril v dežele zahodne in srednje Evro- pe (v začetku 20. stoletja je bil usmerjen pretežno v čezmorske dežele), je prišlo do stalnejše naselitve izseljencev na delovnem mestu, s tem pa se je spremenil njihov odnos do zemlje. Predavatelj je nato orisal vzroke padca prebivalstva v Beneški Sloveniji ter poudaril, da je ta padec povzročil zmanjšanje obsega kmetijsko izrabljene zemlje, zapuščanje domov, opustitev planinskega pastirstva, vse to pa je spremenilo videz pokrajine. Ob koncu je dr. Klemenčič poskusil nakazati rešitve za nadaljnji obstoj Beneške Slovenije. Poudaril je, da samo kmetijstvo ne more preživljati njenega prebivalstva, prav tako je nezadosten turizem. Potrebno je kombinirati ti dve dejavnosti z razvojem industrije, kajti samo kombinacija vseh treh dejavnikov bo omogočila razvoj tega področija. Ob koncu je predavatelj pokazal še nekaj posebej izdelanih kart, ki so prikazale odsotnost vsakršnih infrastruktur na ozemlju Beneške Slovenije, padec njenega prebivalstva, poklicno strukturo njenih ljudi, pri čemer pa je predavatelj poudaril, da je treba pri programiranju upoštevati po eni strani tudi študirajočo mladino, po drugi strani pa kvalificirano delovno silo, ki je zaposlena v tujini. 2. G. (Iz Primorskega Dnevnika) Incontro di studio sulFarchitettura rurale Abbiamo notizia che dal 30 aprile al 2 maggio prossimi, nella Villa Manin di Passariano, avrà luogo un incontro di studio sui piccoli centri storici e sull’architettura rurale o spontanea della Regione. Vi sarà anche una mostra di alcuni interventi di restauro e di tutela delle caratteristiche storiche di alcune località della nostra Regione e verrà organizzata una tavola rotonda su questi problemi. Nasce a proposito una domanda: in quale modo saranno presenti la Comunità Montana delle Valli del Natisone e le Comunità vicine? Mlekarna-zadruga «Planika» v Kobaridu Otroci se radi šukajo z vlako po snegu. Slika je bila posneta pri Peternelu (Dreka) VALLI DEL NATISONE CONFRONTO POLITICO ALLA COMUNITÀ’ MONTANA « B . MAREC MEDNARODNI PRAZNIK ŽENA Pre nami je 8. marec, mednarodni dan žena, in zato posvečam nekaj vrst našim ženam, ki žive v bregeh in zapuščenih dolinah, saj je ta-Kin največ pri nas, in prav to ne vedo, da ima tudi kmetica svoje pravice in enkrat v letu svoj praznik. Res je, da se sedaj dosti mladih vključuje v nove življenjske razmere. Tiste, ki so študirale, so zaposlene kot učiteljice ali uradnice, manj učene pa kot delavke poraznih fabrikah v ravnini. In pri teh vrsticah ne smem pozabiti na tiste, ki so se malo šolale in so ostale doma, v Benečiji, kot angeli varuhi ognjišča. Njihovi možje so morali po svetu, da zaslužijo kruh družini, in one, te naše žene, drže vse gospodarstvo pokonci, da ne propade. V dostih primerih s kopico otrok. In kot sem že v začetku o-menila, se časi spreminjajo. Žena ima sedaj volilno pravico, tudi dela ji ne manjka na polju, doma ali pri sosedih, bližnjih industrijskih centrih in tudi v tujini. Žena pa se mora kljub temu še vedno boriti, ker si ni pridobila enakopravnosti z moškim: nižja plača, če je noseča, jo masikje odpuste, če je intelektualka, ima pred njo moški prednost za delo in še dosti drugih primerov bi vam lahko navedla, da je žena diskriminirana. Ne bo odveč, če pripomnim, da zaposlena žena opravlja dve službi hkrati: eno doma, kot žena in mati, drugo pa, kjer dela. Napor je velik. Vzgoja otrok, gospodinjstvo in po drugi strani še izkoriščanje delodajalca, ker jo manj plačuje kot moškega. Povedala sem vam na kratko, kako se godi našim ženam in po Italiji. Po svetu je marsikje drugače, in prav zato bi vas ob tej priliki tudi nekoliko pokregala. Pridobitev vseh državljanskih pravic še ni vse. Morale di se bolj intenzivno odzivati aktivnemu življenju. Tiste, na primer, ki so kjerkoli zaposlene, bi mogle namreč marsikaj storiti za tiste, ki o-pravljajo samo hišna in poljska dela. Vsekakor pa moram dati našim ženam Beneške Slovenije veliko priznanje. Prav te so tiste, ki nam drže tri vogle pri hiši in ohranjajo našo domačo besedo in naš rod. Če ne bi bilo teh požrtvovalnih žena, bi se naši hribi in doline že zdavnaj izpraznili. In zato moram reči, da so te mamice naš up in steblo za prosperiteto naše dežele, kajti prišel bo dan, ko tudi te ne bodo več zapostavljene. ODGOVOR: «Ne bom se borila proti kilogramom» Draga Vanča! Pozorno sem prebrala tvoje pismo in ga, kakor vidiš tudi objavila v prejšnjem « Ženskem svetu ». Hvala ali graja, vse mi je dobrodošlo, je to dokaz, da mojo rubriko prebiraš in si kakšen nasvet tudi osvojiš, čeprav imaš verjetno o vsaki stvari, ki je zapisana, svoje mišljenje. Moj odgovor tebi in vsem tistim, ki mislijo podobno kot ti, bo čisto kratek. Pišeš, da si stara 40 let, visoka 158 cm in tehtaš 60 kg, ter da se ne boš borila proti tej teži, ker da tudi če si malo bolj okrogla, radi gledajo za tabo. Vse v redu in prav, vendar to rubriko berejo tudi mlada dekleta, ki prav gotovo nočejo izgledati zavaljene, mlahave. Veš, Vanča, shujševalna kura in vitka linija ni nekaj aristokratskega, kar si privoščijo lahko le bogate gospe. Saj če čisto tako pogledaš, ni debel tisti, ki dela od jutra do veče-ra na polju, v fabriki, doma ta kmetiji in nima niti minute Prostega časa za oddih. De- bel je tisti, ki lenuhari, ne dela, poseda po celi božji dan in mu zato vse, kar poje, gre v Špeh in sedalo namesto v e-nergijo mišic. Kako more biti debel tisti, kateremu vsa izdatna hrana, ki jo zaužije med težkim delom (ti pišeš, da delaš sedem dni v tednu na njivi, v hlevu, v hiši in pri sosedih) izgori v hipu? Kaj potem ostane za mast in debelo špehnato oblogo okoli trebuha? Torej je treba iskati vzroke za debelost drugje. V letih-kot je verjetno v tvojem primeru, kjer ni delovanje hormonov urejeno kot nekdaj, po porodih, načinu dela (sedenje pri stroju), nepravilni prehrani? Povem pa ti, da prenašanje težkega koša drv na ramenih povzroča vse prej kot pa debelost. Kaj pa naj rečem o receptu, ki sem ga objavila? Praviš, da je za bogate gospe. Jaz vem tudi recept prav za revne gospe, tudi za tiste, ki nimajo niti beliča v žepu: manj, oziroma, ne jej. Izogibaj se polente in ne baši se z belim Možje - pretepači Nasilje napram ženski nima meja. Medtem ko so v Angliji že zdavnaj odprli posebne u-stanove, da ščitijo žene, ki jih pretepajo možje, smo zvedeli, da je v Nemčiji kar štiri milijone mož, ki pretepajo, klofutajo in brcajo svoje zakonite žene in to predvsem med wekendom, ko imajo več časa. Ti podatki so uradni in izhajajo iz prijav policijskim organom. Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da dosti žena molči, bodisi iz strahu ali sramu. Na vsak način se je porodil iz te situacije ženskega sveta nov faktor: dober del žena teh brutalnih zakonskih soprogov, okoli 25 %, je začela odgovarjati. Nekatere so se legalno ločile, dosti jih je pa kar na hitro zapustilo moža z otroki. Na žalost nimamo pri rokah podatkov, kaj se dogaja pri nas, v Italiji. Ob tem prazniku želim vsem ženam, delavkam, kmeticam in drugih poklicev, da bi našle v sodobnem življenju tisto mesto, častno mesto, ki ga zahtevajo vse žene sveta. Ljudske napovedi za marec Če na 40 mučenikov dan ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo. Sv. Gabrijela (24.) če zmrzuje, potlej slana nič več ne škoduje. Če v sv. Rubertu (27.) lepi dni, se seno lepo suši. Kar marca ozeleni, se rado posuši. Če breskve pred sv. Gregorjem cveto, trije eno pojedo. Če marca grmi, dobra letina prihiti. Če marca grmi, lakota beži. Mfli •< Z nespečnostjo je vedno slabše. Nocoj spet vso noč nisem zatisnil očesa. « Pa se potem še čudiš? Dragi moj, če ne zatisneš oči, potem seveda ne moreš spati!». « Ljubica, nekaj ti moram priznati. Ne zaslužim več kot sto tisoč lir na mesec. Ali boš izhajala s tem, revica? ». « Za silo že, dragi moj. A od česa boš pa ti živel? ». Zdravnik: « No, veste kaj, predno greste k zdravniku, bi si pač lahko umili nogo. Stavim, da bi ji glede umazanosti ne našel para na svetu ». Pacient: >■ Dragi gospod doktor, zgubili bi stavo, če bi vam pokazal še drugo nogo! ». Star pijanec, ki so ga pripeljali v umobolnico, (manicomio), pokliče nekega dne ves razburjen bolničarja in reče: « Nastavite uho na steno in dobro poslušajte!» Bolničar pritisne glavo k steni, posluša nekaj minut, nato pa odgovori. « Prav ničesar ne slišim, prav ničesar!» « Vidite », pravi bolnik, « in to traja že tri dni!» Policaj ustavi avto: « Ali imate vozniško dovoljenje?» Avtomobilist: « Seveda, gospod policaj. Imam ga v notranjem žepu suknje» Policaj: « Že prav, že prav! Če ga imate, mi ga ni treba pokazati. Če bi ga pa ne imeli, bi ga moral videti!». « Moja žena je rodila ». « Ali je fant? » « Ne! » « Torej deklica? » •< Sijajno! Kako si pa to u- gani I ? ». «Če ne boste prenehali s pitjem alkoholnih pijač, starosti ne boste učakali!» pravi zdravnik. «Da, da, dobra kapljica le pomladi!» odvrne pacient. Med prijateljicami: «Kako ti je všeč moja najnovejša fotografija». «Imenitna je. Taka bi morala v resnici biti». PESNIK EUGENIO MONTALE PREVEDEN V SLOVENŠČINO Lanski Nobelov nagrajenec za literaturo je znani italijanski pesnik Eugenio Montale. Rodil se je leta 1896 v Genovi. Med drugim je bil sodelavec raznih časopisov in revij in tudi prevapalec. Velja za utemeljitelja in prenovitelja italijanskega pesniškega izraza. Prištevajo ga med glavne predstavnike «herme-tizma» v poeziji, za katerega je med drugim značilen odklanjajoč odnos do predvojne fašistične stvarnosti v Italiji. Montalova dela je v slovenščino prevedel Ciril Zlobec. V njegovem izboru in prevodu bodo še letos izšle izbrane Montalove pesmi, PISE P ET AR MATAJURAC l kruhom, pojej jabolko za malico namesto panina, pa boš videla, da se ti v denarnici ne bo poznalo kaj manj, na vagi pa kar precej. Pa pojej 1 kg jabolk na dan, skledo solate, košček sira, dve jajci in skledo kuhane verdure-koliko boš porabila? In če boš delala tako, ne boš imela čez kakšnih deset let strahu, da te bo zadela kap zaradi zamaščenosti srca ali česa podobnega. Okretno in lahno se boš gibala po kuhinji okoli svojega moža in otrok in prav gotovo te bodo gledali z občudovanjem. Če pa si rada malo bolj okrogla, nič hudega- veliko zdravja ti želim. In pa seveda mladostnega videza! Tvoja Tatjana Pa še to: Povej mi, Vanča, zakaj beneške žene ob sredah in sobotah kupujejo v Kobaridu čez mejo (ali pa kje drugje) po 5 koščkov masla, 5 steklenic olja, 5 kg mesa, 5 čokolad, bombonov in piškotov, če pa ti pišeš, da si ne morejo privoščiti shujševalne kure? A redilno si lahko? Dragi branci! Al veste, kaj se je zgodilo u Kanalski dolini, u vasi Ukve? Gor opravja božjo službo beneški duhovnik, gospod Mario Garjup iz Topolovega. Ljudje ga imajo radi, saj so napravli vič peticionu do videmskega nadškofa, da jim ga pošlja gor. Gospod Garjup, je poleg mašnika, aktiven član družbe, odnosno slovenske skupnosti u Kanalski dolini. Po njegovem prihodu v Ukve, je tam zaživelo kulturno življenje. Začeu je publicirat tudi list (giornalin), ki se imenuje prav Ukve, a za kar so mu farani narbuj hvaležni je to, da je poskušu uresničit njih staro željo: učiti otroke u njih materinem jeziku, u slovenščini. Napravu je prošnjo na oblasti, da bi biu lahko tečaj (korš) slovenčine u šuolski avli. Za ta «korš» se je upi-salo 21 otrok in nekaj tjednu so se pridno učili slovenščine. Potem je prišla prepoved, ki je udarila use kot strjela z jasnega neba. Slovenski otroci v Ukvah se ne smejo učiti u materinem jeziku! Morate vjedet, dragi bravici, da u Kanalski dolini živi tudi nemška manjšina, a Nemcev je dost manj kot Slovencev. Tudi Nemci imajo «korš» u svojem jeziku za svoje otroke. In to je pametno. Usak otrok ima pravico, da se uči it svojem jeziku. Tuo dopuščajo zakoni (leč) in koštitucion naše Republike. Če smo za tuo, da se naši otroci učijo u slovenščini, italijanski u italijanščini, francoski u francoščini, naj se tudi nemški učijo nemščine. Diferenca pa je u tem, da njeso prepovjedali njemške-ga tečaja (korša), pač pa slovenskega. Kadar sem zvjedu za tole krivico, ki so jo storili našim otrokam v Ukvah, sem hitro pogruntu in paršu do zaključka, da se mjeri u Italiji demokracija in frajnost z ame-rikanskimi dolarji in nemškimi marki. Če bi bila Italija dobila — sada, ko se nahaja u težki ekonomski in monetarni krizi — eno milijardo zlatih dinarjev posojila, bi se bila lahko mjeri-la naša frajnost in demokracija tudi z dinarji. V Italiji smo tajšni, da se varžemo za tistim, ki vič da, za tistim, ki je buj močjan. Takuo u Rimu, kot u Vidmu se požvižgajo na principe, na leče in na kostitu-cion Republike. Kaj se lahko pričakuje u deželi, kjer Lockeed podkupuje, korumpira ministre, CIA pa politike? Od teh ljudi ne moremo pričakovati dobre, pametne in demokratične administracije. Pripeljali so Italijo do moralnega in ekonomskega propada. Te ljudi je treba pomesti in zaupati oblast narodu, ki je v dobri večini zdrav. Samo če bo italijanski narod sam svoj gospodar, bo zavladala v Italiji prava demokracija in frajnost za use in tudi za slovenske otroke u Ukvah. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH PODBONESEC DEMOGRAFSKO GIBANJE U LETU 1975 ČEDAD U preteklem ljetu smo imjeli u našem kamunu naslednje demografsko gibanje: Rodilo se je 19 otruok, 10 puobčju in 9 čičic. Rodili so se: Banchig Morena iz Tarče-ta, Spagnut Silvia iz Varha, Pollauszach Daniele iz Brišč, Bianchini Alessio iz Krasa, Domeniš Cinzia iz Loga, Iuretig Mary iz Dolenjega Marsina, Beltrame Riccardo iz špehuonje, Gujon Giorgio iz Kal, Puller Stefania iz Bjač, Paludgnach Dennis iz Erbeča, Zorza Pamela iz Lin-derja, De Mario Tiziana iz Brišč, Clignon Igor iz Tar-četa, Berghignan Dino iz Ošjaka (Gor. Ruonac), Conti Enrico iz Brišč, Iuretig Albano iz Dolenjega Marsina, Ierep Mauro iz Gorenjega Marsina, Deganutti Cinzia iz Ščigli in Battistig Franco iz Kal. Umarlo jih je 42, glih tar-kaj moških kot žensk. limarli so: Balus Giuseppe iz Laziča, Gorenszach Pietra iz ščigli, Crast Giuseppe iz štupce, Cencig Maria iz Varha, Spe-cogna Rosa iz Črnega Varha, Zorza Tommaso iz Gorenjega Marsina, Specogna Agostina iz Pačeje, Specogna Antonio iz špehuonje, Birtig Giuseppa iz Gorenje Vasi, Specogna Giuseppa iz Špehuonje, Crucil Teresa iz Lin-derja, Mucig Giulia iz Gorenje Vasi, Saccu Vittorio iz Krancov, Marseu Romano iz Skubinu, Zorza Giuseppina iz Linderja, Clignon Giovanni iz Ščigli, Crucil Natale iz Linderja, Suber Teresa iz Bjač, Birtig Antonia iz špe-huonju, Domeniš Maria iz Varha, Iuretig Giuseppe iz Dolenjega Marsina, Medveš Alessandro iz Gorenjega Marsina, Bertossi Mario iz bloka pri štupci, Modolo Lino iz Podbonesca, Furlan Maria Lucia iz Podbonesca, Maion Giovanni iz Zapoto-ka, Marseu Angelina iz Dolenjega Marsina, Butterà Antonia iz Lahove (Ruonac), Balus Olga iz Laziča, Peroni Aldo iz Podbonesca, Iuretig Angelina iz Dolenjega Marsina, Pierigh Giuseppe iz Laziča, Guion Oneglia iz Zapo-toka, Butterà Eugenio iz Bu-terju (Gor. Ruonac), Iuretig Anna iz Ošjaka, Clignon Giuseppina iz Tarčeta, Domeniš Mirco iz Domenišu (Dol Ruonac), Bianchini Bruno iz Krasa, Manzini Antonia iz špehuonju, Manzini Giorgio iz ščigli, Crucil Sofia iz štupce in Gusola Zaccaria iz ščigli. Poročilo se je 26 paru, a niso vsi iz našega kamuna. Postala je navada, da se hodijo poročat v sugestivno Landarsko jamo tudi iz drugih krajev in bi bilo razvidno že po priimkih, četudi bi ne publicirali njih rojstnega kraja in residence. Od 26 paru, so se trije domači pari poročili zunaj. Poročili so se: Lesizza Franco iz Prapot-nega in Manzini Noemi iz Podbonesca (ščigla); Lan-zutti Luciano iz Remanzaccu in Juretig Viviana iz Marsina; Anzolini Alberto iz San Michele al Tagliamento in Specogna Francesca iz Tarčeta; Corneglio Roberto iz špjetra (Petjag) in Medveš Gianna (Podvršč). La-vorgna Lorenzo iz Vidma in Piaino Rosa iz Vidma; Cerello Giorgio iz Martella-go in Cargno Edi iz Martel-lago; Paviotti Loris iz Tri-vignano in Franz Alessandra iz Palmanove; Brida Roberto iz Vidma in Cencig Luisa iz črnega varha; Gujon A-driano iz špjetra in Gujon Daria iz Erbeča; Serafini Carlo Pio iz špjetra in Jerep Edda iz Dolenjega Marsina; Specogna Alessandro iz Vidma in Dal Sacco Rosa - Maria iz Vidma; Toffolo Ivano iz Chiopris - Visone in Ma-Moreale Sandro Enrico Primo iz Vidma in Ciocchiatti Marilena, Egidia iz Vidma; Domeniš Dario iz Ronca in Juretig Elsa iz Ronca; Birtig Giuseppe iz Ronca in Šturam Milena iz Ronca (živita oba v Milanu); Pi-lutti Paolo iz Vidma in Scu-bla Valentina Annamaria iz Vidma; Vogrig Pietro iz Tarčmuna (Sovodnje) in Elda, Alberta Vogrig iz Seuca corig Ilona iz Tavorjane;