Stev. 206 V Ljubljani, torek 12. septembra 1939 Leto IV Volni poloiai na zahodu te zaradi francoskega prodiranja vsebolj zaostruje: Nemčija naglo dovaža nove čete v SiegfriedoMP črto Pariz, 12. septembra, o. Uradno poročilo francoskega vojnega poveljstva pravi: »Navzlic sovražnikovemu odporu in protinapadom so naSe žete znatno napredovale in prodrle kakih 20 km globoko v Posaarsko ozemlje.« Pariz, 12. septembra, o. V vojaških krogih razlagajo včerajšnje nemške protinapade pri Siercku ob luxemburški meji tako, da hoče Nemčija storiti vse, da bi preprečila in čim dalje zadržala napad na pravo Siegiridovo obrambno črto, ker se je pokazalo, da utrdbe tam niso tako močne, da bi mogle kljubovati sili francoskega topništva. Razen tega skušajo Nemci pridobiti časa, da bi v Siegiridovo črto spravili čim več razpoložljivih čet. London, 12. septembra, m. Moskovska ra-lijska postaja poroča, da so v zadnjih dveh ineh številna nemška letala odletela s poljskega bojišča na zahod, kjer Nemci že čutijo mo-5an francoski pritisk. Prav tako je nemško vrhovno poveljstvo odposlalo na zahod tudi večje število divizij. S tem so potrjene vesti drugih poročevalskih agencij, ki so sporočale, da so bile v zadnjih dneh vse nemške avtomobilske ceste, ki vodijo iz vzhoda proti zapadu, polne vojaških avtomobilov in drugih vojaških transportov. Berlin, 12. septembra, o. Včerajšnje nemško uradno poročilo, kolikor se nanaša na zahodno bojišče, je zelo kratko in priznava, da so Nemci izpraznili Posaarje, ko pravil »Na zahodu je Irancosko topništvo obstreljevalo naše izpraznjeno letališče v Saarbrilk-kenu. Nad nemškim ozemljem smo zbili tri francoska letala.« Angleški minister za dominione govori: Anglija se ne bo vee umaknila London, 12. sept. Minister za domini««© Eden je v svojem snofcnjem govoru po radiu dejal, da Angleži v teh dneh predstavljajo narod, ki je taico enodušen, kakor ni bil nikoli prej v svoji zgodo- Divji boji za Varšavo Poljaki zavračajo z Izrednim Junaštvom vse strašne nemške napade Varšava, 12. septembra, o. Vrhovno poveljstvo pol)ske vojske poroča: Varšava zelo trpi zaradi neprestanega močnega obstreljevanja in bombardiranj po nemških letalih. Poljska vojska in prebivalstvo prestolnico z uspehom branita. Branilcem je uspelo, da so na zahodni strani Varšave Nemce potisnili za več kilometrov nazaj. Skoda, ki so jo Varšavi prizadeli napadi včeraj in predvčerajšnjim, je zelo velika. Uničenih jo dosti velikih palač zgodovinske vrednosti) med njimi dvorec Belwedere, v katerem je prebival pokojni maršal Pilsudski in kjer je bil zdaj urejen muzej Pilsudskega. Palača je Poljakom veljala za narodno svetišče. ... . Ob reki Bugu se razvija krvava bitka, najbolj divja v vseh dosedanjih bojih. Nemške čete posku- napad enako kakor na železniško postajo v Lvovu, Przemislu, Rubniku ter na letališča pri Stanislavova in Lvovu. Nemške izgube so zelo majhne. Eno letalo je bilo prisiljeno spustiti se za poljsko linijo, drugi dve pa na lastno ozemlje. Na zahodnem bojišču je bilo včeraj brezuspešno bombardirano letališče v Saarbrucknu po francoskem letalstvu in francoskih letalih, ki se jih je nemškim lovcem posrečilo zbiti. Reuter poroča: Varšava je še vedno v rokah vini Eden Je ▼ svojem govoru posebno poudaril, kaj 'je angleška vlada vse storila za to, da bi mir ohranila- Poljska je bila vedno pripravljena pogajati se, toda na drugi strani niso hoteli. Oni, ki so si zbrali vojno, bodo nosili tudi njene posledice. Kar se nas tiče, ne bomo šli več nazaj. Mi nimamo nobenih sporov s posameznimi narodi, toda «e smo se Je odločili, da gremo v vojno, jo bomo vodili do konca. Borili se bomo, da dokažemo, da •ni, ki se smatra za napadalca, ne bo pobiral zaželenih sadov. Naj vedo, da se bo Anglija borila, dokler ne doseže svojih ciljev. Ljudstvo Velike Britanije je pripravljeno boriti se tako dolgo, da se bo svet znebil vseh onih, ki hočejo vojno. Poljakov. V okolici mesta potekajo ogorčene bitke z nemškimi četami. Poročajo o posebno težkih spopadih severno od reke Buga. Po poljskih poročilih sta bila Varšava in Lvov težko bombardirana po nemškem letalstvu. Jedro poLjslce vojske je še vedno nedotaknjeno. Gdinja se še vedno drži, navzlic ve6ti, ki je bila danes objavljena iz Berlina, da je koridor ves zavzet in da so vse operacije končane. Navzlic temu sporočilu promet z Vzhodno Finsko poteka še vedno le po morju, ne po kopnem. Iz Moskve poročajo, da se delna mobilizacija, ki je bila včeraj objavljena, nanaša samo na to, da bi ustavili poljske čete, če bi se hotele umikati čez rusko mejo. Romunija je pripravljena sprejeti civilne begunce iz Poljske. Havas poroča: Nemške čete, Id so jih včeraj in ponoči odbili branilci Varšave, so bile spet poslane na severozahod proti predmestju Marimon m na jugovzhodu po cesti, ki drži v Grozeč. Močna obramba Varšave ni samo razbila vseh teh napadov. temveč je s podporo topništva, napadalce odgnala. Nemci, ki jim bržkone primanikuje težkega topništva so poskušali to pomanjkljivost nadomestiti z uporabo bombnikov, ki so izvedli 40 napadov na Varšavo. Vse prebivalstvo velikega mesta sodeluje v obrambi. Bataljoni varšavskih delavcev so V teh bojih igrali znatno vlogo Udeleževale so se je tudi ženske, ki so pripspele celo do prvih bojnih vrst, ter prinašale voiakom hrano. la čas so v notranjosti mesta skupine pasivne obrambe hitro razmetavale ruševine. Tudi tem pomagajo številni prostovoljci. Vsi branilci kažejo divjo hrabrost, ki jo priznavajo tudi Nemci. na več krajih prekoračiti reko, a jim do zdaj to ni uspelo. Berlin, 12. sept. AA. DNB. Po trdovratni obrambi Poljakov so nemške čete zavzele Lomzo ob Narevu. Brambovci iz Vzhodne Prusije so se odlično udejstvovali pri prehodu reke Narev pri Vinzi. Njihovo junaštvo je pripomoglo, da se Lom za nahaja v nemških rokah. Nemško vojno letalstvo je imelo 9. sept na vzhodnem bojišču sledeče uspehe: Pri Lublinu je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal, 8 pa jih je bilo uničenih z vrženimi bombami. Na zelezniško križišče v Lublinu je bil izvršen uspešen zračni Lvov se pripravlja na skrajno obrambo Lwow, 12. sept. o. Po sporočilu tukajšnjega Tadia, organizira prebivalstvo vse potrebno za obrambo Lwowa. Ljudje kopljejo jarke ter pripravljajo vsestransko organizacijo obrambe, pri čemer sodelujejo tudi ženske. Invalidi iz minule vojne so se stavili na razpolago vojnim oblastem-fo mestu so nalepljeni plakati, s katerimi se prebivalstvo poziva, naj ne pušča rednega dela, navzlic obveznosti, nastalih z novim položajem. Ob današnjem začetku šolskega leta se je v vseh cerkvah vršila služba božja z molitvijo »Pridi Sveti Duh<. Prvi poljski begunci v Romuniji Bukarešta, 12. sept m. Ves včerajšnji dan so prihajali čez romunsko poljsko mejo na romunsko 6tran prvi begunci iz Poljske. Večino tvorijo družine članov diplomatskega zbora v Varšavi. Ro-munske oblasti so vse begunce sprejele in jih nato odposlale v notranjost države. Obenem je romunska vlada izdala ukaz, da se ojačijo vse obmejne straže na poljsko romunski meji, če bi začele čez mejo bežati večje skupine beguncev ali celo vojakov. V tem primerr bodo obmejne straže vse vojake razorožile in jih nato poslale T notranjost države. Predsednik Roosevelt se posvetuje o vojnih pripravah Amerike Washington, 12 sept. Predsednik Roosevelt *« je vrnil iz Hydeparka v Wasl 'ngton. Po svoji vrnitvi je Roosevelt imel razgovor z zunanjim ministrom Hullom o evropskem vojnem položaju ter pomočnikom vojnega ministra Johnsonom o vojnih pripravah Amerike, ki &o postale nujne zaradi sedanje evropske voine. Zastopnik predsednika je izjavil, da še ni bil sprejet noben Sklep o sklicanju ameriškega kongresa na izredno zasedanje. V političnih krogih v \Vashingtonu menijo, da se bo kongres sestal v dveh ali treh tednih. Francoski general Weygand bo prevzel vrhovno poveljstvo poljske vojske Carigrad, 12. sept. o. Potrjujejo se vesti, da 9loviti general Weygand, bivši načelnik francoskega generalnega štaba, čaka v Ankari povelja, naj odleti na Poljsko in prevzame vrhovno poveljstvo nad poljsko vojsko. General Weygand je poljsko vojsko vodil že leta 1920., ko je na približno isti vojni črti kakor je dane«, pred Var« savo strla naval boljževikov. Paxlz, 12. sept. m. United Press poroča iz namerava po obvestilih imenovane agencije vzeti v svoje roke poele zunanjega ministrstva, pa« pa bi vojno ministrstvo, ki ga vodi do sedaj sam, prepustil staremu maršalu Petainu, ki se je bil med svetovno vojno proslavil kot branilec Verduna, katerega sovražnik ni mogel zavzeti kljub stotisočem žrtev. Maršal Petain je bil do sedaj veleposlanik pri vladi generala Franca. Dosedanji zunanji minister Bonnet pa bi po teh vesteh Pariza, da nadaljuje predsednik vlade Daladier | prevzel Petainovo mesto veleposlanika pri span-pogajanja za sestavo nove vojne vlade. Daladier ski vladi. Turčija zahteva v sedanji vojni: Svobodno plovbo na Sredozemlju in ohranitev sedanjega stanja na Balkanu Carigrad, 12. sept. m. Turški časopisi se obširno bavijo s stališčem, ki ga je turška vlada zavzela do sedanjega vojnega spopada v Evropi. Listi poudarjajo, da se stališče turško vlade popolnoma sklada z življenskimi koristmi Turčije. Za Turčijo sta velevažni dve dejstvi: 1. Da se ohrani varnost plovbe na Sredozemskem morju in _ 2. da se ohrani dosedanje stanje (status quo) na Balkanu. 5e bi kdo skušal tem koristim škoditi, jih bo Turčija branila. Ti dve dejstvi sta po trditvah turških uradnih krogov dve osnovni zahtevi, ki sta za Turčijo življenskega pomena in uravnava Turčija po njima svojo politiko. Turško časopisje se hkrati pohvalno izraža o stališču Italije, ki ni stopila v vojno. S tem je svoboda plovbe v Sredozemskem morju zagotovljena. Zadnje vesti s poljskih bojišč Poljsko civilno prebivalstvo se. bori z Nemci v zasedenem ozemlju Zunanji minister Hull je izjavil časnikarjem, da je razpravljal včeraj z Rooseveltom o bližnji v^amenški konferenci v Panami. Program za «elo konference še m končno določen, toda vse-paneS”~- konferenci bodo zalto- vse ameriške države. Zahtevajte povsod naš list! Varšava, 12. sept. o. Zadnje poljsko vojno poročilo prflvi, da so vsi nemški napadi na vseh frontah z večjim delom odbiti in tako ustavljajo prodiranje nemških čet. Napade iz Slovaške proti Varšavi smo z uspehom odbili. Pri vseh letalskih napadih na poljska mesta, na prestolnico Varšavo v pri. na poljske čete računajo, da imajo Nemci 20% izgube na letalih. . ..v* belgijskih listov poroča s poljskega ojisca, da 6e Varšava nahaja še vedno v rokah vlilo xr -jn da 80 nemŠke čete še daleč od ramK~Ve‘ . ar®av' je vse mobilizirano za ob- *. “^ta, celo žene in otroci so vestni po- i=,ir« / brani.tejjev, ker jim prinašajo jedila, ob- ,rn-n.lcii0. Ta dopisnik poroča, da nemške ? , sai? v ze'° ozkem pasu prodreti vzhod- c a^’ Her so leta 1920 poljske čete f ’ !?. Sovjete Nemška vojska bo morala spremeniti svoj načrt osvajanja in da Varšave ne ^ zavzeti brez večjih žrtev, katerih se je do sedaj, .nemška vojska ogibala. Boji teko ne samo na bojiščih, temveč tudi v zaledju, tako v Bidgosču kjer prebivalstvo povsod napada nemške vojake injih pobija. Davi pa so sestrelili velik nemški bombarder, ki je padel v sredino mesta. ■ Ameriški listi trdijo, da je Roosevelt sklenil ponovno sklicati kongres, ker je prepričan, da bo tudi v senatu dohil večino o spremembi zakona o nevtralnosti. Angleži poročajo, da sta se potopili spet dve angleški ladji. Kanadski parlament je izglasoval kredit v zne-, sku 100,000.000 dolatjev za vojne izdatke. Berlin, 12. -sept. Maršal Goring je snoči odpotoval. na vzhodno bojišče k letalskim oddelkom. Njegov odjiod je v zvezi z zastojem nemškega napredovanja pred Varšavo. Vesti 12. septembra Včeraj se je začelo na Novi Zelandiji novačenje za vojaško službo v domovini in v Evropi. Vlada bo poskrbela za vse, da se izuči čim več pilotov za angleško letalstvo. Predsednik letonske republike Ulmanis je sprejel včeraj letonskega vojnega ministra generala Balodiea, s katerim je razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih. Konferenci je prisostvoval tudi armijski general Bergis ter načelnik generalnega štaba Hartmani«. Italijanska prestolonasledniki princeza Piemontska je imenovana za inšpektorico organizacij rdečega križa v Italiji. Francoski zunanji minister George« Bonnet je obvestil s posebno spomenico Zvezo narodov, da je Francija v vojni z Nemčijo. Poljski ministrski svet je imel snoči sejo, na kateri je bilo finančnemu ministru dano poobla-ftilo, najeti posojilo za narodno obrambo. Italija je začela z direktno radio telefonsko zvezo med italijanskimi pristanišči in Severno Ameriko. Doslej je radio telefonski promet šel čez Anglijo. Nemški kancler Hitler je včeraj z letalom obiskoval predele zasedenega ozemlja in se zanimal za potek operacij. Izdano je bilo pove- lje, da kanclerja tudi na bojišču daruje njegova posebna telesna straža, čeprav bi mu sicer kot vrhovnemu poveljniku nemške voj-_ pripadala redna vojaška straža. XlPOr,OClla ° Poteku v0,ine so resnična, pravi dopisnik ameriške porečavlske družbe United Press, ki poroča med drugim, d« je na lastne oči videl kako je poljsko topništvo v i Uto L t , nemških bombnikov, tihi V uradnem poro- fad^ki podkralj je poslal angleškemu kralju \ v®- S® mU V 5menu indijskih ~ zahvaljuje za sporočilo, ki ga je vofno Indiji, ko je napovedala Nemčiji Zadnji govor maršala Goringa razlagajo angleški ! e. ve^n.° kot nemško ponudbo za mir in ot priznanje, da si Nemčija ne želi dolge vojne s Francijo in Anglijo. i!,fr‘SPi ! Ia RdeiPopolo d’Italiac, Mario Apellius, piše s poljsikega bojišča: »Bromberg, Nakel, Erdom, Schulitz, Hofesn-gart, to so .prve slike vojne, .ki nas pozdravljajo v teh štiriindvajsetih urah, kar smo nq Poljskem. Kaikor vedno, kadar se časnikar oddalji od glavnega poveljstva in se približa ognjeni črti, tako mu tudi zdaj 6lika vojne ni iz bližine toliko jasna, toda zaradi tega pa pridobi drugod. Vse vidi v pravi barvi... Če gledamo iz nemškega glavnega generalnega štaba, je bila vojna na Poljskem silovit zalet petih velikih nemških arnjad, ki so z mehanično točnostjo in naglico napredovale ter osvojile pet raznih točk na Vzhodnem Poljskem. Na vseh odsekih je bila poljska vojska prisiljena UThakniti se in pustiti ozemlje, ko je zaman poskušala, da bi kljubovala silovitemu nemškemu naskoku. Če gledamo iz glavnega generalnega štaba to vojno, ta boj, podoben igri šaha, wak trenutek vse močneje in močneje čutimo, kako je v njej Človeško življenje izgubilo vsako vrednost. Trpljenje prebivalstva, ogromne izgube v rednih četah, uničevanje nedolžnih ljudi in njihovega imetja, vee to daje žalostno sliko, sliko v mračnih barvah, katero smo prej slutili in za katero smo vedeli, preden je počila prva puška Kolikor bolj se vojni dopisnik, oddaljuje od vrhovnega poveljstva in približuje vojni črti, iz- gublja oddaljeno predstavo o vojni. Približuje se mučenikom, bolesti, žrtvam, uničevanju življenj in človeških vrednot. Iz glavnega poveljstva sem gledal armade v gibanju, manevriranju, napade letalstva vse ti-ste orlovske naskoke poljske vojske. Tu na fronti pa hodim mimo porušenih in požganih hiš,' čet, ki se umikajo, mimo preskrbovalnih oddelkov, mimo podivjanih topov, ki kar na,prej blkijejo ogenj, mimo ranjencev, ki odhajajo v ozadje, mimo mrtvih, ki leze v borovih gozdovih in med nizkim grmovjem. . Tfa'< se odvija z blazno brzino pred očmi vojnega dopisnika. Ob njem igra žalostna godba topovskega ognja, prasketanje pušk in strojnic, bleščečih nabojev, motorjev v gibanju, koles, ki se srečavajo in lomijo, žalostni jok vsega naroda, ki rjove, ki se bori... V velikem bojnem trimotomem »JunkensiK, s katerim se danes veter igra kakor z igračko, se vračam proti središču. Jutri bomo videli vojno na zemljevidih vrhovnega poveljstva: stotine zasedenih kilometrov, nešteto ujetnikov, toliiko in toliko prekoračenih rek. Danes pa hranimo v spominu samo svežo sliko zapuščenih in požganih mest, bombardiranih parkov, hiš, ki z "njihovih streh pada ogenj, zaklane živine, kupov ranjencev, globokih jam. ki so jih skopali tnno-: e- Uredba o ustrofu banovine Hrvatske VVSerajfoija številka uradnega lista banovine Itrvateke ^Narodne novine« prinašajo sledečo uredbo o ustroju banske oblasti banovine Hr-v abake. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., po milosti Ikmji in volji naroda kralja Jugoslavije predpisujejo taraijevaki namestniki na predlog bana banovine Hrvateke in na podlagi 51. 12. uredbe o banovini Hrvatski sledečo uredbo o ustroju banske oblasti: § 1. Upravno oblast v stvareh iz pristojnosti banovine Hrvatske izvršuje kralj preko bana. Ban stoji na čelu banske oblasti, ki je* vrhovni organ upravne oblasti banovine Hrvatske. Upravna oblast v banovini Hrvatski se izvršuje po ustavi, uredbi o banovini llrvateki in ostalih predpisih. Ban je odgovoren kralju in saboru. § 2. Podban je naj višji strokovni in pomožpi organ bana kalcor tudi njegov zakoniti namestnik. Podban mora imeti diplomo pravne fakultete. Podban je uradnik I. ■uradniške skupine. § 3. Banska oblast se deli na 11 oddelkov, in sicer: 1. za notranje posle, 2. za prosveto, 3. za pravosodje, 4. za kmečko gospodarstvo, 5. za gozdarstvo, 6. za rudarstvo, 7. za obrt, trgovino in industrijo, 8. za tehnična dela, 9. za socialno politiko, 10. za ljudsko zdravje, 11. za finančne posle. Poleg teh oddelkov obstoji tudi predsedniški urad s kabinetom bana. Ban se pooblašča, da « svojim? naredbami predpisuje delokrog posameznih oddelkov, ko bodo z odloki pristojnih državnih oblasti preneseni na banovino Hirvaitsko posli, ki jih določa uredba o banovini Hrvadriki. Pooblašča se ban, d« e svojimi naredbami ustanovi svete in ustanov« kot ipomožne organe banske oblasti. S 4. Oddelki se dele na odseke in pododseke. Njihovo Število in delokrog bo določen z bansko naredbo. Na isti način se bo dotočilo tudi notranje poslovanje banske oblasti. Bao lahko c naredbami ustanavlja pomožne AlnSbe. § 5. Na čelo posameznih oddelkov postavi ban po enega uradnika banovine kot starešina. Tako določeni uradnik vodi posle oddelka in stoji pod banom. Ban določa razvrstitev in delokrog ostalih uslužbencev pri banski oblasti in se briga tudi za njihovo strokovno izobrazbo. Sklepi iz pristojnosti banske oblasti se izdajajo s podpisom bana ali pa v njegovem imenu. § 6. Pooblašča se ban, da z naredbo določi novo ozemeljsko razmejitev gospodarskih in profesionalnih zbornic in drugih podobnih teles, v kolikor je to postalo nujno zaradi ustanovitve banovine Hrvatske. § 7. Okraji: šid, Ilok, Brčko, Gradačac in Derventa spadajo neposredno pod bansko oblast v Zagrebu. Zaradi likvidacije bivše kr. banske uprave v Splitu, za njeno področje, kakor tudi za okraje Dubrovnik, Fojnica in Travnik se začasno ustanavlja izpostava banske oblasti v Splitu. Na čelo izpostave v Splitu določi ban poverjenika iz vrst svojih uradnikov. Z bansko naredbo se bo določil delokrog izpostave v Splitu, kakor se bodo izdali tudi predpisi za njeno notranjo ureditev in poslovanje. Ban lahko prenese določene posle iz dosedanje pristojnosti banske oblasti, po potrebi pa more tudi dodeljevati izpostavi nove posle. § 8. Pooblašča se ban, da stori vse potrebno za izvajanje imenovanih odredb. § 9. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, ko je objavljena v »Narodnih novinah< v Zagrebu. Belgrad, 9. septembra 1939. Pavle, s. r. Dr. Stankovič, s. r. Dr. Perovič, s. r. Ban banovine Hrvatske dr. šubašič, s. r. * Z drugim ukazom kraljevih namestnikov Irt na predlog bana banovine Hrvatske je bil postavljen za podbana vseuč. profesor v Zagrebu dr. Ivo Krbek v I. uradniški skupini. Iz moje reporterske slikarske torbe: Živčna vofna in njene prikazni v Ljubljani Umor v Blatu pri Grosupl|em se raz|asn|uje: Rejenec, ki je svetil morilcem, priznava... vsakemu zastavljenemu vprašanju in stalno govoril, da nima pri zločinu nič opraviti. Ko je prišla sodna komisija na kraj zločina, so fantiča ponovno zaslišali. Njegove druffe izjave E a so bile precej v nasprotju s prvimi. Spet je ilo težko razvozljati uganko, če je bila fantova zmedenost posledica strašnih doživljajev ali pa njegove krivde, katere priznanje so orožniki na vsak način hoteli iz njega izsiliti. Ugotovilo se je, da sta razbojnika po storjenem zločinu odšla v dolenjsko smer m si na nekem potoku pri Višnji gori izpirala obleko. Mimo jo je primahal nek berač. Zločinca sta se ga na prvi pogled ustrašila, pozneje pa sta se spet bavila s svojim opravilom naprej misleč, da jima berač ni nevaren. Vestna preiskava orožnikov pa je počasi, toda gotovo zapletala vse niti krivde okrog 16-letnega Ivana Uljetiča. Fant se je polagoma bolj in bolj zapletal v nasprotja, kar je sum vanj še povečalo. Končno je zdrknil v nastavljeno past in priznal, da je bil z zločincema, ki sta zločin izvršila, v dogovoru. Orožnikom je že takoj v začetku vzbudilo sumno dejstvo, da se je mladi Ivan Uletič pri izpraševanju zapletel v protislovja. Zato ga niso spustili iz precepa in so ga zasliševali včeraj ves dan o vsem mogočem. Poleg glavnega so ugotovili še nekaj podrobnosti, ki so kazale, da rejenec ni neprizadet pri groznem aločinu. V soboto zvečer s>e je vlak, ki prihaja iz Ljubljane, nenadno ustavil pred Grosupljem blizu Adamičeve graščine. Nekdo je potegnil zasilno zavoro, toda niso mogli ugotoviti, kdo je bil, ker se je v temi pojavil in pobegnil z vlaka. To samo na sebi ne bi bilo nič eumljivega, toda pri vlaku se 'je nenadno pokazal Ivan Uletič z električno svetilko. Kako je mogel vedeti, da se bo vlak ravno ta večer ustavil tam? Ko so ga izpraševali, je dejal, da je vedel, da se s tem vlakom pelje iz Ljubljane mama. Ni mogel pa odgovoriti, kako je vedel, da se bo vlak prav tam ustavil. Iz tega bi se dalo sklepati, da sta se morilca pripeljala z vlakom in da ju je Uletič po dogovoru počakal tam, kjer se je moral vlak ustaviti. Vsaj nadaljna priznanja to potrjujejo. Snoči so orožniki zasliševanje nadaljevali. Ker je bil rejenec precej zbegan in se je zapletal v nasprotja, so mu orožniki nastavili past, Dejali 60 mu, da bo dobil NučičevO posestvo brez vsega, če prizna, ali je kaj vedel in kaj pomagal pri zločinu. . Ta vaba je bila za fanta prezapeljiva ln je gladko priznal, da je res on odprl morilce.na in da jima je po hiši svetil. Ni izključeno, da je svetil morda tudi tiste trenutke, ko sta morilca s se- [kirami napadla nedolžni žrtvi. Fant je dalje povedal, da je enega od moril- 16 letni Ivan U I j e t i $, ki je razbojnikoma odprl vrata in jima pri zločinskem delu pomagal. Grosuplje, 11. septembra. , V ponedeljski številki našega lista smo poročali o strašnem zločinu, ki se je dogodit v ■Svasi Blato pri Grosupljem. Neznani zločinci so l4ili v noči med soboto in nedeljo vdrli v hišo posestnika Jožeta Nučiča, pobili ao smrti Nučiča in njegovo ženo Marijo, Nučičevo sestro Marijo pa nevarno potolkli. Razbojniki so nato vso hišo premetali in stikali za denarjem. Kakor se je potem ugotovilo, so našli vsega skupaj komaj dva tisoč dinarjev. Domači orožniki so bili v začetku v zagati, kje bi iskali sledi za zločinci. Nučičeva sestra Marija, katero so težko poškodovano prepeljali v ljubljansko bolnišnico, je pripovedovala, da sta jo napadla dva maskirana razbojnika, katerih eden je bil po postavi višji, drugi pa manjši. Morilca sta jo davila in tolkla, da se je reva onesvestila. Kaj se je pozneje zgodilo, ni vedela povedati. Pač pa je bil bolj zgovoren 16 letni rejenec Ivan Uljetič, katerega sta Nučičeva vzela za svojega in mu namenila vse svoje imetje v dediščino. Fantič je bil tisti, ki je zjutraj pritekel k sosedu in začel pripovedovati o strašnem nočnem napadu na Nučičeve. Sosed se je čudil, da je deček govoril korajžno in brez slehernega sledu o zmedenosti, ki bi jo sjcer lahko pričakovali pri mladem fantu. Uljetič je govoril, da sta vdrla dva maskirana razbojnika, ki sta njega zgrabila in mu zabičala, da ga bosta ubila, če bo zinil le besedico ali pa celo klical ljudi na pomoč. Fantič je ostal v hiši do ranega jutra, med tem ko so razbojniki po njegovem lastnem pripovedovanju odšli že okrog treh ponoči. Vse to je vrglo sum na Tvana Uljetiča. Orožniki so ga takoj prijeli in začeli zasliševati. Sprva iz njega niso mogli iztisniti nobenega priznanja. Fantič se je trdovratno izmika! Svetovna vojna (stara >že« 25 let) je zasejala v človeštvo vsa lepa semena v lepo razrahljane brazde z plugom »takratne« moderne vojne teh-nihe. Prinesla je človeku mnogo novih odkritij. Besednjaki vseh jezikov so se pomnožili z novimi besedami. Naj oklešemo samo dve tri izrazili — Španska — ali gripa — živčna bolezen — svetovna vseobča kriza. Kriza v splošnem. Kriza je zgrabila družbo in io je neusmiljeno vlekla skozi vsa ta leta, najbolj je mrcvarila malega človeka. Kriza je velik pojm in »ta veliki« so kos velikim rečem. Tudi v »stari vojni« so bili oni krizi kos. Pa pustimo to. Kriza je tako grizla in mrcvarila in ubogega človeka se je usmilila živčna bolezen. Sredi vsega tega zvijanja, sredi teh krečv pravične dedščine »stare vojne« je kriza napisala velik napis — Mir! — Ah, mirt Mir in okoli tega visoko zasnovanega ne rečem malika — okoli te era lepo zamišljenega spomenika, v ta sveti pojm pravega fclovečanstva, v to besedo mir se je zakadilo zbegano človeštvo in z njim vred tudi kriza. Zgodilo pa se je, da je bila ravno kriza tista ovira. Okoli Miru so se začeli čudni plesi narodov. Vojni bog Mars, ki je utrujen spal 6panje pravičnega, se je od hrušča in lajanja psov prebudil. Začuden je pogledal skozi lino miru! Kaj hočejo ti norci? Sc dobro se nisem odpočil, zopet me kličejo. Se meča dobro nisem očistil s krpo spokornosti. Eh, bedaki! Sicer pa je vsemu kriva kriza. Zavoljo nje me zopet kličejo. Ce me razjezi, bom storil konec zares. Zadnjikrat bom zasukal krvavi meč — zavihtel ca bom, kakor je Martin Krpan zavihtel sekiro — in Brdavs je bil ob glavo in na Dunaju so imeli končno mir. Mir! Kriza pa je zarjovela — Vojna — Vojna! Medtem ko sta se prepirala Kriza in Mir, 60 letele note. Angelček miru jih je nosil v kljunčku. Tako neusmiljeno so ga mučili, to ubogo golobjo stvarco z oljkovo vejico garnirano, ker je bil ta golobček obsojen za raženj. Pa pustimo vse to... Na Poljskem sozarigali topovi... »Živčna vojna«, ki je trajala v areni pod šatorom laži. je planila na plan. Vse je zbegala staro in mlado. Tista napetost zadnjih mesecev j® dobila duška v nestrpnosti. Ljudi se je lotila živčna groza in mrzlična nestrpost. Uredništva vseh listov na svetu so začela iz redakcijskih topov bruhati v javnost topovski ogenj najrazličnejših vesti. Poročila, posebne izdaje so nategovale bolne živce vesti lačne javnosti. Kar iz zraka izpod neba so padale bombe ln so eksplozivno širile najneverjetnejše vesti. Od študenta' — do čevljarja — od branjevke do nadute boljše gospe — vsak si je ustvaril svoje gledanje, vsak je zavzel stališče do velikih dogodkov zadnjih dni. Imel si utis, da so ljudje brez glav, vse so bile uvite v »vedno nove« izdaje dnevnikov. V uradih, na ulici, po cestah — še kmet na polju je listal — povsod — v javnih higijen-sklh napravah, povsod I Ubogi papir, zasmilil 6e mi je bolj kot ljudje, ki 60 požirali kvintale tega pisanega hranila radovednosti. Najbolj pameten se mi je pa zazdel neki nenavaren norec, katerega je psihijater mirno, pustil se sprehajati'po mestu. Vprašal sem ga začuden: ■ »Ti človek. Ti ne bereš v teh dneh časopisov? AU imaš š^ iivce?« f »Ko drugi požirajo mastne alarmantne nad-pise, poškilim jaz mimoidočemu sočloveku preko ramen, preberem tekst med vrsticami in na jasnem sem si_ takoj. Vulgus vult... itd.!« Tako mi je odgovoril pameten norec! Beseda nenapadanje, ki je v tem mračnem predvečeru pred grozno nočjo frfotala kakor spla-šen netopir, se je izgubila, se mi dozdeva cev poznal m da je to bil neki Slavko, ki je pred leti sluzil pri Nučičevih. Drugega pravi, da ne pozna. Po priznanju se je fant pogovarjal z orožniki, kako bo ravnal s premoženjem, ki ga bo dobil, da bo vole itn kravi takoj prodal, češ da potrebu,e zdaj denarja in podobno. S tem. priznan jem ee je uganka o zverinskem umoru v Blatu precej razjasnila. Orožniki neutrudljivo iščejo dalje v smeri, katero so dobil: po rejetičevih izpovedih. Ivan Uletič je otrok žalostne usode. Njegova udeležba pri tej strašni zgodbi morda ni zgolj slučajna. Sklepajoč po njegovem poreikhi, bi se zdelo, da otrok nosi v sebi nagnjenje k slabemu. Rodil se je v jetnišnici, kjer je njegova mati prebijala kazen. Umorila je bila namreč svojega moža Ko ije bilo dete dve leti staro, so ga dali za svojega Nučičevim, pozneje ga je mati spet vzela k sebi, narto pa se je znova vrnil v Blato. Pred kratkim mu je Nučičeva olbljubila, da bo vse premoženje njegovo. Kako je stvar tekila potem, Se ni znano, toda zdi se, da je že zdaj mogoče uganiti in si predstavljati, kakšno vlogo je otrok igral pri tem zločinu. Svojo veljavo je hotela nuditi »srečnim zakonskim parom«. Pakt o nenapadanju med upnikom in dolžnikom?? 0 nenapadanju iz zavisti na boljše mesto? Sploh nenapadanje zaradi napadanja. Dekla je prosila gospoda, naj jo gospa ne napada, ko se je gospod za dekle zavzel, je bil histerično napaden itd. Beseda nenapadanje — lepa beseda! Mene je napadel sočlovek, ker sem ca pustil pri miru in ker ne zna ne čopiča ne peresa sukati, pa ni bil mesari Vse se opira na berglo krize — živčno napetost, na vojne čase. Ce prideš s knjigo — ne — je vojna — o sliki molčimo. Hladno kri in mirne živce ima le oni, ki ni napaden in se napada ne boji — tisti človek, ki je preživel vse dobrote veliko krize, ki je njemu neljubo tudi prinesla mir. Tisti Mir, okoli katerega je človeštvo zaradi nezakonskega otroka krize — bolj uspešno plesalo — dokler ni zaplesalo rdeči ples, ki se mu pravi — vojna! Ivan Čargo. Stadkorfa, riža in kave je zadosti Ljubljana, 12. septembra. Zaloge sladkorja, riža in kave so se v Ljubljani zadnje dni tako pomnožile, da nikomur ne bo treba več tožiti o pomanjkanju teb živil. Samo v ponedeljek je prišlo v Ljubljano 8 vagonov sladkorja, ki so ga izdelal« že domače tovarne, zadnje dni minulega tedna smo pa dobili tudi 5 in pol vagona sladkorja. Samo tri ljubljanske veletrgovino imajo v zalogi pičflih 7 vagonov riža in 14 vagonov kave, da je Ljubljana preskrbljena z rižem in kavo zares prav bogato. Kar. se tiče domnevanega prikrivanja in kopičenja sladkorja, moramo pojasniti, da ao taki očitki na račun ljubljanskih veletrgovcev^ popolnoma neutemeljeni. Kakor bi morale tudi ljubljanske gospodinje že iz dnevnega tiska vedeti, je meseca avgusta primanjkovalo sladkorja po vsej državi in smo ga uvažali iz inozemstva. Od 1. avgusta namreč pa do zadnjih dni so ljubljanski trgovci navzlic največjim svojim naporom mogli za Ljubljano in Slovenijo dobiti samo 25 vagonov sladkorja, a Ljubljana je od tega sladkorja dobila 5 vagonov, da veletrgovci nikakor niso mogli ustreči željam prodajalcev sladkorja na drobno, ti pa spet niso mogli postreči gospodinjam « takimi 'količinami sladkorja, kakršne potrebujejo sedaj ob času vkuhavnnja sadja. Sedaj so s sladkorjem založeni vsi ljubljanski trgovci v talki meri, da bodo brez skrbi zmagali tudi največje zahteve češpljevega ledna. Iz bolnišnice V ljubljanski bolnišnici je novih gostov vsak dan veliko. V«©raj ^ jokali pomoči v njej sledeči: Ležat Jožef, sin posestnika iz Rodne pri Brezovici. Peljal se je e kolesom, toda nesrečno padel in se pobil po glavi. Zdravniki 60 ugotovili, da si je pretresel možgane, vendar pa ni zanj nevarnosti, da bi mu Okvara pustila trajne posledice. Muselič Fr a no, zidarski pomočnifk pri gradbenem podjetju inž. Dedka, je bil žrtev neanane-ga napadalca. Dobil je več poškodb na glavi, vendar ne prehudih. Kastelic Jože, brivski pomočnik iz Ljubljane, je doživel na cesti proti Logatcu neprijetno srečanje z avtomobilom. Vozilo ga je namreč podrlo, pri čemer je Kastelic dobil več nevarnih poškodb po vsem telesu. Jordan Ivanka, žena krojaškega mojstra iz D. M. v Polju pri Ljubljani, je padla s kolesa in si poškodovala desno roko. Kristan Mama, žena posestnika iz Brnika pri Cerkljah, je podrl v Ljubljani tramvaj. Padec, je bil precej hud. Kristanova se je pobila po glavi. Jarc Marija, hči posestnika iz črne vasi, je imela opravka pri štedilniku, ko je kuhala kavo. Nenadoma pa se je po nesrečnem naključju posoda nagnila in jo je vroča kava oblila. Dobila je hude opekline. Boi razburjevalcem in širiteljem neresničnih vesti Subotica, 12. sept. m. Tukajšnja policija je že začela strogo nastopali proti tistim ljudem ki širijo vznemirljive vesti in razne laži po mestu Samo včeraj je policija več kot deset oseb prijela in jih nato kaznovala z denarnimi in zapornimi kaznimi. Oprostitev monopolskih kazni je osrečila več tisoč kmetov jz krajev, kjer raste tobak. Samo v okolici Travnika je okrog 3000 takih, ki so jih doletela precej hude kazni zaradi tega, ker so kadili ali pa prodajali tobak. Prav na dan, ko je bila amnestija objavljena, bi moralo iti v zapor več slo grešnikov. Še več prestopkov pa je bilo oproščenih pridelovalcem tobaka v Hercegovini. 53 | Skrivnost smrtne megle Ne, nastopil je skrajni čas! Mnogo bolj uspešen se mu je zdel njegov stari načrt — da bi ponoči odprl tisto omaro, v katero je Michaud danes zaprl akte L. M. 387. Jutri bodo zgodaj papirji spet predloženi Lammerleyu, in bodo potem gotovo spet prišli nazaj v tresorje, do katerih pa on, Devorny, ne bo prišel. Bilo je jasno, da mora svoj načrt še danes izpeljati. Danee ali nikoli! Šele sedai, ko je prišel do tega zaključka, je Devorny opazil, da je, zatopljen popolnoma v svoje misli, ne da bi vedel, 7aČel stopati nazaj po poti do Samove hišice. Za trenutek je okleval, če naj sploh pusti, da bi ga prej v hiši videli, toda potem je odločno odprl vrata in vstopil. >Dober večer, oče Sam!« je radostno vzkliknil. »Dober večer, Marion!« Sam je naredil užaljen obraz. »Svetlost se izvoli šaliti«, je dejal resno in častitljivo »Potem ko svetlost sedaj le še v prvih hišah občujejo...« »Nikar ne kvasi, oče Sam«, se je zasmejal Devorny, Tudi Sam se je sedaj zarežal. »Ne, ne, ne jezim se nate, Kenntlbury«, je zagotavljal. »Sem že slišal — da si rešil moje dekle pred konjskimi kopiti. Rad bi te zato poljubil, toda vem, — ti si vendar preskromen, da bi to zahteval od mene.« Devorny se je vsedel na svoj običajni prostor v kotu in za dve uri popolnoma pozabil, da so na svetu zločinci, strupeni plini in tajni akti. Bil je to spet eden tistih prijetnih večerov, ki jih je imel tako rad in kateri so v zadnjem času radi nje' govih opravkov postali tako redki. Klepetali so, se smejali, se šalili in. se naslajali ob pečenki, ki jo je Marion spekla za proslavo Devornyjevega junaštva. Sele, ko je kukavica v uri z nekoliko obrabljenim glasom naznanila deseto uro, se je De-vorny spet spomnil svoje naloge.. Z nekaj bežnimi besedami se je mrmraje oprostil, vstal in odšel v svojo sobico. Previdno je odrinil vstran posteljo, prav tako previdno je odtrgal desko iz tal in privlekel od tam ven skrito skrbno pripravljeno orodje. Posebno pozorno je ogledoval ključ, ki ga je bil sam izdelal. Primerjal ga je še enkrat z vtiskom v vosku, ki ga je bil naredil od Hobkinsovega ključa v trenutku, ko ga ni nihče opazoval. Čas je bil žal prekratko odmerjen, sicer bi tudi oba ostala ključa, ki sta bila na istem obroču, odtisnil v vosek. Toda ta ključ je bil brez dvoma najvažnejši. Če se točno ujema z izvirnim, potem je bilo že pol dela pri odpiranju omare opravljenega. Deska je spet zakrila odprtino v podu. Tudi posteljo je spet potisnil na svoje mesto. Orodje zavito v mehke cunje, je romalo v globoke žepe. Tako, sedaj je vse gotovo. Se en pogled v napol odrgnjena zrcala na steni. Stoj, tako ne gre! Bela srajca se je prejasno svetila pod ovratnikom sunkjiča. Če hoče v temi nevidno delati, je bil vsak odvišni košček beline nevaren ... Veliko srajc si tukaj sicer ni nakupil, vendar pa mora biti tukaj že kaka strajca... Pravilno, tukaj v predalu je ležala Deset minut kasneje je Devorny spet stopil v sobo, kjer sta Sam in Marion nepotrpežljivo čakala nanj. Tedaj je prišlo najtežje. Moral se je potvarjati! »Še enkrat bi rad malo pokrokalk, je spravil iz sebe. Tako sedaj je bilo izgovorjeno! Razočarani obrazi. »Ostani tukaj, grof«, je prosila Marion. »Saj je vendar že kasno in zjutraj moraš zgodaj na delo.« »Vseeno! Še enkrat bi rad pokrokalk Devorny ni našel nobenih bolj prepričljivih besed. »Le pusti ga, otrok«, je tolažil svojo hčerko Sam. »Končno je še mlad ... No, in danes si je to prav gotovo zaslužil...« Marion se je dvignila in pritajeno vzdihnila. Vkljub Samovim živahnim ugovorom je vzela svetilko z mize in spremila Devornyja do vrtnih vrat. »Ostani tukaj, grof«, je prosila še enkrat. »Tako sem nemirna. Morda ni prav, če greš danes proč...« »Nesmisel!« je vzkliknil Devorny osornejše kot je bil hotel »Nikar mi ne pokvari razpoloženja!« »No, dobro«, je dejala suho.^ Nenadoma je stegnila roko daleč od sebe. »Ti, začelo je deževati. Kaj ne bi vzel rajši s seboj dežnika?...« širok Devornyjev nasmeh je bil odgovor. Vlomilec z dežnikom!... Kaz takega se prav gotovo še nikoli ni primerilo! V najboljšem razpoloženju se je Devorny podal na pot. Še dolgo ga je slišala Marion, ko se je smejal. Še ko je bil že davno izginil za ovinkom, je prisluškovala, napeto gledala v črno temo, nje pa se je vedno bolj polaščala neka slutnja grozečega zla. XXVIT. Rahlo škrtaje se je okrenil ključ v ključavnici. Sedaj hitro vitrihe!... Drobno orodje je rahlo udarilo drugo ob drugega. Devor-nyjeva roka je prijela z železnim prijemom. Če je bil šum še tako rahel, vendar je pomenil nevarnost. Nekje, morda čisto blizu, so bili čuvaji... Pet minut neslišnega, urnega dela ... Pet minut popolna tema... Le za sekundo si je Devorny upal prižgati svojo svetilko, Čas, v katerem bo moral delati pri luči, še ni bil prišel. tu in tam Po odloku kraljevske banske uprave v Ljubljani bo po pravilniku ministrstva notranjih del z dne 20. IX. 1928, Ur. list 336/100 za drugo polletje 1939 poslednji komisijski pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtotaksijev, avtobusov) in v tem letu za drugo polletje še niso bili uradno pregledani in odobreni za javni promet. Pregled bo v petek, dne 18. septembra 1939 od 11 do 13 v Ljubljani, Šubičeva ul. 5 (pri upravi policije). K te-mu pregledu se morajo pripeljatia tudi vsa motorna vozila (motocikli in avtomobili) za zasebno uporabo, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bili komisijsko pregledani in odobreni za promet. Opozarja se, da se z nepregledanimi in neodobrenimi motornimi vozili ne sme obratovati. Finančni minister dr. Juraj Šutej je predvčerajšnjim obiskal Sarajevo. Spotoma se je ustavil za krajši čas v Zenici in imel tam govor, v katerem ie dejal, da niso šli Hrvatje v vlado zato, da se maščujejo, pač pa zato, da popravijo krivice, ki so se dogajale Hrvatom in drugim bratom Hrvatje so se boril! za sporazum s Srbi, ker so hotel, skupaj * njimi zgraditi svojo trajno skupno svobodo. Pozneje pa je minister dr. Šutej izjavil časnikarjem, da pripravlja vlada posebno uredbo, s katero bo stopila na prste tistim pridobitnikom in trgovcem, ki povišujejo cene živilom in se hočejo okoristiti s težkim stanjem. Ko je dr. Šutej prispel v Sarajevo, ga je na postaji pričakovala velika množica ljudi, pozdravili pa 60 ga predstavniki vseh političnih strank, ki so bile v sklopu združene opozicije. V odgovoru je dr. Šutej rekel, da bo vlada najprej storila vse, da se vrnejo politične svoboščine, nato pa bo pripravila več uredb socialnega in gospodarskega značaja. V ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje je bila v nedeljo pod predsedstvom ministra dr. Budisavljeviča razprava o ukrepih, ki jih je treba izdati proti pretiranemu in neupravičenemu poviševanju cen življenjskih potrebščin. Pri razpravi so sodelovali zastopniki vseh prizadetih ministrstev. Sklenjeno je bilo, da bo kmalu sklicana še druga konferenca, na kateri bodo posamezni zastopniki predložili svoje predloge za ukrepe proti draginji, ki jih bo izdala vlada. Privilegirana agrarna banka bo prišla pod upravo kmetijskega ministrstva. Izvedba uredbe o ravnateljstvu za prehrano zahteva od Privilegirane agrarne banke nove dolžnosti. Zaradi tega je med merodajnimi činilci prevladovalo prepričanje, da je treba to banko podrediti kmetijskemu ministrstvu, da se bodo vse naloge banke čim lažje izpeljale. Banka bo sklicala v kratkem občni zbor svojih delničarjev, nakar bo sprejetih več predlogov v navedenem smislu. Obenem bodo izvršena nekatere osebne spremembe, kajti v upravi in izvršni odbor banke bo prišlo tudi nekaj zastopnikov Hrvatov. Za skoraj 200 milijonov dinarjev je bilo v prvi tretjini tekočega preračunskega leta več dohodkov kakor pa izdatkov. Vsega je prišlo v državno blagajno 3804,3 milijona din ali 88,15% od v6ote, kolikor je je predvideval preračun. V istem času pa je bilo izdatkov za 3604.3 milijona din ali 83.52% od preračunanih izdatkov. Pri dohodkih je najbolj znaten padec pri neposrednih davkih in carinah. Poseben odbor, ki bo zbiral darila za poljski Rdeči križ, se je ustanovil v Belgradu. V predsed-gtvji tega odbora so sooroge angleškega, francoskega in poljskega poslanika ter več belgrajskih gospa. Odbor bo sprejemal darila vseh vrst, tako v denarju kakor v blagu, ki ga more porabiti Rdeči križ za pomoč žrtvam vojne, ki divja na poljskih tleh. Pričakujejo, da bo odziv v vsej državi velik. Okrog 400 vagonov najboljšega tobaka so letos nabrali v Hercegovini. Pridelek bo letos v primeri z lanskim skromnejši, pač pa bo zato mnogo boljši kakor lanski. Na tisoč stebelc bodo dobili leto6 povprečno po 25 kilogramov tobaka, med tem ko so ga lani dobivali pri isti količini stebelc po 30 do 40 kilogramov, Letošnja suša je povzročila, da 6e je tobak bolj izsušil in s tem pridobil na kakovosti, Monopolska uprava je morala to dejstvo upoštevati in je zato odkupovala tobak po višjih cenah. Hercegovski tobak je namreč na tako dobrem glasu, da ga ni težko prodati v tujino po zelo visokih cenah, Hercegovci so tako letos dobili za tobak okrog 80 milijonov dinarjev, ki pomenijo za revno deželico lep denar. V celem je bilo zasajenih 160 milijonov stebelc, Število pa se bo prihodnje leto še povečalo. Na poljsko bojišč« je odpotoval iz Belgrada fo-oreporter znane filmske ameriške družbe Para-Doder je izvrševal svojo dol-Ahocinif: V n!!Ib1o|i nRvarnih okoliščinah, tako v 'n««?, KltaJskem ^ v Španiji. Sedaj ga je filmov <^Wi t* po'i*ko, da tam posname več V 1 u e^e odo p°tem predvajali kinematografi v tako imenovanih žurnalih. Glavni odbor Jugoslovanske narodne stranke po domače borbasev ]e imel predvčerajšnjim "vo^ ,o sejo in razpravljal o sporazumu. Javn^t ta bila začudena ko je iz sporočila tega glavnega odbora izvedela, da so se borbaši, ki so bili nai bolj glasni nasprotniki vsakega sporazuma s Hrvati izognili razpravi o tem vprašanju in se opravičili, ceš da so časi preveč resni. Poročilo glavnega odbora namreč pravi, da so borbaši mnenja da sedaj ni časa za drobnjarsko razpravljanje’ temveč je čas, ko moramo misliti samo na zbiranje svojih sil. 7,aradi tega so oni odložili razprav-vljanje o sporazumu na tisti čas, ko bo po končanih evropskih razprtijah spet posijalo sonce miru. Gimnazija in hotel sta pogorela v Bitolju. ^redi dneva, ko so gostje mirno sedeli pred ka-yarno hotela, eo ljudje zagledali gost dim, ki se l® v»Hl iz poslopja. Poklicali so takoj gasilce, ki o se reševanja tudi lotili, pa so morali za precej noi r^,nel?ati- ker niso imeli vode. Zgorelo je namreč ia' *v B°rnjib dveh nadstropjih i* prostorih18111 ?ena žen6ka gimnazija, v spodnjih zelo veUkaPS bil hotel s kavarna škoda je Koga |e osrečil jesenski velesejem Ljubljana, 13. septembra. Za zaključek letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani je 11. t. m. na velesejmu je bilo javno žrebanje vstopnic za darila v navzočnosti notarja in komisije, ki so jo tvorili zastopniki uprave velesejma, razstavljalcev in občinstva. Žreb je nagradil sledeče obiskovalce lesejma^ yidmar Alojz, Godič 33, Kamnik, zapestna ura od Suttner, Ljubljana. Št. 31.532 Ana Debeljak, Ljubljana, Stari trg t, zapestna ura od Suttner, Ljubljana. Št. 26.530 Angela Picelj, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1, zapestna ura Suttner, Ljubljana. Št. 35.120 Marija Rozman, Ljubljana, Dolenjska c. 14, zapestna ura Settner, Ljubljana. Št. 29.101 Gtišo Dimitrovič, trgovina Robežnik, Vič - Ljubljana, zapestna ura Suttner, Ljubljana. Št. 29.422 Zinka Gašperin, Ljubljana, Ga-jeva 1, zapestna ura Suttner, Ljubljana. Št. 35.893 Pavel Petkovšek, Vrhnika, Idrijska 205, zapestna ura Suttner, Ljubljana. Št. 12.680 Vinko Majdič, Celje, Razlagova ul. 3, zapestna ura Suttner, Ljubljana. Št. 20.952 Herma Jordan, Ljubljana, Jegličeva 15, zapestna ura Suttner, Ljubljana. Št. 34.382 Štros Miroslav, Maribor, Stritarjeva 5-1., jedilni prihor tv. Stupica, Ljubljana. Št. 33.299 Mlinar Matevž, Ljubljana, Bežigrad, moško kolo »Mundus« tv. Splošna trg. družba, Ljubljana. Št. 12.596 Ivo Čater, Bežigrad pri Celju, moško kolo »Mundus« tv. Splošna trg. družba, Ljubljana. Št. 31.625 Roškar Franc, kurilnica, šiška, Ljubljana, žensko kolo »Mundus« tv. Splošna trg. družba, Ljubljana. Št. 11.874 'Zdenko Gostiša, Ljubljana, Kot- nikova 21-11.. moško kolo »Resta« tv. Rebolj in drug, Ljubljana. Št. 25.875 Mimi Paučnik, Podravska Slatina, moško kolo »Resta«: tv. Rebolj in drug, Ljubi j. Št. 23.432 Janez Klun, Nemška vas 60 pri Ribnici, žensko kolo »Resta« tv. Rebolj in drug, Ljubljana. Št. 11.714 šuman Franjo, Sv. Lenart 23 v Slov. goricah, moško kolo »Panax« tv. Ign. Vok, Ljubljana. Št. 15.349 Mandelc Ivan, Lesce 76 pri Bledu, moško kolo »Panax« tv. Ign. Vok, Ljubljana. Št. 21.192 Roza Probst, Apatin, Rajhlova 27, žensko kolo »Panax«, tv. Ign. Vok, Ljubljana. Št. 26.238 Kambič Vinko, Metlika 22, moško kolo »Helvetic« tv. »Tribuna«, Ljubljana. Št. 22.225 Bogdan Škerjanec, Ljubljana, Hradeckega c. 64, moško kolo »Helvetic« tv. »Tribuna«, Ljubljana. Št. 23.225 Vinko Kunčič, Ukova 4, Jesenice, žensko kolo »Helvetic« tv. »Tribuna«, Ljubi jana. št. 21.687 Kunaver Franc, Ljubljana, Koroška ul. 4, moško kolo »Standard« tv. Banjai, Ljubljana. Št. 11 636 Sattler Jožica, gostilna Zupančič, Ptuj. moško kolo »Standard« tv. Banjai, Ljublj. Št. 12.087 Franci Benedičič, dijak, Senovo, p. Rajhenburg, žensko kolo »Standard, tv. Banjai, Ljubljana. Št. 12.152 Drobnak Maks, Ponikva pri Celju, šivalni stroj »Pfaff« tv. Ign. Vok, Ljubljana. Št. 36.058 Maria Norman, Valpovo kod Osijeka, radio aparat »Korting« tv. Radio Birke, Ljubljana. Št. 35.523 Bren France, tehnik, Zagorje, motorno kolo DKW »RP 3 Luxus« od Klemenčič, Ljubljana. Št. 32.717 Pirnat Francka, Ljubljana, Grajska planota 1, motorno kolo »Ardie« tv. Praprotnik, Domžale. Ukrepi za varstvo pred napadi iz zraka pri nas V moderni vojni grozi velika nevarnost za življenje in premoženje državljanov od letalskih napadov. Obramba proti njim se deli v aktivno (vojaško) in v pasivno (civilno) obrambo. Cilj pasivne obrambe je v tem, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljive posledice zračnih napadov. Ta obramba je mnogostranska, Treba je ga6iti po vžigalnih bombah povzročene požare, odstranjevati po rušilnih bombah nastale ruševine ter reševati ljudi iz njih. Ako uporablja sovražnik strupene pline, moramo razkuževati po njih okuženi zrak ter nuditi ranjencem, poškodovanim med napadi, prvo pomoč. O oddelkih (ekipah), ki vrše naštete službe, in o njihovi opravi, bo govora v enem prihodnjih člankov. Civilno varetvo proti napadom iz zraka zahteva tudi maskiranje važnih objektov ter gradnjo rovov in posebnih zavetišč, v katerih more najti prebivalstvo zadostno varstvo ob zračnih napadih. Da je zračno varstvo potrebno, tega se zaveda danes že vsakdo, ni mu pa morda znano, kake dolžnosti nalagajo v tem pogledu zakoniti predpisi. Te smo dobili z uredbo o varstvu pred zračnimi napadi z dne 13 IX, tekočega leta, Sl. list št. 195/36, ki ima zakonito moč, in s pravilnikom o varstvu pred zračnimi napadi z dne 26. IV. t. 1„ Služb, list št. 206/37. Po določbah omenjenih zakonitih odredb je treba v vseh večjih poslopjih, ki imajo kleti ali podpritličja, te preurediti v zračno varstvene na. nrti staviti, niti «e sem izdati gradbeno dovoljenje, ako ni v načrtih določeno tudi zavetišče proti zračnim napadom. ... Dalje predpisuje uredba, da morajo zasebna in javna podjetja, naprave in uradi ukreniti še v miru vse, kar je potrebno za varstvo in določiti tudi potrebna materialna sredstva za to. Za te obrate je torej predpisana postavitev posebnega odbora in osebja za službo v zdravstvenem pogle-du, zaradi zavarovanja pred bojnimi strupi in pred požarom. Enako je obvezna gradnja zavetišč. Hkrati s tem varstvom je naloženo občinam, da poskrbe tudi za splošno skupno varetvo svojega prebivalstva. V tem pogledu je ustanovljenih že v Sloveniji 167 krajevnih odborov za varstvo pred zračnimi napadi. Potrebna je Še naprava občinskih •kupnih zavetišč. ...at Državna uprava •• bavl intenzivno z vsemi vprašanji, ki eo v zvezi « civilnim varstvom. To-časno je med drugim v delu: ... 1. Izdane bodo odredbe za brezpogojno izpolnitev predpisov o zračnem varstvu, zlasti z gradnjo zavetišč v zasebnih in javnih poslopjih ter da se zgrade tildi občinska skupna zavetišča. 2. Natisnjena bo nova brošura, ki bo obsegala navodila o tem kako je delati in skrbeti za zavetišča. Ta knjižica bo v knijgamah javno naprodaj. 3. Stavlja ae tiskano navodilo, kako se je prebivalstvu ravnati ob času letalskih napadov. To navodilo bo moralo biti nabito v hišah vseh več- IfUVjzi Iv jzicui bvijvi v aVJiO T B* ou Uit« **•» * « a. »uunu uvj inv* , | . _ . • « it i mene. Kar se pa tiče novih večjih zgradb, 6e i iz* I jih krajev, za kar bodo odgovorni bism lastnll«, veljavnosti imenovanih zakonitih določb ne smejo I oziroma oskrbniki. Starodavne mariborske kleti ■ zavetišča proti napadom ix zraka Pavi?uVi°čnizmsterKe*Ubil »ehvalelni sin Vjekeslav huek nrecelnie rlža .pri v«™ždinu. Mati, ki je mi izročila sinu -VO’ pred lctom vs■ . Maribor, 11. septembra. ,.,;sa mesta na svetu si dandanes grade zavetišča, v katera bi se zatekli ljudje za časa napadov iz zraka. Delajo takšna zavetišča celo v državah, ki leže tako daleč vstran od ogroženih točk svetovne oble, da se jim ni treba nikoli bati. da bi bile zapletene kdaj v vojno. Nihče ne ve, kdaj takšne reči pridejo prav. Pokazalo se je sedaj, da so tudi mesta nevtralnih držav včasih v nevarnosti, da kak letalec »nehote« spusti svoje bombe. Zato naj se Mariborčani nikar ne razburjajo, če je začela te dni posebna komisija pregledovati in meriti njihove kleti. V komisiji so tehnični organi mestnega gradbenega urada, zdravniški strokovnjaki mestnega fizikata ter strokovnjaki za varstvo pred napadi iz zraka. 2e pred leti so bile mariborske kleti pregledane jn premerjene. Pokazalo se je že takrat, da so predniki mariborskih meščanov nehote in nevede skrbeli za svoje potomce. Malo je mest, ki bi imela tako prostorne in tako močno zidane kleti, kakor jih najdemo v starih mariborskih hišah. Maribor je bil pač vedno center obsežne vinorodne pokrajine V prejšnjih stoletjih je skoraj vsak boljši meščan imel svoj lastni vinograd ter je hranit svoje vjno doma, zato pa is rabil dobro klet. Vse hjše, ki so jih tedaj zidali, imajo velike kleti z debelimi oboki. Tudi ao vse mariborske kleti suhč, ker je mesto zidano na prodnatih tleh m zračne. V njih pa je toliko prostora, da bi našli zlahka vsi meščani varna in dobra zavetišča. V vsaki mestni četrti in v vsaki ulici bodo določili najprimernejše takšne podzemeljske prostore kot zavetišča. To bodo potem počebei javno zaznamovana ter bo tudi vsak prebivalec vedel, kam, v katero zavetišče spada. , _ V tem pogledu smo pri nas še daleč za drugimi državami. Če bodiš v inozemstvu po mestih, ti povsod, v vsaki ulici pade v oči napi«, da je v stavbi javno zavetišče proti napadotnta zraka. Poleg tega je tudi v naprednih zahodnih državah že nekaj let v stavbenem zakonu določba, da morajo pri vsaki novi hiši sezidati po predjusih oskrbljeno zavetišče za stanovalce hiše. V Mariboru nimamo dosedaj še nobene stavbe, ki hi takšno zaklonišče že imela, samo v stavbi novega bogoslovja pod Kalvarijo, ki zaenkrat čaka na Metlika, 10. septembra. Začetek trgatve bo letos 2. oktobar, tako j® odločil in sklenil v svoji seji občinski odbor Metlika - okolica, ker je huda euša in vroče sonce že močno prisililo grozdje k zorenju in se je bati, da bi deževje, ki utegne nastopili prezgodaj, uničilo trud vinogradnika. Vinarska zadruga v Metliki se tudi pripravlja, kako bi čim več grozdja svojih članov pr*-i j v v*no Zadnje dni je spet dobiia v svojo klet dva, velika soda, katerih vsak drži po 100 hi tako ima zadruga zdaj v kleti kar osem takih velikanov. Te dni pa bo dobila še moderno stiskalnico na električni pogon iz Nemčije. Zadrug* se epo razvija in pridobiva na ugledu • svojim’ v®"’ vsakdo, ko enkrat naroči vino iz zadruge, postane stalni odjemalec dobrega belo-Kranjca, katerega ima zadruga vedno na razpolago. Sadna letina je leto« v Belokrajinl odličn*. posebno hruške in pa slive so obrodile tako, da «e drevje lomi pod težo eadja. Ako bi bilo kaj trga za slive, bi letos Belokrajna dobila lep de* nar* *!*■ n**' J 0 pa kupčev, kar pa jih j®, plačujejo zvrhan mernik jk>. ft—10 dinarjev. ^ Velika potreba za nas so moderno sadne sušilnice, kjer bj lahko nasušili sliv in krhljev za prodajo. To bi dalo dober izkupiček. Vas Lokvi«!, kjer imajo mnogo lepega sadja, si je ustanovila sadjarsko podružnico in bo za svoje člane zgradila s podporo banske uprave eno tako sušilnico. Posnemanja vredno tudi za druge vasi v Belokrajimi Dame In gospodi ki ljubijo čistočo in zdravje telesa čistočo in dolgotrajnost obutve in perila, uporabljajo samo SANOPED Vremensko poročilo »Slovenskega doma« j | Krai Barometer-sko stanje Tempe- ratura v 0° s; Oj-T- M* « O a O o rt s—1 3 J. O Veter (smer. Jakost) Pada- vine , m & TS -'i °a m/m vrsta : I Ljubljana 7614 27*0 13-4 87 2 0 — — i | Maribor 760-1 28-2 12-0 80 5 0 — T-. 1 I Zagreb 762-5 280 8-0 90 0 N, — — 1 I Belgrad 762-8 20-0 110 70 0 S, — <— 1 I Sarajevo 7636 28-0 9-0 90 0 0 — — 1 Vis 762 1 24-0 18-0 70 0 0 — *- i 1 Split 762-8 30-0 19-0 60 0 NE, — t— j | K um bor 761-6 28-0 190 70 4 N, — — i Rat> 763-3 25-0 18-0 60 0 0 — «— | Dubrovnik 7617 27-0 17-0 70 4 NE, — — ter vinske trgovine, v starih časih še v dosti 1 dozidavo, je tudi že določen poseben kletni pro-večjem obsegu, kakor dandanes. stor za zavetišče- Že čriček prepeva, ne more več spat Močno so prizadeti naši kmetje in drugi stanovi, ker ni že leto dni sejma v Metliki zaradi slinavke in parkljevke. Ljudje ne morejo prodati •niti glave živine, da bi dobili najpotrebnejši denar. V ogromnih jatah se vračajo iz severa ptice. V Hrvatski Zagori so opazili ogromne jate vran, lastovic, čapelj in divjih rac. Ljudje sl zgodnjo selitev teb ptic razlagajo tako, da živali beze pred topovskim streljanjem na Poljskem. Podobno so se zelo zgodaj vračale proti jugu ptice selivke leta 1914. Sezonski delavci so se začeli vračati is Nemčije in iz Francije in drugih držav na zapadu. Prihajajo v manjših skupinah, kolikor so 6i pač mogli pridobiti prostora na redkh vlakih, ki še vzdržujejo promet med nevtralnimi državami. Nedavno se je bilo vrnilo y Slovenijo več sto sezonskih delavcev iz Francije, sedaj pa s« je vrnilo v Dalmacijo tudi okrog 300 delavcev iz Nemčije. Na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani (državni konservatorij) se sprejemajo gojenci do vštevši 15. t. m. Redni pouk se bo Pričel 18. t m. Mednarodni velesejem v Solunu, odloien. Generalni konzulat Grčije v Zagrebu obvešča, da je bila glede na mednarodni položaj prireditev XIV. mednarodnega velesejma v Solunu odložena. Velesejem se bo otvoril 29. septembra 1939 in bo trajal do 15. oktobra 1939. Vremenska napoved: Povečanje oblačnosti, v splošnem pa lepo in toplo vreme. Koledar Danes, torek, 12. septembra: Ime Marijino. Sreda, 18. septembra: Notburga. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska e. 10; mr. Bohinec, Rimska c. 31. Razpis gledališkega abonmaja. Za sezono 1939-40 je razpisan abonma, ki nudi abonentom 20 dramskih in 18 opernih predstav. V teh so zapo-padena v drami dela klasičnega in modernega značaja, resne in zabavne vsebine, v operi pa poleg oper tudi operete. Izbrani srmred bo prinesel občinstvu mnogo zanimivih del tudi aktualnega značaja. V operi bo vprizorjenih nekaj slovenskih izvirnih del. Prednosti, ki jih nudi celo-letani abonma, so izredne. Reflektanti lahko izbirajo med stalnimi abonmani (Sreda. Četrtek) ali pa se poslužijo Premierskega, reda A ali B. Abonentske cene eo v primeri z dnevnimi cenami za •50 do 40% nižje in njihovi lastniki se ognejo čakanju pri blagajni pred vsako predstavo, ker imajo zagotovljen svoj stalni sedež. Abonma se pla-uj® y 10. mesečnih obrokih. Abonma za gleda-!? ., *e z.e'° Primeren lep in kulturen dar ob različnih prilikah, katerega bo vsak obdarovanec vesel. Ze za 180 din dobite celoletni abonentski se-dež za vseh 38 opernih in dramskih predstav, naj-,oža v I. redu, pa stane za sezono 3.200 din. Naše gledališče je last našega naroda, zato podpirajmo njegovo kulturo in njegovo rast z vsemi močmi! - Otvoritev gledališče sezone v Mariboru. Letošnja, 21. eezona, _se ©tvori v nedeljo 1. oktobra j ,^?IneniV 201®tnioe ustanovitve Narodnega, gledališča v Mariboru. Slučaj je hotel, da skoraj j^to-caeno praznuje 30 letnico svoje ustanovitve tudi tukajšnje dramatično društvo, ki je bilo takrat zasnovano kot temelj bodočega Narodnega gleda-vfa slovenska Talija pa praznuje letos tudi 150 letnico spomina na prvo slovensko predstavo, ko je bila v Ljubljani prvič uprizorjena Linhartova »Zupanova Micika«. Zobna ordinacija dentist-tehnik Ludvik Heric, Kuršinci 34 pri Mali Nedelji. Izvršuje vsa zobozdravniška m zobotehnična dela po zmernih cenah. Informacije daje brezplačno. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 14. •eptembra, ob 2 popoldne izlet v Domžale, Krašnjo, Blagovico, Sent Ožbalt, Sent Gotard in Vransko. Sestanek na Kongresnem trgu. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob enajstih. Avtobus 32 din. Potrdila za polovično vožnjo. Po g 11. potniške tarife iz leta 1938. uživajo potniki, ki do-potujeio v kraje Jugoslavije zaradi odmora, okrepitve oziroma zdravljenja ter bivajo v tem kraju najmanj 10 dni, a najdalje 3 mesece, brezplačen povratek. V dobo 10 dnt se računa tudi dan prihoda, dan odhoda pa se v to dobo ne računa. Potnik, ki hoče izkoristiti to ugodnost, mora poleg vozne karte kupiti še potrdilo o bivanju. Bivanje pa overavljajo občine in sicer v Ljubljani obrtni oddelek mestnega poglavarstva, ki ima svoje pisarne v I. nadstropju mestne hiše na Mestnem trgu štev. 2. Vsak potnik mora predložiti potrdilo uprave policije o prijavi in odjavi. Ker pa potniki iščejo overovljenja potrdil tudi popoldne ter ob nedeljah In praznikih, ko obrtni oddelek ne posluje, izdaja ta overovljenja ob delavnikih popoldne od 17. do 19. ure ter ob nedeljah in praznikih od 10 do 12 predsedstveno tajništvo v mestni hiši na Mestnem trgu štev. 27, torej ob delavnikih dopoldne v deeni, drugače pa v levi hiši rotovže, kjer se je treba javiti pri vratarju. Pevski zbor Glasbene Matice ima redne vaje ob torkih in četrtkih ob 20. url. Drevi vaja vsega mešanega zbora- Odbor. Kdor se želi učiti glasbe (klavir, violina, petje itd.), naj se takoj vpiše v šolo Glasbene Matice, Ljubljana. Gosposka ulica 8. Šola Glasbene Matice je najstarejša slovenska glasbena šola z odličnimi uspehi. Vsi gojenci Sole Glasbene Matice, ki morajo obiskovati splošno glasbeno teorijo in mladinsko petje, naj pridejo v sredo, dne 13. t. m., ob 14 uri v sobo št. 17 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici. Ratilava slovenske obrti. Razstavni odbor na znanja, da je v smislu sklepa svoje zadnje seje zaradi napetega mednarodnega položaja prekinil začeto delo za razstavo in Razstavo slovenske obrti, ki je bila določena za čas od 7. do 16. oktobra t. 1., preložil na poznejši, primernejši čas. Razstavni odbor Je o tem s posebnim obvestilom obvestil tudi vse prijavljene razstavljale« s prošnjo, da izdelke — v kolikor nimajo še gotovih — dokončajo m pripravijo za poznejši čas, ki bo za razstavo primeren, o čemer bodo še obveščeni Vendar bo v proslavo 10 letnice dela Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI izšel v pozni jeseni posebni zbornik « prispevki strokov njakov o delu in položaju obrtništva v dvajsetih letih svobodne države. Podrobnosti o tem bodo še objavljene. » / Stran 4 SLOVENSKI WM<, 3n« ti. »ptembra 1939. Stev. 208. Boj za ozemlje lužnega tečaja Američani se pripravljajo, da bi enkrat aa vseiej odločili, čigavo je ozemlje, ki leži ob južnem tečaju. PoLarai raziskovalci, ki so v tem pogledu zasnovali širokogruden načrt, se pripravljajo na čudovit poizkus. Uspehi, ki jih je dosegel v začetku letošnjega leta Lincoln Ellš-wonth, so vzbudili v Ameriki veliko zanimanje in gibanje, ki ga j« podpirala tudi ameriška vlada, da naj se organizira odprava, ki bi končno veljavno odločila posest južnega tečaja.. To gibanje, ki ga je podpiral zlasti admiral Byrd, je zavzelo tak obseg, da je vlada dala nalog, naj 6e izdela načrt, ki je bil predložen senatu Ta je imenoval komisijo, ker brez te nikjer na svetu ne gTe, ki je vprašala o tem za nasvet priznane strokovnjake. Na koncu neke seje je admiral Bjrrd podal razloge, ki iz stališča narodnih ameriških interesov odločno govorijo za to, da se načrt izvede. Kljub temu pa je senat na veliko začudenje vseh odklonil vsako denarno pomoč. To se je zgodilo 23. junija letos. Toda pod pritiskom javnega nmenja so si ameriški poslanci le premislili. Osem dni pozneje, ko so glasovali za preračun za leto 1939-40. je kongres vključil tudi stroške, ki so potrebni za odpravo, kar je predsednik Roosevelt potrdil. Vlada je odobrila znesek 350.000 dolarjev, poleg tega pa eo zasebniki podpisali 300.000 dolarjev. Cilji odprav« Odprava, ki jo bo vodil admiral Byrd, se bo odpeljala na treh ladjah, in sicer na Bear of Oakland, starini polarnih odprav, Northland in North Star, ki je napravila preizkušnjo v nevarnih vodah Aljaske. Odprava bo odpotovala 1. oktobra in bo ostala Sest mesecev v vodah južnega morja. Glavni cilj odprave je, da potrdi pravice Združenih držav nad temi deželami, ki so jih odkrili ameriSki raziskovalci, zlasti pa admiral Byrd in Lincoln Ellsworth Te pokrajine zavzemajo milijone kvadratnih kilometrov in se jih tudi druge države, zlasti Anglija in Norveška ne otepajo Resnica je, da je to ozemlje postalo naenkrat zaželjena slaščica, po kateri se vsem sline cedijo. Nekateri celo pravijo, da bo morda tudi Nemčija nenadoma postavila svoje zahteve. Novost tega načrta je v tem, da Združene države nameravajo tokrat krepko podpreti 6vojo pravico do posesti, ki 60 jo teoretično že proglasile e tem, da so njeni raziskovalci zasadili ameriško zastavo v njena tla. Naselitev ozemlja Pri tem ne gre več za to, da bi se samo nanašalo ta ali oni del tega ozemlja na zemljevid ali pa da bi kdo vrgel zastavo iz drvečega letala nanj, ampak za to, in pred vsem za to, da se poizkusi, kako bi se obnesla orva naselitev v teh ledenih pokrajinah. Admiral Byrd bo vzel e seboj 70 ljudi in jih bo razdelil v tri skupine. Ustanovil bo tri baze, na katerih se bo naselila po ona izmed treh skupin. Po preteku enega leta jih bo zamenjal z drugimi in tako jih bo redno menjaval vsako leto. tako da bo ostalo to ozemlje, ki so mislili, da se ga ne more naseliti, stalno naseljeno Razumljivo je, da če se bo to posrečilo, se bo moglo naseljevanje poetopama izvesti. Za uresničenje tega načrta govorita pred vsem dva razloga. Po mišljenju priznanih raziskovalcev je ozemlje ob južnem tečaju bogato n? rudah, zlasti pa na ogromnih ležiščih premoga. Ta ležišča so po izjavah Lincolna Ellsvortba tako velika, da bi zadostovala če bi se iz s-ianjega napetega mednarodnega položaja izcimilo »sedem suhih let«. Pa Li-di 'etaleka oporišča bi 9e dalo tukaj napraviti. Združene države 60 vedno poudarjale, kakor mnogo drugih, da nimajo hikakih želja po novem ozemlju. V tem primeru pa pravijo, da gre za ozemlje, ki pripada ameriški obli-Kakor izgleda, se Američani trdovratno držijo Monrojevega nauka: Amerika Američanom 1 Zakaj „češpljev teden" v Lfubljani Mestna občina ljubljanska priredi od današnje srede 13. t. m. pa do druge srede 20. t. m češpljev teden. Kmetje in meščani bodo imeli kar tri tržne dneve, namreč dve sredi in soboto dosti prilike, da kmetje z vseh krajev pripeljejo na ljubljanski živilski trg čim največ zdravih in dobro zrelih sliv in češpelj. Mestna občina ljubljanska zato ves češpljev teden na uvožene češplje ne bo pobirala nobene trošarine, ki znaša sicer 25 par od kilograma. Pri nas porabimo še vedno mnogo premalo svežega sadja, še mnogo manj pa vkuhanega in predelanega Izvozna statistika naše države nam pa dokazuje, da drugje prav našo češpljevo marmelado že smatrajo za vsakdanji kruh fce torej po drugih državah potrosijo ogromne množine naših sliv in .češpelj ter pri nas izdelane mezge, zakaj se ne bi s temi dobrotami in s to zdravo hrano okoristili tudi mi doma? Letos imamo izredno bogato letino sliv in češpelj. Tudi druge razmere eo vzrok, da so cene sadja, predvsem pa sliv in češpelj tako nizke, kakršnih nikdo ne pomni. Navzlic temu pa. pri nas še velika večina gospodinj smatra češpljevo marmelado samo za lukeue. Menda ni več treba opozarjati na koristi uživanja sadja. Cene 6livam in češpljam so pri nas že tako padle, da je to sadje gotovo najcenejše živilo. V drugih delih naše države ob tem času ljudje žive 9koraj od samih sliv in prav ti kraji, kjer se ljudje preživljajo skoraj s samo rastlinsko hrano, 6e ponašajo z najbolj zdravim in najbolj krepkim ljudstvom. Ker so cene češpljam in slivam že itak padle globoko pod navadno raven, bomo prihodnji teden v Ljubljani imeli dosti najlepših sliv in češpelj tako poceni, da se lahko vsaka družina založi s češpljevo marmelado za vse leto. Pri sedanjih cenah se bo 25 par pri kilogramu že mnogo poznalo, saj bodo trošarine oproščene prav vse slive češplje, naj pridejo iz bližnje okolice ali pa s katerekoli strani Slovenije in države. Posebno pa opozarjamo kmete, naj izkoristijo lepo priliko, da bodo slive in češplje v Ljubljani oproščene trošarine, da jih z vseh strani čim več pripeljejo na ljubljanski trg. če se prekup- Prizor iz sedanje vojne? — Ne, marveč prizor iz napetega kriminalno-socialnega filma »Angeli črnih obrazov«, v katerem na6topajo gangsterji, mladi nedorasli izgubljenci in druge značilne ameriSke prikazni, med njimi pa duhovnik, misijonar modernega časa, ki pridobiva te garjeve ovce za pošteno življenje. Roman, po katerem je bil narejen ta svojevrstni, pretresljivi in n peti film, bo začel naš list prinašati za »Strupeno meglo«. Fotorieba Warner Bros. Selitev civilnega prebivalstva Poljske vasi gore. Nemci jih zasedajo, potem ko sta topništvo in letalstvo opravila svojo žalostno nalogo. cem izplača prevoz češpelj v mesto, se bo gotovo tudi kmetu samemu izplačalo. Zaslužek, ki ga spravijo v žep prekupčevalci, naj si lepo raz-dele kmetje in mestne gospodinjel Ker so se zadnje dni nekatere gospodinje pritoževale, da v Ljubljani po trgovinah ni mogoče dobiti sladkorja, opozarjamo trgovce, naj »a svoje odjemalce pripravijo dovolj sladkorja po predpisani znižani ceni. da ne bo spet pritožb in nezadovoljnosti med gospodinjami, predvsem pa tudi ne najraznovrstnejših neutemeljenih in razburljivih govoric. Mestni tržni urad je naredil vse korake ter najstrožje kontrolira prodajo živil, da »e ne bi morda le krlo pregrešil proti silno strogemu zakonu o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Vsem špekulantom prete prav hude posledice ia kakršnokoli prikrivanje, kopičenje ali draženje bla-ga s kaznijo 6 mesecev in 50.000 din globe ter i zaplembo vsega blaga. Nemci o znača'u in pomenu prvega tedna vojne Pod naslovom »Obračun enega tedna« daje »Frankfurter Z^itung« pregled političnega in vojaškega položaja za osem dni od začetka vojnih operacij na Poljskem. List i lavlja: 1. Nemški narod ni obdan z onim navdušenjem, v katerem je bil v prvih mesecih vojne leta 1914, ker se zaveda svoje usode in ]e storil vse ukrepe, da ontane njen gospodar. Razen tega v nasprotju z letom 1914 danes ni nikakršnih žalostnih na-pprotstev med političnim in vojnim vodstvom. Danes prevladuje ena edina železna volja: boriti se in nikdar se ukloniti. 2. Danes ni vojne na ji veh frontah. 3. Rusia je danes v vrstah sovražnikov Nemčije, Italija pa je zaveznica Nemčije, čeprav ni poklicana, da se bori. Italija izpolnjuje zelo važno nalogo glede omejitve vojnega področja. 4. Kar se tiče Nemčije, je treba dodati tudi to, da je omejila svoje vojne cilje. Ti se nanašajo edinole Poljske. Odnošaje Nemčije do Poljske je lahko izraziti v enem Hitlerjevem stavku: Odnosi 6e morajo tako spremeniti, da bo skupno miroljubno življenje zavarovano. 5. Kar se tiče zahoda, Nemčija vojne ne želi. 6. Glede nevtralnih držav je treba poudariti, da so cilji Nemčije istovetni z njihovimi cilji in bo zaradi tega spoštovala njihovo nevtralnost. Nem-čja je omejila svoje vojne cilje, ker ni hotela vojne, temveč je hotela samo popraviti krivice glede zgodovinskih meja. 7 Angleži so preprečili miroljubno spremembo meja in eo dali prednost vojni. Stališče Nemčije v sedanjem boju ostane nespremenjeno. To stališče je poudarila z vojnimi uspehi, ki jih je dosegla v preteklem tednu. Pariz, septembra. Snočnji uradni »Temps« piše o vojnih operacijah na Poljskem »Vesti, ki so prispele s poljskega bojišča nas ne smejo vznemirjati. Položaj je približno tale: Nemške čete, ki Šospodarijo v rudniški kotlini v poljski Gornji leziji ter pokrajini Krakova, so dospele pred Tarnov. Na severu so ogorčene borbe okoli Lodža. Na drugi strani so se koncentrirali nemški motorizirani in blindirani oddelki v pokrajini Bidgošč in Torunj. To zbiranje sil ima namen pripraviti ofenzivno akcijo v južnovzhodni smeri. Namen te ofenzive bi bil presekati črto Poznanj-Varšava ter dobiti zvezo z nemškimi četami, ki napredujejo iz slezije v severnovzhodni smeri in ki so naletele na poljski odpor pri Lodžu. Poljski generalni štab zdaj preureja svoje sile. Te sile se umikajo, boreč se proti nemškemu prodiranju. Njihov odpor je samo tolik, kolikor je to potrebno, da bi omogočili preureditev. To pojasnjujejo tudi boji pri Lodžu. Poljske čete. ki se hrabro borijo v tej pokrajini, branijo pot v Varšavo, istočasno pa so močna' obramba za poljske čete, ki izpraznujejo poznanj-sko okrožje. Radio Torek. a. tept.: n Uverture (ploiče) - 12.45 Po-roeila — 13 Napovedi — 13.2o Operetna grlasba (Rad. orkester) — 14 Napovedi — IS Harmonika solo, g. M. Stan te — 1&40 Socialne bolezni in zaščita pred njimi Urdč. Zlata Pirnatova) — 19 Napovedi, poročila — lfl.3o Deset minut zabave — 10.40 Nac. ura: Nove smeri v slov. glasbi (D. M. Sijanec, dirig.. Ljublj.) - 3o Iz Bolgarije (plošče) — 2o.3o Koncert operne glasbe. Sodelujeta: g. Ado Darian (tenor) in Radij, orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Instrumentalni dueti: Klavir in harmonij. Sreda, 13. sept.: 12 Poskočni napevi (plošče) - 15.45 Poročila - 13 Napovedi - 13 2o Orglice in harmonik* (gg. Ptan in Stanko) — 14 Napovedi — 16 Mladinska ura: Camera obscura (izdelava in uporaba . g. Mir. Zor) — 16-20 Plošč« — 18.4o Stari slovenski ljudski plesi (g. Boris Orel) — 19 Napovedi, poročila — 19.4o Nac. ura: Srbska vojska za časa Karadlordja (dr D. Stranjakovič) — 2o Koneer »Ljubljanskega Zvona« — 2o.45 Za razvedrilo (ploSče) — 21.lo Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Na ples! (plošče). Drugi programi I Naročajte in sirite Slovenski dom! Sreda, 13. septembra: Zagreb: 20 PloSče po željah — 20.30 Ork. konc. — 21 Turin — Sofija: 19.15 Massenetova opera «Werther« — Budimpešta: 13.50 Cig, ork. — 20.40 Ork. konc. — 22 Vojaška godba — 28.85 Cig. ork. — Trst-Milan: — 17.15 Plesna gl. — 21 Opera — Rim. Bari: 21.30 Instrumentalni konc. — Florenca: 21.45 Simf. konc. — BeromiinSter: 20.10 Prenos ii Baala — Sottens: 20.05 Operetni večer — 21.50 ■— tionte Cemeri: 20 Ork. konc. — 20.20 Igra — — 22 Plesna gl. — Bukarešta: 20.25 Ork. konc. — Ple»-na *'■ — 21.30 Valčki — Luksemburg: 20.30 Lahka gl. r 21. Pianino _ 22.05 Simf. konc. - Horby: 19.30 Kabaret - 20 Orgle - 22.15 Plesna glasba. septembra: Zagreb: 20 Gledališki prenos - Sofija: 19.30 Simf. konc. - 20.50 Lahka gl. — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. - 22 Kom. konc. -2S C'g{ or,k-. T Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. - 21.30 Simf. koralni konc. _ Rim-Bari: 21 Spevoigra - Florenca: 21 Operi «Aurelia al ballo« in «Cavalleria ru-sticana« — Bermoiinster: 30 Opera »Vesele žene windsorske* — Sottens: 20.30 Lahka gl. — 21.06 Soli. stični konc. — Monte Ceneri: 20 Arije — 20.30 Ork konc. — 21.40 Vok. konc. — 22 Plesna gl. — Bukarešta: 20 Baska gl. — 21.85 Plesna gl. — Luksemburg: 20.45 Ork. kono. — 21.15 Stara In moderna gl. — H6rby: 20 Igra — 21.30 Klavir. Ujete Poljake-civiliste v Gdanskem ženejo Nemci v ježo. Lojze Pajtler: BEG IZ MUSKE LEGI]E Drugo jutro je vstal veliki dan: od-potovali emo v puščavo. V pravo, resnično, peščeno puščavo, nič več samo v nekaj, kar bi bilo za silo podobno Sahari. Dan se je komaj naznanjal, ko so nas vrgli na noge. Vse smo imeli že pripravljeno, zato smo se samo oblekli, popili kavo, potem pa se oprtali z vsem, kar smo si bili morali pripraviti in povezati C« prejšnji večer. Nato «no se postavili v vrste po oddelkih. Podčastniki eo nas uredili za pohod. Ko smo se urejali, sem pogledal Poljaka, ki je bil blizu mene. Videti je bil nekam zamišljen, zato sem ga vprašal: »No, kako bo?« Nič se ni zasmejal, temveč je odvrnil: »Ne bo sile.« Držal se je nekam zagonetno, zato 6em ga vprašal dalje: »Kaj misliš, da bo kaj posebnega?« »Kdo ve ...« S tem mi je vzbudil radovednost in sem nadaljeval: »No, kaj se delaš skrivnostnega. Povej, kaj 6e ti zdi. Kam gremo.« »V vojsko!« je dejal kratko. Če bi mi bil to dejal snoči, bi se mu bil smejal, tako pa sem njegov odgovor sprejel čisto re6no, kakor se spodobi. Skušal sem pa zvedeti še kaj več: »Po čem sklepaš to?« »Po tovorih, ki nam jih nalagijo. To pripravljanje ni kar tako. Hrane, streliva, orodja, vsega, da boš vlekel ko osel. To stnrdi po smodniku. Slišim, da so se ne ki rodovi spet vzdignili, pa jih bo treba spraviti k pameti.« Premolknil je. Videl sem, da je njemu še manj prijetno pri srcu, kakor je zdaj kar na lepem bilo meni. Minila me je vsa dobra vodja, s katero setm bil vstal in si domišljal, kako prijeten bo ta naš prvi izlet v puščavo. »Pokalo bo, pokalo. Kadar ti nalože toliko ko mezgu, kadar nehajo seržanti zmerjati, je zmerom kaj blizu. Jaz sem siar maček v Legiji; tako ti rečem: v dveh dneh, pa boš videl, kaj je puščava in kaj so saharski zlodji.« Njegovo govorjenje bi me bilo potrlo, toda prav, ko sem se pripravljal, da ga do «»|i en mož udarila v korak. Med šklepetom še kai povprašam, je zadonelo povelje: »Naprej marš!« r - Pozabil sem na V6e; Legija je kakor orožja in orodja, med prhanjem mezgov in topotanjem častniških konj, smo v rož- 1 nati jutranji luči koTakali proti puščavi, ki nas je čakala nekje za: hribi na obzor- . ju. Za nami se je pod zamoklo nebo dvigal rumenkast oblak prahu, v katerega 6e je lovilo prvo detinsko sonce ... Bil je to moj prvi pohod v V6ej vojni opravi. Čez dobre pol ure sem že čutil, da se bomo kljub vsemu, kar sem že skusil, v Legiji učili še presneto Boga moliti. Bolele so me rame, noge, roke. Obleka je bila brž premočena, v prahu se skoraj ni dalo dihati. Toda povelje nas je gnalo naprej, brez oddiha, brez čakanja. Koračili smo se po nekakih soteskah, po katerih na« je preganjalo neusmiljeno sonce s svojimi bodečimi preti. Bila ie huda pot po divjini. K sreči je trajala samo do poldneva. Sedaj smo do6peii do oaze, ki je nam bila določena za cilj. . . Prihod tja nas je vse presenetil. Nismo ničesar videli in pričakovali. Toda nenadno je bilo soteske konec, stopili smo na rob puščave. In tu se je v gostem položenem zelenju evhaliptov skrivala oaza Izpod zelenja so blesteli zidovi, strehe, kupole in stolpi arabskega svetišča. Pogled na zelenico nas je kar očaral, vsaj nas mlajše. Najrajši hi se bili ustavili in gledali Toda morali smo naprej; no pa nam ni bilo sila hudo, -saj je pot trajala samo še nekaj minut in že smo bili v senci palmovega ter evhaliptovega zelenja, sredi taborišč za karavane, polnih odpadkov, suhega vejevja in neusmiljenih puščavskih bolh, ki imajo to lepo lastnost, da ostanejo vedno v domačem kraju in grizejo samo človeka, ki pride k njim, z njimi pa ne marajjo, Kako lep je bil počitek v senci na robu puščave, ob cesti, hladni vodi, med tihim pošumevanjem palmovih vrhov. Za tu 60 bile najprej določene vaje, ki naj bi trajale nekaj dni. Prvo popoldne smo imeli prosto. Tudi naslednje dni na6 niso preveč preganjali z manevri, tako da smo bili dosti prosti, in eno se lahko pošteno oprali od vsega prahu. Skozi oazo je tekla precej velika rečica, kjer smo celo lovili ribe. Dobivali smo tudi veliko sadja, katerega so Arabci donašali iz bližnje kasbe. Naprodaj so nam nosili celo jajca. Vse skoraj zastonj. Ti lepi manevri so trajali dvanajst dni. Po končanih manevrih pa ono imeli tri dni skupaj prosto in smo 6i preganjali čas kakor otroci. Izmed zelenja so nam blesteli nasproti beli zidovi, strehe in kupole velikega svetišča. »Slovenski dom< Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naroJnina 12 din. ia inozemstvo 25 din OredniStvo Kopitarjeva ulica 8/II1. Telefon 4001 do 1005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jote Kramarii, — Izdajatelj; ini Jote Sodja — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo.