3

2



ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 20. decembra 2012  Leto XXII, št. 51-52


Porabje, 20. decembra 2012

Porabje, 20. decembra 2012



Topel pa lübezni puni božič…

»Posvejte v srcaj si vužgimo, pokleknimo k jaslicam. Božje dejte počastimo, ki prišlo z nebes je k nam. Jezušček, naš bratec nebeški, ti prav dobro nas poznaš. Naša srca blagoslovi, ki nadvse jih rad maš. Za božične dneve prinesi iz nebes nam božji mir, da naš dom bo vedno srečen v tebi, ki si sreče vir.«   
Takšne ali malo bole kratke reči smo napisali našim poz-nancom, naši žlati pred najlepšimi krščanskimi svetki v leti, stere vsikši človek čaka. Čaka vören človek, steri se pripravla najbole düševno; ojdi k zornicam, ranim mešam, poslüša božične pesmi, se malo stavi z delom… Čaka nevörni človek, ateist, steri vüpa, ka de na svetke vsega zavolé… Najbole pa čaka deca, ka se mali Jezuš narodi pa ji dar prinesé. Kak dugo je tau že tak? Po enom tali že več kak dvejgezero lejt čaka lüstvo na Odrešenika, steri pride kak malo, nebogljeno dejte na svet. Po drugom tali pa sam svetek ma svojo zgodovino, kronologijo.
Zakoj se božič sveti, praznuje ranč 25. decembra? Tak mislijo, ka so kristjani v rimskom cesarstvi, v staroj Romi s tejm svojim svetkom steli premagati poganjski svetek, steri se je zvau »rojstvo nepremagljivoga sonca« (Sol Invictis). Namesto praznika sunca so postavili den zveličanja (Sol Salutis). Božič kak svetek so priznali med letoma 325-335 po Kristusi, po tis-tim, gda je Velik Konstantin napravo reforme v cerkvi pa je krščanska vöra gratala priznana vöra cesarstva. Dapa v gnešnjov formi se je začno te svetek svetiti dosti kesnej.  V 18. stoletji so božični svetki ešče nej bili tak velki svetki kak vüzemski svetki. Na Vogrskom so je začnili bole na velko svetiti v 19. stoletji.
Gnešnji Božič si ne moremo zamisliti brezi ništerni simbolov. Tau je najprvin božična jelka ali po našom krispan. Porabsko rejč krispan smo prejkvzeli z nemškoga gezika (der Christbaum), pomeni Kristušovo drejvo. Krispan so eške med dvöma bojnama po naši vasnicaj obesili pod plafaun na klin za posvejt. Okinčali so ga z rdečimi djabkami ali so pa v svejkli papír zasükali cuker ali na kocko zrezano repo. Meli so ga do trej kralovoga (6. januar), te so ga (praznoga) postavili na stüdenec. Gnešnji krispani so bogato okinčani s cukrom, z okraski, s svejčami.
Po naši vasnicaj je nej bila tak razširjena šega, ka bi si doma betleheme (jaslice) postavlali. Betlehem so nosili mlajši, steri so ojdli od iže do iže, za maloga Jezuša darove vküpbrali pa lidam blajžene svetke želeli. V Sloveniji, po Prekmurji so jaslice postavlali te tö, če krispana nejso meli. Tau šego je razširo sv. Frančišek Asiški, steri je leta 1222 na božič ojdo v Betlehem pa so se ma tak povidle jaslice, ka je od püšpeka proso, naj on tö leko ma takšno liturgijo, kak je tam vido. V edno jamo je dau nanositi slamo, postavo jaslice z živo marov vred pa je za svetke tam predgo. 
Najlepše je v svetkaj, ka je človek leko vküper s tistimi, stere ma rad, s svojo držino, s svojimi bližnjimi… Največ vrejdno pa tau, če so med nami mir, lübezen pa sreča, stere simbolizira betlehemsko dejte. 
Zvejzdice na kmičnom nebi v svetlij senjaj trepečejo, dob-re misli, lejpe želje v nauč božično šugtivajo. Topel in lübezni poln božič Vam želejmo sodelavci časopisa Porabje.
Marijana Sukič


Champaigne: Rojstvo Jezuša

Drage bralke, dragi bralci!

Med prejemniki tudi Državna slovenska samouprava


7. decembra 2012 je na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani potekala  tradicionalna dobrodelna akcija »Podarjamo knjige«, na kateri sta Zvezno ministrstvo Republike Avstrije za šolstvo, umetnost in kulturo ter Mohorjeva družba v Celovcu podarili knjige v vrednosti 50.000 EUR. Prireditve se je udeležil tudi državni sekretar Urada za Slovence Matjaž Longar.
V letošnji akciji, ki je že dvanajsta po vrsti, so knjige prejele štiri ustanove: Državna slovenska samouprava z Gornjega Senika, Zaporniški vikariat, Slovenska Karitas in Slovensko združenje France Prešeren iz Skopja.  Mohorjeva družba v Celovcu tudi na ta način uresničuje namen svojih ustanoviteljev, blaženega škofa Antona Martin Slomška, Andreja Einspielerja in Antona Janežiča, to je širjenje slovenske knjige med ljudi, posebej tiste, ki si je zaradi materialne ali kakšne druge stiske ne morejo kupiti sami. Z letošnjo akcijo želijo kot založba slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem posebej poudariti tudi njihovo skrb za ohranjanje slovenskega jezika med slovensko manjšino, ki živi v Makedoniji in v Porabju na Madžarskem. V imenu porabske slovenske skupnosti je darilni bon za knjige prevzel predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš.

Leto, ki mineva, nam je dalo marsikaj dobrega in pomembnega. Porabski Slovenci ste upravičeno ponosni na vse tisto, kar ste dosegli. Uspešno ste premagovali težave in napredovali na številnih področjih. 
Morda je trenutek še preblizu in ta hip še ne dojemamo vsega, kar  je bilo doseženo v letu 2012, morda bomo nekatere stvari v celoti razumeli šele v prihodnosti, toda Slovenci na Madžarskem ste utrdili svoj ugled tudi zaradi pogumne odločitve, da prevzamete vodenje in upravljanje dvojezičnih šol v Porabju. Tako ocenjujejo prijatelji, ki nas vidijo od daleč, iz Ljubljane in Budimpešte.  
Zelo dejavni ste bili tudi na vseh drugih področjih. To velja za Zvezo Slovencev na Madžarskem, za Državno slovensko samoupravo, za šole, za  kulturna društva, za Razvojno agencijo Slovenska krajina ter druge narodnostne organizacije in ustanove na Madžarskem. Imeli smo odmevne narodnostne prireditve. V  Lipi smo gostili predsednika Republike Slovenije in Madžarske. 
Ni mogoče našteti vsega, naj dodam le še, da smo z zanimanjem pričakovali vsako novo številko časopisa Porabje, vsake nove Slovenske utrinke, in da smo vsi zadovoljni, da ima Radio Monošter daljši program.
Vse to nas pred vstopom v novo leto 2013 navdaja s prepričanjem v lastne sposobnosti ter z zaupanjem vase in v našo skupno prihodnost. 
Imeli smo nenavadno bogato leto jubilejev: praznovali smo 20 let Slovenskega magazina, 20 let, odkar je Madžarska priznala Slovenijo, 20 let vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, 10 let Slovenske hiše v Sombotelu in 10 let, odkar je Szentgotthárd uradno dobil tudi  slovensko ime: Monošter.
Tudi prihodnje leto v tem pogledu ne bo nepomembno: slavili bomo 15-letnico Slovenskega kulturno-informacijskega centra Lipa v Monoštru in 15-letnico otvoritve Generalnega konzulata Republike Slovenije v Železni in Zalski županiji. Oba povezuje skupno prizadevanje pri združevanju Slovencev na tej in drugi strani meje. In dalje, oba sta dokaz, da lahko tudi sorazmerno majhne narodne skupnosti naredijo velike stvari.
Naj nas tudi v novem letu vodi spoznanje, da lahko še veliko naredimo za boljše življenje Slovencev na Madžarskem. Dokažimo, da nam ni vseeno za materni jezik, za pravico do dvojezičnosti in za ohranitev narodne zavesti tudi pri prihodnjih generacijah, ki bodo živele v tej lepi dolini med Tromejnikom in izvirom Zale. 
Ob vstopu v novo leto vam želim vse dobro, veliko uspehov in zdravja. Moje dobre želje veljajo tudi vašim družinam in vsem prijateljem Porabja.
Drage  bralke, dragi bralci, voščim vam vesele božične praznike in srečno novo leto!
Dušan Snoj
generalni konzul
R Slovenije


V imenu DSS je darilno listino prevzel predsednik Martin Ropoš (drugi z leve).

Božič naj bo čaroben tudi letos

Veliko sem razmišljala, kaj naj napišem za božično številko. Potem pa sem se spomnila na nekdanje božične praznike. Ko še ni bilo takega vrveža, toliko stresa in razdražljivosti. Ko niso vsi drveli v nakupovalna središča in naročali daril v spletnih trgovinah. 
Ko smo še imeli čas drug za drugega, smo bili bolj mirni, in ko je še imel božič svoj čar.  
Tudi letos so pred nami prazniki, za mnoge najlepši čas, ko se po napornem letu malo ustavimo, spočijemo in izključimo iz vsakdanjega vrveža. Lepo bi bilo, če ljudje ne bi preživljali praznika skregani, napeti, nezadovoljni, brez miru. 
Kakor koli, zame je Božič najlepši praznik. Svojo vrednost ima, ker ga preživim v družbi svoje družine. Božič naj bo lep. Spet tako lep…kot lani in predlani. Vsako leto. Tisti občutek, da smo skupaj in se imamo radi. In želja, da bi bilo naslednje leto tudi tako. Skupaj, vsi, družina, prijatelji. 
Spominjam se še, ko sva s sestro kupili prvo darilo za mamo v vaški trgovini. Zbrali sva vse svoje drobiže in sva lahko kupili kremo za obraz. Pa sva jo naskrivaj nesli domov in kakšno veselje je bilo, ko sva jo lahko predali mami na sveti večer. Veliko veselje je bilo tudi to, ko sva s sestro dobili prvo skromno darilo od najinega deset let mlajšega brata. To so preproste stvari, a tudi najlepše. In je najlepše, ko smo vsi skupaj z družino. Na sveti večer se okrog 16. ure vsi zberemo pri babici, ki nas nestrpno čaka. Malo sedimo v njeni jedilnici, se pogovarjamo, jemo, pijemo. Potem zazvoni zvonec (to dela zmeraj botra), kar pomeni, da je prišel Božiček. Vsi gremo v sobo, kjer stoji božična jelka. Postavimo se okrog nje, ugasnemo luč, prižgemo svečko in vsi skupaj zapojemo najbolj znano božično pesem. Nato pa babica razdeli darila med nas. Gremo nazaj v jedilnico in se spet malo pogovarjamo in jemo potico. 
Nato vsi skupaj gremo k stricu, kjer vse to ponovimo. Zapojemo okrog jelke, dobimo darila in se skupaj veselimo. To se vse ponovi tudi pri botri in na koncu še pri nas doma. Veseli smo, da lahko praznujemo skupaj. Je lep občutek. Medtem ko gori sveča in vsi pojemo, vidim na obrazih, kako so vsi mirni, veseli in srečni...
Zvečer gremo še vsi k sveti maši in tako je praznik popoln. Tudi letos bo tako. Vem. Preprost Božič, tako kot vsako leto. In upam, da še veliko-veliko časa. Naš Božič. Čaroben Božič. In se ga veselim. Kot vsako leto. Božič je res praznik, ko vse delim z ljudmi, ki jih imam rada. Mir in ljubezen, to je to, kar vam želim. Vse ostalo naj bo pa tako, kot si želite. 
Naj vam božič prinese mir in dobro,
srečo, zdravje in veselje,
novo leto pa naj izpolni vse vaše
tihe želje... 
Nikoletta Vajda-Nagy

Stau (pa eške več) lejt stolnice svetoga Nikolaja v Soboti

Prekmurje pa Porabje, ali vküper po indašnje Slovenska krajina, je v preminauči 1400 lejtaj - od tistoga mau, ka so na njegvo zemlau prišli naši stari-stari starci, Slovani ali Slavi – slišala cuj k dosta püšpekijam. Potom toga, ka so Madžari svoj rosag napravili v Karpatskom bazeni, je eden tau biu pri győrskoj, drügi pa pri zagrebškoj püš-pekiji. Leta 1777 je cesarica Marija Terezija napravila sombotelsko püšpekijo, pri šteroj so Porabski pa prek-murski Slovenci bili vse do konca prve svetovne bojne. En par lejt kisnej so Prekmurci že slišali k mariborskoj škofiji, vse do leta 2006, gda so nauvo püšpekijo napravili v Murski Soboti.
V etoj püšpekiji ali škofiji so meli letos julija veuki svetek. Cerkev svetoga Nikolaja, štera je šest lejt že stolna cerkev (székesegyház), so djenau pred stau lejtami gorobnau-vili po planaj domanjoga merara Lászlóna Takátsa. Mi smo Mursko Soboto gorpoiskali oktobra, pa se z en par lidami pogučavali o tem, ka se je pred stau lejtami pa ka se je letos godilo.
»Pred stau lejtami je Murs-ka Sobota z edne vesnice, z ednoga maloga varaša grtüvo veuki varaš. Indus-trija se je povekšala, lidgé so prišli sé živet. Naša stara cerkev je bila že premala za telko lüstva. Nika cüjdejvati pa popravlati pa bi več koštalo, kak malo porüšiti pa na nauvo zidati« - nam je raztomačo cerkveni zgodovinar iz Sobote Franc Küzmič, pa cüjdau: »Razloček med starim pa nauvim talom se fanj vidi od zvüna pri prezbiteriji (szentély) pa törmi, ka je ništerne stene merar Takáts tak njau. Spodkar znautra pa so ostali lejpi freškonge.«
Kak smo čüli, gnešnja cerkev je oprvin bila Mihaelova, samo kisnej je gratala od Nikolaja, od püšpeka Miklau-ša. »Na etom mesti pišejo od cerkve prej že kauli leta 850. V ednom dokumenti pa najdemo bole gvüšno leto, cerkev iz 1252. Tak má romanske fundamente, ka so po leti 1300 dale zidali v gotskom stili, kak na priliko aukna pa törem. Iz tistoga cajta so freškonge. V tistom cajti je biu tü prejdjen dühovnik arhidiakon, šteri je emo ništerne püšpekove pravice. Najstarejši zvon je iz leta 1371, šteroga eške gnes nücamo. Kauli 1400 pa najdemo našo cerkev že v vatikanski paperaj. En par deset lejt so go v cajti reformacije prejkvzeli protestanti, sledik pa je pá katoličanska gratala« - je najstarejšo zgodovino na kratko raztomačo Franc Küzmič.
Kak smo zvödali, stara, mala cerkev je pomalek na nikoj šla. Zatok so domanji vörnicke s pomočjauv svojoga gospauda dosegnili obnovitev. »Polonje penez je dau soboški grof László Szapáry, tistoga ipa je tau bilau 60.000 kron. Drügo so cüjdali vörnicke, prej so tau tö naprejpisali, što kelko more dati. Po vesnicaj so tö raztalali, što kelko more delati. Največ so vozili kamle pa pesek« - nam je tapravila mlada zgodovinarka Mateja Žižek, štera se je dosta spravlala s soboškov stolnicov. »László Takáts je biu prvi šaulani arhitekt, merar iz naše krajine. Naraudo se je na Tišini, v viske šaule je odo na Vogrskom. Cerkev je prejksplanero v aktualnom, secesijskom stili, eške za znautra je vse splanero. V prvoj bojni pa je mrau na fronti v Galiciji pa je tak nej mogo dokončati svojo najvekšo delo.«
27. septembra 1910 so polagali temeljni kamen, na šteroga so se lidgé dosta pripravlali. Gda so cerkev prejkzozidali, so največ pomagale madžarske firme, z železnim betonom so une vse delale. Samo en par domanji je bilau, kak na priliko firma Mesarič prejk poštije. Gda je vse gotovo bilau, so meli v Soboti posvečanje pa sploj veuki svetek. »Cerkev so blagoslovili pa posvečüvali sombotelski püšpek János Mikes 26. juliuša 1912. Mazilili so v cerk-vi 12 križov« - je bidila stare spomine Mateja Žižek pa cüjdala: »Sploj dosta lüstva je prišlo, pred cerkvov so bili slavoloki (diadalívek) na konci gostanjovoga drevoreda. Sodelovali so gasilci, fajbekarge iz Sobote pa sau-sednji vesi. Svetešnji guč je emo grof Szapáry, mešüvali so vogrski pa slovenski.«
Za stauto oblejtnico so v Murski Soboti vödali edne knige, eden zbornik tö, v šterom leko zvün znanstveni člankov preštemo ništerna osebna spominanja nekdešnji župnikov ranč tak. »Planerano smo zberali vse, ka se je najšlo, na priliko v arhivi od fare. Najšli smo nauve kejpe, plane nauve cerkve smo oprvim nadruknivali« - je raztomačila eške Mateja Žižek, edna od urednic knig.
Pomalek bau že dvej leti, ka so v soboško stolnico za stolnoga župnika prišli mladi dühovnik z Grada Goran Kuhar. Pravijo, ka fara vküper diha s tejm, ka je njina cerkev püšpekova gratala. »Gnes je eške cerkev nej tak napravlena, ka bi bila v punosti stolnica, ka eške planeramo pa rihtamo prezbiterij, püšpekove sedilije pa oltar. Vüpam, ka mo leko za en malo gratali prava stolnica« - so povödali dühovnik pa cüjdali: »Murska Sobota je veuka fara. Zvün varaša eške cüjsliši sedem vesnic. Vsikšo nedelo pride k meši kauli 2000-2200 lüdi, v cejloj fari pa nas geste 12 gezero. Ob nedelaj mamo pet meš pa v soboto večer edno, štero ranč tak računamo za nedelsko.«
Župnik so eške povödali, ka zdaj, gda majo gospauda püšpeka tak blüzi, leko bole rastéjo kak skupnost. »Za vse vekše svetke, Gospaudove pa Marijine, gospaud püšpek mešüjejo v cerkvi. K etim mešam pozovémo vse vörnike s püšpekije, nej samo z naše fare. Pridejo dühovniki ranč tak s cejle püšpekije, če nemajo meše v domanjoj fari.«
Kak murskosoboški püšpek dostakrat šegau majo povö-dati, uni gledajo na Porabske Slovence kak na vörnike svoje püšpekije. Tak ka leko mi tü na vogrskoj strani nekdešnje grajnce tö malo čütimo, ka je stolnica svetoga Nikolaja ranč tak naša cerkev.
-dm-



  Cerkev svetoga Nikolaja so obnauvili djenau pred stau lejtami

  V stolnico vsikšo nedelo pride više dvej gezero lüdi


  Znautra do stolno cerkev eške lepšo napravili

Pogovor z Jožetom Vugrincem, direktorjem Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti

POMEMBEN KULTURNI HRAM TUDI ZA SLOVENCE NA MADŽARSKEM

Sedanja oblika, ko sta združeni Ljudska in Študijska knjižnica v Pokrajinsko in študijsko knjižnico, je od 70. let prejšnjega stoletja. Novo poslopje sredi mesta so odprli 5. februarja 2004. Konec leta 2011 je na svojih policah PiŠK imela 356.000 enot gradiva, zdaj ima 370.000 enot, kar jo uvršča na 7. mesto med 57. splošnimi knjižnicami v Sloveniji. V PiŠK so ponosni na dragocenosti, med katere štejejo prekmurske rokopisne pesmarice, cerkvene kronike, vizitacijsko listino iz leta 1627, prekmurske tiske iz 18. in 19. stoletja, kjer je največja dragocenost Nouvi zákon, Halle 1771, Števana Küzmiča. Lani je PiŠK imela 181.861 obiskovalcev, toliko jih bo tudi v letu 2012. Aktivnih članov je bilo lani 13.987, od tega 3.927 predšolskih in osnovnošolskih otrok, letos se je število povečalo na približno 15.200 članov. Srečno naključje je bilo, da je Sóbota dobila že leta 1955 najmlajšo študijsko knjižnico na Slovenskem, s čimer ima pravico do takoimenovanega obveznega izvoda. Za (nas) bralce in obiskovalce se v PiŠK trudi 27 rednih delavcev in nekaj sodelavcev iz javnih del.
- Prvo vprašanje v pogovoru za praznično Porabje dosedanjemu direktorju Jožetu Vugrincu je bilo o pomenu knjižnice za Porabske Slovence in prekmurske Madžare. Vloga se z leti nekoliko spreminja, poprej je bilo več izmenjave knjig, zdaj je v ospredju strokovno izpopolnjevanje pa tudi druge oblike sodelovanja.
»Nekaj let nazaj je bilo res več izmenjave gradiva med županijsko knjižnico v Sombotelu in našo, kot je je sedaj, vendar zamenjava slovenskih knjig in drugega gradiva za Porabske Slovence in madžarskih za prekmurske Madžare še vedno poteka. (Prav med pripravljanjem pogovora so iz PiŠK posredovali v Sombotel 142 naslovov knjig zelo različnih vsebin, op. avtorja.) V zadnjih dveh letih je prišlo do več strokovnih srečanj, na katerih smo pomurski knjižničasrji železnožupanijskim predstavili novosti in dosežke slovenskega bibliotekarstva, oni pa nam njihove oziroma uspehe madžarske knjižničarske stroke. Na zadnjih dveh srečanjih smo k pisanju esejčka Želel(a) bi sanjati dvojezično na obeh straneh meje uspeli privabili tudi osnovnošolce dvojezičnih šol. S Sombotelom in Zalaegerszegom sodelujemo tudi pri razstavah, ki promovirajo določeno vrsto gradiva posamezne knjižnice. 
Z državno knjižnico Széche-nyi in s še nekaterimi budimpeštanskimi sodelujemo predvsem pri izmenjavi znanstvenega gradiva, z državno pa še posebej pri mikrofilmanju gradiva naše knjižnice, ki je zanimivo tudi za to osrednjo madžarsko biblioteko. Do mikrofilmov svojega starejšega, v madžarščini pisanega gradiva, na ta način pride soboška knjižnica čisto zastonj. Sicer pa ima PiŠK pomembno vlogo tudi na višji, meddržavni ravni, ko npr. naš bibliotekar dr. József Papp zastopa slovensko Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije na večjih posvetovanjih madžarskih knjižničarjev.«  
- V čezmejnem sodelovanju ima eno vidnejših vlog potujoča knjižnica po Porabju; kako ocenjujete vlogo bibliobusa? Kot namig: ali ne bi kazalo na eni polici posebej ponuditi pomurske avtorice in avtorje, ki so – lahko – bližje porabskim bralcem, ali pripraviti posebno ponudbo mladim bralcem, ki bi jih na branje slovenskih otroških in mladinskih knjig pripravili v dvojezičnih osnovnih šolah...
»Imate prav: v čezmejnem sodelovanju ima – tudi po našem mnenju – eno vidnejših vlog prav potujoča knjižnica. Le-ta vsaka dva tedna obišče Gornji in Dolnji Senik, Sakalovce, Števanovce in Monošter in izposoja slovensko gradivo. Menimo, da je prav z bibliobusno izposojo slovenskega gradiva - posebej med mladimi obiskovalci potujoče knjižnice v Porabju - največje poslanstvo soboške knjižnice zunaj državne meje. Škoda le, da si bibliobusne izposoje ne privošči več starejših Porabcev.  
Kaj dodati k bibliobusni izposoji v Porabju? Morda res to, kar predlagate: na nekaj policah obiskovalcem posebej ponuditi dela domačih avtorjev – pomurskih in porabskih. To je uresničljivo, poleg tega pa dobro ne le za Porabje, temveč tudi za kraje v Prekmurju, po katerih potuje potujoča knjižnica. Idejo bom posredoval svoji naslednici na mestu vodje knjižnice in vodji potujoče knjižnice in vem, da se bo kmalu zgodila.   
Uresničitev druge vaše zamisli s posebno ponudbo mladim bralcem, neke vrste uvedbo bralne značke za mlade Porabce slovenskega porekla, pa je odvisna predvsem od učiteljev na porabskih osnovnih šolah. Vem, da jo bodo soboški knjižničarji podprli z za to potrebnim leposlovnim gradivom.« 
- PiŠK je odprla vrata, če tako rečeva, tudi za številne kulturne prireditve v svojih prostorih. Vsekakor se zdijo najpomembnejše predstavitve knjig in likovne razstave, pa tudi različna strokovna ali poljudnoznanstvena predavanja.
»Res je. V vsem koledarskem letu skoraj ni dneva, da se v večnamenski dvorani ali zunaj nje ne bi kaj dogajalo. Res pa je tudi to, da bo najbrž kmalu prišel čas, ko bo večino tistih stvari, ki ne bodo posebej izbrane ali po letnem delovnem programu PiŠK predvidene, knjižnica morala prostor zanje zaračunavati. Vsesplošna kriza (in z njo pomanjkanje denarja) vedno bolj trka tudi na vrata slovenskih splošnih knjižnic, tako tudi murskosoboške. To bodo morali vsi tisti, ki bodo hoteli kaj sámi organizirati v njej, razumeti.« 
- Novost PiŠK je Pomurski biografski leksikon.
»V lanskem letu je začel nastajati biografski leksikon Pomurci.si, pri katerem sodeluje kar nekaj bibliotekarjev iz domače ustanove in pa nekaj zunanjih sodelavcev. Projekt, katerega koordinira dr. Papp, počasi napreduje, ker ima ob tej novi nalogi, ki si jo je PiŠK naložila, vsak od strokovnih delavcev že svojega vsakodnevnega dela več kot preveč.«  
- Dvakrat ste – bili – direktor PiŠK, kakšna leta so to bila za vas, slavista z večletnimi profesorskimi izkušnjami?
»Vseskozi nisem bil direktor. Najprej sem bil vodja PiŠK kot enote pri Kulturnem centru Miško Kranjec Murska Sobota, potem, v času, ko se je KC ob izidu zakona o javnih zavodih začel razdruževati, sem bil eno leto v. d. direktorja KC, nato ravnatelj in direktor (vmes tudi v. d. direktorja) že samostojnega javnega zavoda – torej Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota – deset let, do leta 2002. Ponovno sem postal direktor spomladi 2009. In to bom, če sem čisto natančen, še nekaj dni, do konca tega leta, ko grem v pokoj. Skupaj sem potemtakem vodil soboško knjižnico dobrih triindvajset let. Preveč dolgo…
Kljub nenehnim težavam z denarjem je bilo v knjižničnici lepo delati. V tem času, ko sem jo vodil, smo dobili v Sloveniji vzajemni katalog, pri nastajanju kategega sem tudi sam sodeloval, v Sóboto smo dobili najprej majhno potujočo knjižnico, nato leta 2000 novi bibliobus, prav tako leta 2000 smo začeli graditi novo knjižnično stavbo, na katero so lahko mesto Murska Sobota, Prekmurje in vsa obmurska pokrajina ponosni.
Knjižnico in knjige in dobre sodelavce bom prav gotovo pogrešal… Sicer pa profesor slovenščine in ruščine po osnovnem poklicu, torej slavist, kot ste že sami omenili, nekako sodi v hram kulture, znanja in omike. Za strokovnega delavca in za vodjo.       
ERNEST RUŽIČ


 Direktor Pokrajinske in študijske knjižnice in direktorica Županijske knjižnice Dániel Berzsenyi dr. Márta Toldi sta v uvodnem delu strokovnega srečanja v Murski Soboti izmenjala zahvalne listine ob polstoletnem sodelovanju pomembnih kulturnih ustanov v Pomurju in Železni županiji.

VITRAJI – slikanje s svetlobo

»Nekega poletnega večera je pred staro pariško cerkvijo Saint-Merri, pred tisto nasproti vhoda v Beaubourg, sedel potujoči pevec in prepeval o lepoti barvnih oken gotskih katedral, prepeval o ljudeh, njihovih stvariteljih, ki so po njegovih besedah gotovo nosili zvezde v očeh…«
V srednjeveških in vse pogosteje tudi v modernih sak-ralnih in profanih prostorih se velikokrat srečujemo z barvnimi okni ali s strokovnim izrazom – vitraji. Njihov nastanek, še bolj pa njihova vsebina je za nas pogosto prevelika skrivnost, da bi na mestu samem, kjer si stvaritev ogledujemo, sploh utegnili razmišljati kaj več o tem.
Barvana okna – vitraji so kot umetnostna zvrst edinstvena ravno zaradi svojevrstne zveze med barvo, steklom in svetlobo. Na barvni površini, ki je po navadi razdeljena na več manjših polj, se na svojevrsten način ob siju svetlobe začuti barva. Šele  svetloba pa barvo oživi in prav zaradi tega je vitraj v temi brez življenja. V bistvu je to neke vrste dinamična zvrst umetnosti, ki živi le z dnevno svetlobo. In prav  tâko barvno okno obstaja in se spreminja le v odnosu s svetlobo; spreminja pa se tudi glede na dnevni in letni čas ter vreme.
Za najstarejše in hkrati zelo kvalitetne vitraje se omenjajo okna iz katedrale v Augsburgu v Nemčiji, ki so nastala okoli leta 1132. Motivi kažejo tipičen tedaj cvetoč romanski slog. Upodobljene svetopisemske figure iz stare zaveze gledajo strogo in otrplo skozi ladjo cerkve. Avtorstvo vitrajev je pripisano menihom iz Targenseeja. 
V Sloveniji ni bilo o srednjeveški zgodovini vitrajev napisano nobeno pomembnejše delo. Najbrž pa bi barvna okna lahko našli v marsikateri srednjeveški cerkvi, vendar so se na žalost iz tega obdobja ohranili le fragmenti. Naj jih omenim le nekaj.
V Bregu pri Preddvoru sta v 15. st. na steni tristranskega zaključka prezbiterija  nastala dva vitraja, ki pa sta žal bila ukradena. Okni sta bili zelo ozki, šilasti, brez krogovičja in delitve. V levem kotu zgoraj je bil upodobljen Križani na okleščenih deblih, levo in desno pa Janez Krstnik in Marija. Spodaj sta stali sv. Neža in sv. Barbara. Desno okno je kazalo sedečo skupino Ane Samotretje, pod njo pa sv. Katarino ter sv. Dorotejo.  
V cerkvi, v Lomu pri Tržiču so za oltarjem sv. Katarine še danes vidni gotski stebri, ki so vodili v križni gotski obok, ter šilasto zaključeno kamnito okno, v katerem je bil prvotno gotski vitraj sv. Katarine z mečem in kolesom. Danes ga zaradi visoke starosti hranijo v stiškem Verskem muzeju, ker je to edinstveni spomenik iz tega časa (je hkrati edini ohranjeni gotski vitraj v Sloveniji). Njegova kopija pa je vgrajena v okno zvonika. Okno je nastalo, ko so zidali prvotno cerkev, torej okrog leta 1450, zato je tudi velike zgodovinske in umetniške vrednosti.
Iz cerkve v Gostečah pri Škofji Loki sta prišli v arhiv dve okrogli barvni stekli, ki predstavljata ostanek barvnega okna: vdelani sta verjetno bili v krogovični vrh glavnega okna, v zaključku prezbiterija. Vsaka kaže podobo škofa s pastoralom in odprto knjigo. Slog kaže na čas okoli leta 1470.
V epistelskem oknu prezbiterija rotunde pri sv. Janezu na Spodnji Muti je bil do leta 1941 upodobljen škof v ornatu pod zgodnjegotskim baldahinom. Glava, noge in desna roka s predmetom so bili že takrat izgubljeni, med vojno pa je izginilo tudi ostalo. Slog je ustrezal zgodnjegotski dobi in najverjetneje je okno nastalo hkrati s poslikanjem rotunde v drugi četrtini 14. stoletja.
Vedno je bilo veliko dvomov o izvoru izdelave vitrajev. Pa vendar imajo vitraji svoje korenine izključno v krščanski umetnosti, saj namreč v predkrščanskem obdobju nikjer ne zasledimo svetišča z barvnimi okni. Predhodniki vitrajev so mozaiki in izdelki iz emajla. Prve izdelovalce barvnih oken pa je navdihovalo predvsem sveto pismo – še posebej tisti prizori, ki so bili poudarjeni pri bogoslužju, molitvah ter pridigah. Umetniki so se prav tako zgledovali pri iluminatorjih, ki so posedovali veliko dragocenega ikonografskega znanja.
Sama tehnika izdelovanja vit-rajev se je iz stoletja v stoletje prav tako nekoliko spreminjala. Sicer pa velja pravilo, da se najprej po osnutku ali predlogi izgotovi karton (risba v naravni velikosti), kjer so vrisani tudi vsi svinčeni trakovi. Na podlagi te risbe se nato izrežejo ustrezni kosi stekla, ki se pritrdijo na karton. Sledi še nekaj tehnik za spajkanje, na koncu pa se šipe vložijo v svinčene trakove profila in se združijo v okensko ploskev. Pri tem so najbolj vidno poudarjeni črni svinčeni trakovi med stekli.
Danes pri dokaj svobodni izbiri opreme in krasitvi sakralnih interierjev žal velikokrat naletimo tudi na neokusne »steklene dodatke«. Pri opremljanju le-teh je treba najprej razumeti bistveno vlogo, ki jo ubirajo barvni toni; svetloba in sence, saj prav te dajejo vitraju svojo moč in trdnost. Pri barvnih oknih mora umetnik ukrotiti mogočno silo dnevne luči in jo čim bolj usmeriti v svoje delo. Temu bi lahko upravičeno rekli, da mora slikati »s svetlobo«.
Mojca Polona Vaupotič



Marko Jerman, Zadnja večerja, 20. stoletje

Luis C. Tiffany,Pav,19.stoletje



Ženske Folkorne skupine penzionistk pri Slovenskoj zvezi so si hvala baugi svojo željo pa volo leko spunile 9. decemb-ra v Slovenskoj vesi. Od avgustuša mau (11. Farkašovi) so kumar zdaj leko pá gora staupile, zatau so vzele s takšno velko radostjov direktno pozvanje Slovenske narodnostne samouprave Monošter- Slovenska ves, stero vodi predsednica Erike Köleš Kiss. Na svetki starcov so ženske svoje vrstnike pozdravile z goričkimi plesi, stere je na fudaj sprvajo Boris Velner, nota ji je pa navčila Dragica Kolarič. 
Klara Fodor

Primer modernega vitraja

Adventno praznovanje v osemnajstom okrožji Budimpešte

1. decembra se je vužgala prva, zdaj, gda pišam té članek, se je že druga svejča vužgala na adventnom vejnci. Gda te vi te članek šteli, do že tri svejče gorele, pa mo čakali na štrto tö.
Ka pomejni advent? Čakanje na zveličitela. On ja pred dvej gezero lejtami prišo na tauj zemlau kak človek, pa od tistoga mau pride vsakšo leto znauvič.  V tej štirij tednaj se nalečüvamo na božič. Lejčemo za dari tistim, steri so dragi nam, stere ljubimo, probamo njim takšen dar küpiti, steroga so si želeli. Tau je nej léko delo vönajti, dapa če cejlo leto na enga drugoga pazimo, te vpamet vzememo, če si kakšno stvar želej. Samo med tem se ne smejmo spozabiti od zveličitelja, steri je kak malo dejte prišo med nas, prineso radost in mir, kak so angeli spejvali: »Dika Bogi na višini in na Zemli mir lüdem...«
On nam na božič tö da darilo, istino, nej takšnoga, steroga leko v roke vzememo, ampak düšno darilo. Nebeški oča nas je  prvin ljubo kak mi njega, vej nam je pa več kak pred dvejgezero lejtami poslau Ježuša, zveličitelja, steri nas ja odrejšo.  
Aj se tau čakanje malo polepša, je Slovenska narodnostna samouprava v Budimpešti letos tö organizirala adventni večer, vej se pa Ježuš  vsakšoj svetoj pesmi radüva, gdekoli se spopejva. Na prireditvi, stero smo meli 8. decembra, je nastopo moški pevski zbor iz Prejkmurja, iz vesi Gančani. Pevski  zbor je vabilo z veseldjom sprejeu.  Člani zbora so se v soboto že rano napautili prauto  tomi velkomi varaši, steri telko prebivalcov ma kak Slovenija. Pred nadstopom so si iz kombija najprej ogledali Lánchíd, (Verižni most), parlament, potem baziliko svetega Štefana (znautra tö) nato pa spet iz kombija Andrássy ulico, Trg herojev, nato Margitin most, na konci parlament iz budimske strani. 
Zvečer so se zapeljali ešče gnauk do Trga herojev, čez celo Andrássyjevo ulico in pa preko Elizabetinega mosta domau. Malo so zato vidli, kako je Budimpešta okrašena.
Ka so dola zaojdli, tisto energijo so nazaj pridobili z dob-rim obedom,  steroga smo njim rezervirali v restavraciji László tanya. 
Pred programom  ja samouprava mejla javno tribuno (közmeghallgatás),  gde smo račun dali, kak smo delali, kakšne programe smo organizirali v etom leti, predloge smo prosili od lüstva za drugo leto.
Potejm je nastopo pevski zbor, člane je predsednik Feri Kranjec lepo  pozdravo in se njim zahvalo, ka so vzeli našo zvanje. Voditel zbora je  predstavo zbor, steri deluje od leta 1982. Iz spontanega zbora, ki je sprva le zapolnjeval vrzel, se je v 27 letih razvil in trdno zasidral v kulturno življenje kraja, saj danes deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Dolinec Gančani. Druži jih veliko veselje do petja in resnega odnosa do glasbe, kar kaže na vztrajnost pri pripravi pevskega programa. Repertoar je zelo raznolik: poustvarjajo sakralno, posvetno ljudsko in umetno glasbo za moške zbore, ki izvira predvsem iz pokrajine ob Muri in iz drugih slovenskih regij. Pevci pojejo na prireditvah, ob slovesnih priložnostih, pri cerkvenih slavjih in na povabilo posameznih skupin ali organizacij v domačem kraji in drugod po Sloveniji. Zasedbo od septembra 2008 vodi Tomi Bušinoski. (Na programu so meli naslednje pesmi: ljudska, prir. Andrej Maroša: K tebi Marija, Valentin Zelnik: Mašni spevi v B-duru: Svet (lit. besedilo), J. P. Belostenski: V revi vzdihuje, Janez Traven: Vi oblaki ga rosite, star frančiškanski napev: Ultima in mortis hora, Radovan Gobec: Kaj bi te vprašal (Anton Aškerc), ljudska: Vrtec ogradila bodem, ljudska: Snočkar san grafejra doubo, ljudska, prir. Ignac Maučec: Je san edno deklo mel, ljudska, prir. Andrej Maroša: Kje so tiste stezice, ljudska, prir. Andrej Maroša: En starček je bil – En glažek.)
Na konci programa so ta spopejvali tisto pesem, stero na sveto nauč samo Baug sam vej tjelko narodov, v tjelki gezikaj spejva vsakšo leto. Tau je bila Sveta nauč, blajžena nauč. Navzaučim so mokre gratale oči, glažojne na aukolaj pa rosne.  Navzauči so vsakšo pesem z velkim pluskanjom sprejeli.
Na konci programa se je predsednik samouprave lepo zahvalo članom  pevskoga zbora za lejpi, bogati program, za lejpe svete, sak-ralne in ljudske pesmi,  pa zatau, ka so nam polepšali te den. Želo njim je ešče dosta nastopov in uspehov pa aj ešče dugo-dugo lejt spejvajo vküper. Prejk njim ja dau darilno košaro, v steroj ja bilau vse dobroga. Gda iz tiste košare vövzemejo vino, pa     nazdravijo, mo mi v mislih tö tam z njimi. Voditel zbora se je tö zahvalo za vabilo, za darilo, za lejpi sprejem in vsem nam želo v imeni zbora blajžene božične svetke in srečno nauvo leto.   
Miklauž se je tö pripelo s sanami pa pokloncko na vrataj, mlajšom je miklauša iz čokolade, sterejšim je pa fondan (szaloncukor) potisno v rokau. 
Večer se je nadeljevau z druženjom pri bejlom stauli, steri so puni bili z dobrov 
(h)ranov, stero je sküjala grška restavracija. Potistim smo si gunte, steri so že süji  bili, namočili z vinom. Pevski zbor je pri bejlom stauli ešče dosta lejpi pesmi spopejvo.
Cvajgerdja na vöri sta enga drugoga brž naganjala, cajt je brž odišo, naše goste je ešče duga paut čakala, zato so se oni poslovili od nas. Prvin kak bi šli k autobusi, smo s šampanjcom nazdravili, želeli smo enoma drugoma blajžene božične praznike in srečno nauvo leto, aj tau prijatelstvo, stero se je zdaj začnilo, gora ostane. 
Hvala gospej veleposlanici za darilo, ki ga nam je poslala, čeprav je nej mejla možnosti z nami vküp praznovati, dapa vejmo, v mislih je tü bila med nami s sodelavci vred. Hvala Klari Fodor, ka nam je pomagala pri organiziranji, je zriktala pevce iz Gančan. Na njau smo vsigdar leko računali Slovenci v Budimpešti, gda je delala kak sekretarka pri Zvezi, če nam je trbelo sprajti skupino za nastop ali pa pri drugom deli tö.   
Hvala gledalcom, tö steri so prišli na prireditev. V lejpom števili smo se zbrali, čeprav je slovensko drüštvo tö na te den organiziralo svoj prog-ram. Tak je mala napaka postala, mi smo iz 18. okrožja nej meli možnost tisti prog-ram pogledniti, oni so pa nej  meli možnost priti na naš program.  
Zgodilo se je tak, kak se je zgodilo, mislim, ka vsakši se je dobro počüto na tistom mesti, stero si je vöodebral.
V imeni samouprave vsakšoma želim blajženi, veseli božič, dosta konkretnoga    in düšnoga darila, srečno, mirno, bogato nauvo leto brez betega in navaul.  
Jože Karba 
podpredsednik 
samouprave


Moški pevski zbor iz vesi Gančani pred spomenikom narodnosti v 18. okrožji


En tau publike na koncerti

Skupaj smo svetili božič in samostojno Slovenijo

Slovensko društvo v Budimpešti že tradicionalno sveti na konci leta božič,  slobaud vzememo od staroga leta, za nauvo leto si pa želimo nika baugšoga, kak smo meli do sedaj. Zadnja leta večkrat mamo vküper prireditve z Veleposlaništvom R Slovenije. Zdaj je tö tak bilau. 
Zvün božiča smo ešče svetili samostojno Slovenijo. Pred 21. lejtami se je Slovenija na referendumi odlaučila, ka vöstaupi iz Jugoslavije. Od tistoga časa je Slovenija samostojni rosag.
Tau je za nas, zamejske Slovence, dobro, najbola pa za tiste, steri živemo v tom velkom varaši. Ka nas Slovenija pomaga, gori drži našo drüštvo tö. Taumi leko zavalimo, da smo spoznali domovino našoga matičnoga naroda. Naši nisterni lüdje so prišli v Budimpešto že  pred 50-60 lejti pa te šče doma v Porabji nej mogo prejk meje oditi ali pa splo težko.
 Letos smo 8. decembra svetili na Veleposlaništvi. Lüdje so se lepo  zbrali, če rejsan je splo mrzlo bilau. Program se je zač-no z govorom veleposlanice Darje Bavdaž Kuret. Med drugim je povedala, ka Vogrska pa Slovenija od začetka mata dobre stike. Če samo tau leto poglednamo, sta se srečala dva predsednika Danilo Türk pa Pál Schmitt. Bila sta v Porabji pri slovenski narodnosti, bili so razgovori v  Prekmurji  pri Madžari tö. Več ministrov iz Slovenije je obiskalo Porabje, madžarski pa Prekmurje. Po tem govori je od  našoga drüštva navzoče pozdravila podpredsednica Agota Merkli Kállay in se je začno program. V programi so nastopili Ljudski pevci Slovenskega drüštva v Budimpešti. Okrepčili smo se, ka mamo nauve člane, tak je začnila spejvati naša ekonomka  dr. Gitta Niziolek pa nisterne pesmi je spejvala tudi Agota Merkli Kállay. Vüpamo se, ka obadvej ostaneta v zbori. Naš zbor vodi Oršika Kovač Zadori.
Velko presenečenje je bilau, da je naša zborovodkinja Oršika spejvala solo. Ona je začnila in je bilo čudovito. Pela je Ave Marijo od  Bacha-Gounoda. Požela je velko ploskanje. To bi že leko prven začnile, samo nismo znale, da ona tak vej spejvate.
Zbor sprvaja s harmoniko Hugo Čerpnjak pa naš nauvi član Kriš-tof Kiss iz Monoštra s klarinetom, ka tü študira na univerzi  in se nam je pridružo.
Zbor je najprven spejvo božične, cerkvene pesmi: od Mozarta Allelujo, potem Je angel Gospodov... Oj, srečno mesto Betlehem pa Sveto noč slovenski pa vogrski.  Potejm spejvanji sta naše dve mlade študentke Eszter Sódor pa Ágnes Sódor, članice Mladinske sekcije, recitirali Prešernovo pesem O, Vrba v slovenskom in madžarskom geziki.
Na konci je zbor zapel pesem Slovenija, od kod lepote tvoje... Vedno ta pesem poženje najvekši uspeh. Tak je bilau zdaj tö.
Sama kak predsednica drüštva sem se zavalila gospej veleposlanici za  lejpo skupno praznovanje in za tau, da tau prireditev vsigdar držimo na Veleposlaništvi.  S tem se v Budimpešti ena narodnost ne more povaliti, da smo vedno pozvani na prireditve njihove in šče mamo vküper prireditve. Hvaležni smo. Seveda sem se zavalila za večletno dobro sodelovanje in naša želja je, da dalje tak lepo sodelujemo.
Prireditev se je končala s sprejemom, ki ga je dala veleposlanica in seveda s spejvanjom, igranjem in plesom. Vsi smo si želeli vesele, blajžene  praznike in uspešno srečnejšo nauvo leto.
Na konci se moram zavaliti pevskemi zbori, da so celo leto pridno delali, vödržali, niso poz-nali trüdi. Oršiki Kovač Zadori, ka je tak dobro vodila zbor, vsepovsedik uspešno (sikeresen) gorstaupila z njimi. Hugoni Čerpnjaki, naj nas šče dostikrat razveseli s harmoniko. Želim, da aj naslednje leto tudi tak delajo, vej so pa s svojim delom našomi društvi spravili dober glas. Leko smo ponosni na ta zbor! V imeni vodstva jim čestitam, želim, da pri našom deli, pri drüštvi vsigdar vöstanejo, pomagamo delo drug drugega, da naj to drüštvo ešče duga lejta dela uspešno. Tau pa leko dosegnemo samo tak, če vsi vküper primemo in 
s srcem delamo za našo slovensko narodnost v Budimpešti.
Vsakšoma pri društvi, steri so pridno obiskovali naše prireditve, delali za skupnost, se zavalim in njim tö želejm srečno, uspešno leto 2013.
Irena Pavlič 



Eden tau publike

Vsi, ki so nastopili z veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret  

Zapojmo in zaigrajmo na gorički zemlji



Drušvo godcev in pevcev Gorički lajkoši je 8. decembra organiziralo mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev v gasilskom daumi v Križevci. Na srečanje so pozvali 13 skupin, med njimi ljudske pevce ZSM z Gornjega Senika tö, steri so radi vzeli tau pozvanje. Organizatorge so nej meli srečo z datumom, vej pa zavolo lagvoga vrejmena jim je samo šest skupin prišlo, bili so taši tö, steri so v zadnjom momenti dojpovedali nastop. Gorički lajkoši so se nam smilili, meli so vse pripravleno za 13 skupin, zavolo snega, poledice, lagvi cest nas je pa bilau samo 6. Pa domačini, publika je tö doma ostala, oni bi pa rejsan leko prišli. Dapa, ka se nemo samo taužila, vsi nastopajoči, pevci pa godci so dobro spejvali pa špilali, ka se je dvorana vse trausila od muzike. Vsejm organizatorom hvala, želimo vam v imeni ljudskih pevcov s Senika blajžene svetke, v nauvom leti pa mir pa zdravdje.
Vera Gašpar

  Tej edni so se tak dobro počutili, ka so zaplesali.    

OD
SLOVENIJE…

Veseli december
v Budimpešti

Pavlova držina
v Šoštanji

To leto me je življenje zaneslo v Budimpešto, tako preživljam tudi predbožično obdob-je v madžarski prestolnici, ki žari v tem času bolj, kot v katerem koli obdobju v letu. Praznične luči so v različnih predelih mesta namestili že proti koncu novembra, in veliko le-teh gori že od tistega dne. V nasprotju z navado v Ljubljani, v Budimpešti ni določenega datuma, sploh pa organiziranega zbiranja ljudi, ko uradno prižgejo luči. Tu ljudje naenkrat samo opazimo, da se je mesto preoblek-lo v praznično obleko. Glede svetlobne okrasitve je mestna uprava radodarna, saj se najde skoraj v vsakem kotičku kakšno okrašeno drevesce ali električni drog. 
Decembra se postavljajo tudi stojnice božičnih izdelkov in daril na različnih koncih mesta, obstajajo manjši in večji božični sejmi na raznih trgih, ulicah. Najbolj slavna božična tržnica v Budimpešti je na Vörösmartyjevem trgu, ki se razteza v osrčju mesta, tik ob Donavi. Raznolike lučke na drevesih, vonj kuhanega vina, »kürtőskalácsa« in drugih dobrot dajejo prireditvi poseben čar. K vzbujanju pravljičnega vzdušja prispeva tudi prijetna glasba, božične pesmi, ki jih pojejo bodisi v živo, bodisi na posnetku. Sprehod po trgu zvečer po napornem dnevu ali na koncu tedna je pravi balzam za dušo. K resnici sodi tudi, da tisti, ki se loti ogleda sejma, se mora tudi psihično pripraviti, saj človek hitro zgubi živce v neverjetni gneči ljudi, ki rine z enega konca trga v drugega. Vendar to ne sme biti ovira, saj se kljub temu splača doživeti božično vzdušje na tej, tudi med turisti zelo priljubljeni lokaciji. 
Nekaj korakov vstran od Vörörmartyjevega trga lahko zopet odkrijemo božične stojnice, pred bazliko svetega Štefana. Tu je vzdušje malo drugačno, malo manj ljudi se gnete, saj je tudi obseg sejma bolj skromen. Na sredini trga je postavljeno umetno drsališče, sredi katerega stoji čudovito božično drevo. Z vrha jelke tečejo svetlobni nizi v vseh smereh trga in prepletajo nebo nad obiskovalci, tako pričarajo poseben občutek, praznični občutek v srcih. Pred baziliko so postavljene jaslice, pred njimi pa ogromen adventni venec s štirimi svečami. Pri stojnicah prodajajo tipične božične izdelke, sladkarije, oblačila, dekorativne svečke, razne rokodelske izdelke. 
Sprehod po božičnih sejmih in okrašenih trgih ter ulicah, kljub mrazu in morebitni gneči, me vedno napolni z novo energijo in me zagrabi sproščeno, božično vzdušje. Za božič 2012 Vam želim vesele praznike in veliko lepih trenutkov!
Dragica Gašpar 

Božič je svetek držine. Božič je zimski svetek. Sombotelski Slovenci pa so v leti (poleti) iskali ižo, gde je v poletni počitnicaj Avgust Pavel živo s svojo držino med dvema bojnama. Njegva sestra z držinov in materdjov je živejla v varaši Šoštanj (80 km od Maribora). Pavel je s svojo ženo, čerjauv in sinom v šolski počitnicaj rad odo sé. Tü je nej samo počivo, liki delo tö. Ram v Šoštanji je biu veuki, eške edna držina je živejla tam, držina Šumer. Vertinja te držine je gnauk Pavli na pausado dala knigo Ivana Cankara Hlapec Jernej in njegova pravica. Pavli se je kniga tak povidla, ka go je v Šoštanji dojobračo na madžarsko rejč. Leta 1937 so té prevod že vödali na Vogrskom. Ob 100. oblejtnici rojstva Ivana Cankara in 90. oblejtnici rojstva Avgusta Pavla pa so leta 1976 v slovenskoj in madžarskoj rejči v eni knigaj vödali pripovest v Murski Soboti. 
Pripovest Hlapec Jernej in njegova pravica je Cankar napiso 1907. leta, gda je kandidiro za poslanca parlamenta avstro-ogrske monarhije, kak član socialdemokratske partije. Cankar je tak pravo, ka je prej sto napisati volilno brošuro, pa se ma je posrečilo napisati svojo najbaugšo pripovest.
Lapec Jernej cejlo živlenje slüži svojma gospaudi. Gda stari grata, verta sin ga tápošle, ka prej je več nej za nüc. Lapec Jernej in vert Sitar simbolizirata pri Cankari gospauda in delavca. Delavec nika drügoga nema samo svoje delovne roké, pa eške s tem drügim more slüžiti, če ške živeti. Na začetki 20. stoletja, gda je Cankar živo, je simboliziro lapec Jernej srmačko lüstvo, štero nej melo nikše pravice nej. Lapec Jernej ne najde pravice na biroviji, zatok sam saudi svojme gospodari. Ižo ma gorvužgé. Depa tau se drügi lapcom pa pavrom, lüstvi tö ne vidi. Tak ka ga fejst zbijejo, pa ga nut v ogenj ličijo. S tem se pripovest konča.
Ivan Cankar je napiso knjigo na začetki 20. stoletja, štero je Avgust Pavel prevedo pred drügo svetovno bojno. Depa ta pripovest je tüdi gnes aktualna. V gnešnjom svejti so multinacionalne fabrike, baute. Globalizacija nas straší. V tom svejti  prausen človek tö dostakrat zaman išče svojo pravico.
Pavlova či Judita je eške dobro nazaj ponila, gde je ta iža stala v Šoštanji. Od tistoga mau nej ojdla tam, pa smo nej gvüšni bili, ka ižo najdemo. Srečo smo meli, ižo smo najšli. V iži pa gospau Šumer, šteroj je stara mati pripovejdala o Avgusti Pavli in njegvoj držini. Gospa Judita je znautra tö spoznala ram, vedela je, v šteroj iži je spala stara mati, pa v šteroj una s starišami. 
Marija Kozar

Protesti po Sloveniji se vrstijo
V številnih slovenskih mestih se že nekaj tednov vrstijo protesti proti lokalnim in državnim politikom. Najbolj burno je bilo na tako imenovani tretji mariborski vstaji, na kateri se je zbralo več tisoč ljudi, shod pa se je sprevrgel v nasilje med policijo in izgredniki. Mariborska vstaja je bila sicer uperjena proti mestni oblasti, župan Franc Kangler pa je nato napovedal, da bo z zadnjim letošnjim dnem tudi odstopil. 
Državni svet bo vodil Mitja Bervar 
Z ustanovno sejo je delo začel nov sklic državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta. Za novega predsednika so svetniki izvolili Mitjo Bervarja. Ustanovno sejo je najbolj zaznamovala odločitev večine svetnikov, da ne potrdijo mandata Francu Kanglerju. Mariborski župan je v svojem nagovoru svetnikom dejal, da ne bi želel hoditi na ustavno sodišče po razveljavitev odločitve svetnikov, ne bo pa dovolil, da bi ga kdorkoli od njih »na ta način lustriral« in nanj kazal s prstom, da je njegov mandat moralno-etično sporen. Sam je prepričan, da temu ni tako, pa tudi, da bodo vse kazenske ovadbe, ki so bile vložene zoper njega, na sodišču padle.
Državni zbor sprejel proračuna za leti 2013 in 2014
Državni zbor je sprejel državni proračun za leti 2013 in 2014, ki ga je vlada pripravila s ciljem, da bi do konca leta 2015 uravnotežili javne finance. Leta 2013 se bo proračunski primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka BDP, leto pozneje pa na 2,5 odstotka. Da bi to dosegli, je predvideno varčevanje na praktično vseh področjih, še posebej koreniti rezi so predvideni v sredstva za izobraževanje, znanost in kulturo. Vsi proračunski uporabniki bodo morali za prib-ližno pet odstotkov zmanjšati stroške dela, predstojnikom javnih zavodov, ki ne bodo poslovali v okviru finančnih načrtov, grozijo celo kazni. 



Sombotelski Slovenci z Judito Pavel pred 
Šumerjevo ižo v Šoštanji 

… DO
MADŽARSKE

Slavistično druženje na sombotelski univerzi

Na sombotelskem Univerzitetnem središču Savaria je dolgoletna tradicija, da prirejajo v okvirih Inštituta za slovansko filologijo vsaj letno enkrat strokovne večere, na katerih sodelujejo tako študentje kakor profesorji s kateder za ruski, hrvaški in slovenski jezik.
Letošnjega večera – na dan svetega Miklavža – so se udeležili tudi srednješolci, ki nameravajo svoje izobraževanje nadaljevati na slavističnih smereh. Srečanje je z izvedbo priljubljenih ruskih melodij na orglicah odprl dr. Péter Gadányi. Med pesmimi smo lahko prisluhnili tudi na primer »Podmoskovskim večerom«, ki so jih nekateri spremljali s petjem. Dogodka se je udeležil tudi predsednik-prorektor Univerzitetnega središča Savaria (NyME-SEK) prof. dr. Karel Gadányi.
Sledila so predavanja – deloma potopisi – študentov slavistike, ki so za določen čas študirali v matičnih državah. Ena od študentk rusistike je tri mesece preživela v prestolnici Marijske republike, v Joškar-Oli. (Tako se imenuje tudi eno od stanovanjskih naselij v Sombotelu, kakor najdemo tudi v pobratenem marijskem mestu naselje Szombathely). Tamkaj se trudijo za ohranjanje svojega neruskega jezika, nekatere profesorice predavajo celo v nošah. Kot zanimivost smo izvedeli, da je veliko marijske mladine sodelovalo pri odpravljanju posledic černobilske katastrofe, zaradi česar so zgodaj umirali.
Študent kroatistike Dávid Jáni je tri mesece preživel v Zagrebu. Predstavil je način kandidiranja za štipendije in podal koristne nasvete vsem študentom, ki želijo del svojega študija opraviti v hrvaški prestolnici (tekoči račun, policija, študentska prehrana, promet in namestitev). Spregovoril je tudi o bogati kulturni ponudbi Zagreba, ki sega od gledališč, muzejev in ekskurzij do folklornih delavnic. Opazil je tudi, da v hrvaško prestolnico prihajajo predvsem iz Južne Amerike in Kanade.
Slovensko katedro je tokrat zastopal Ádám Cseke, študent 2. letnika. Zbranim je na splošno predstavil Slovenijo, med drugim tudi njeno geografsko raznolikost. Udeležil se je 48. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, ki ga je letos obiskovalo nad 300 interesentov iz 26 držav. Dva tedna so preživeli v šolskih klopeh in ob večernih kulturnih druženjih. Študent je nato s pomočjo projekcije fotografij predstavil še znamenitosti Ljubljane in Kranja.
Sledil je krajši kviz za mešane skupine srednješolcev in študentov, ki so se pomerili v poznavanju romana Oblomov pisatelja Gončarova. Srednješolci so si na to temo ogledali film, študentje so prebrali roman. Skoraj vsaka od sedmih skupin je dosegla visoko število točk.
Po krajšem odmoru, v katerem so postregli s čajem in domačimi pecivi, je bila na vrsti predstavitev slovenske sladice: prekmurske gibanice. Predavateljica na Katedri za slovenski jezik in književnost Ibolya Dončec Merkli je najprej predvajala kratek film o pripravi te znamenite prekmurske dobrote, nato pa podala nekaj zanimivejših informacij. Omenila je tudi, da gibanica »nastopa« v romanih Miška Kranjca, nato pa vsem prisotnim ponudila nekaj grižljajev te  sladice.
V drugem delu smo slišali še nekaj predstavitev-potopisov. Eden od študentov rusistike Zsolt Sebestyén se je udeležil konference ob 80. obletnici rojstva znamenitega režiserja Andreja Tarkovskega, je pa zelo plastično predstavil tudi utrip Moskve. Videli smo posnetke Rdečega trga, Kremlja, rokodelske tržnice, nekdanjega sedeža KGB-ja, sta pa s profesorjem obiskala seveda tudi točke, povezane z ruskim režiserjem. 
Rusistki Borbála Eőry-Tóth in Tünde Szabó sta obiskali mesto Grodno v Belorusiji. Njuna najbolj zanimiva izkušnja je bila, da živi domača mladina kot zaprta skupnost in pravzaprav nimajo žive predstave o državah zahodno od njihove. Sicer pa je mesto stičišče pravoslavne, katoliške in židovske kulture, je pa tudi rojstni kraj vojvode Istvána Báthoryja in poljskega pesnika Mickiewicza. Je značilno, da so na konferenci v pretežni meri govorili rusko, le po eden Belorus in Ukrajinec sta se znašla, da sta se oklenila svoje materinščine.
Strokovni del programa se je zaključil s predstavitvijo podiplomskega študenta rusistike Csabe Simándija, ki obravnava v svoji disertaciji postmodernističnega sodobnega ruskega pisatelja Viktorja Pelevina. Le-ta piše o travmah postsovjetskih generacij in tudi o nekakšnih »vampirskih imperijih«. V njegovih delih pride do izraza filozofska in književna medbesedilnost.
Večer se je zaključil z nastopom »hrvaško-slovenskega zborčka«, ki je bil sestavljen iz študentov in profesorjev obeh omenjenih kateder. (Na kitari je zbor spemljal dr. Tamás Krékity, na klaviaturi pa Dušan Mukič). Navzoči so lahko sodelovali pri petju in slišali, kako je nekdo že »cilega života tija samo nju«, pravo veselje pa se je rodilo, ko je slovenski »regiment odšel po cesti«.
-dm-

Parlament sprejel državni proračun za leto 2013
12. decembra je madžarski parlament z 248 glasovi za in 79 glasovi proti sprejel proračun za leto 2013. Leta 2013 se bo proračunski primanjkljaj znižal na 2,7 odstotka BDP. Proračun računa z 0,9-odstotno rastjo bruto domačega proizvoda in z 5,2-odstotno inflacijo. Vlada računa s tem, da bo naslednje leto Evropska unija prekinila postopek proti Madžarski zaradi previsokega proračunskega primankljaja.
Med dosedanjimi premieri najbolj nezadovoljni z Orbánom
Po javnomnenjski raziskavi Tárki-ja je dobil vsak dosedanji predsednik vlade od leta 1990 slabšo oceno kot tri. Volivci so njihovo delo ocenjevali s šolskimi ocenami od 1 do 5. Slabo oceno je dobilo sedanje vladanje Viktorja Orbána, kajti njegovo delo je več kot polovica vprašanih ocenila z enko ali dvojko. Najboljšo oceno po tej lestvici sta dobila Gyula Horn (3,3) in Gordon Bajnai (3,2). Vprašani so najmanj zadovoljni z Orbánom, z njegovim delom je nezadovoljnih 57 odstotkov anketirancev, sledi mu Ferenc Gyurcsány (52 %).
Zanimivo je, da je bil prvi mandat (2000-2004) Orbána uspešnejši kot sedanji (2012-), tako ocenjujejo tudi privrženci njegove stranke. Za prvi mandat je dobil prav dobro oceno od osmih volivcev izmed desetih, za drugi mandat pa le od šestih. 
Naslednja številka že v letu 2013
Obveščamo bralce, da bo naslednja številka našega časopisa izšla 3. januarja 2013. Vsem našim bralcem se zahvaljujemo za dosedanjo zvestobo, nanje računamo tudi v naslednjem letu. V imenu stalnih sodelavcev našega uredništva (Karči Holec, Brigita Korpič, Marijana Sukič) vam želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto.


 Številno občinstvo na slavističnem večeru


 Hrvaško-slovenski improvizirani zborček

 Ka se je godilo pa ka smo napravili na Slovenski zvezi leta 2012?

Zveza Slovencev na Madžarskem se trüdi na tejm, aj se ohrani porabska kultura in materni gezik. Tak je tau bilau leta 2012 tö, da smo meli različne programe, razstave, prireditve za več generacij. Začetka leta smo svetili slovenski kulturni svetek, gde so nastaupile vse odrasle kulturne skupine. Komorni zbor Monošter pa folkloristke FS upokojenk sta mela svoj samostojni program v Varaši. Meli smo dva koncerta, ednoga resne glasbe v okviri Glasbenega maja, gde je gorstaupila pianistka Rita Kinka v Monoštri, drugi koncert smo meli na kresno nauč na Gorenjom Seniki, gde je spejvala pevka Tanja Žagar. 
XI. Mednarodna likovna kolonija, stero smo vküper pripravili z Galerijo- Muzejem Lendava, na šteroj je delalo 7 umetnikov iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije pa Čila, smo meli na začetki augusta. 
Kak vsigdar, tau leto so se tö z nauvo igro nutpokazali števanovski gledališčniki, Veseli pajdaši. Novembra se je na srečanji ljudski pevcov in godcov  nutpokazalo 10 skupin, štere so prišle iz Slovenije, Porabja pa Slovenci iz Sombotela pa Budimpešte. 
Poskrbeli smo se tüdi za otroške pa družinske programe. Meseca aprila smo za dol-njeseniške, gornjeseniške pa sakalovske malčke meli na Dolenjom Seniki gledališko predstavo z naslovom Zajček Zlatko. Oprvin smo organizirali srečanje porabskih slovenski družin v Monoštri. Vleta je biu slovenski jezikovni tabor v Pirani (Jezikovne počitnice) vküper z Zavodom za šolstvo Murska Sobota. Geseni so družine pa mladi prišli na prireditev Barve in radosti porabske jeseni. Letos sta se dva šaulara udeležila 42. mednarodne likovne kolonije mladih v Doberdobu (Italija). 
Na športnem področji smo letos osmikrat organizirali maraton Lipa z biciklini, mladi futbalisti Športnoga društva Slovenska ves so zastaupali Porabje na mednarodnom športnom srečanji v Novem mestu, mladi tekmovalci z Gorenjoga Senika, Števanovec pa z Varaša so špilali na Žogariji v Monoštri. 
Cejlo leto smo meli različne likovne razstave v Slovenskom daumi. Umetniki so prišli iz več krajov Slovenije, Italije pa Vogrskoga. Zvün pripravlanja programov smo odrasle pa otroške kulturne skupine gordržali pa pomagli pri njinom deli. Za seniško folklorno skupino smo dali pripraviti nauvo nošo s pomočjauv Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Pripravili, organizirali smo vse poti skupin za nastope. 
Odraslij skupin pri Zvezi je 10, stere so do konca leta vsevküper 98 nastopov mele. MePZ Avgust Pavel Gorenji Senik 9, FS Gorenji Senik 8, Ljudski pevci Gorenji Senik 8, Sakalovska folklora 9, Komorni zbor v Varaši 8, Varaške ljudske pevke 8, gledališka skupina Duo Fodor 8, folklorna skupina upokojenk 8, števanovski Veseli pajdaši 18, števanovske ljudske pevke 14. 
Šest mlašeči skupin je vsevküper melo 40 nastopov, senička folklora 3, pevski zborček 8, gledališka skupina 10, števanovska folklora 6, pevski zborček 11 pa sakalovska folk-lora 2. 
Na števanovskoj šauli cejlo leto dela lončarski krožek, gde mlajši različne posaude napravijo z gline. Več skupin se je glasilo na revije pa na mednarodne festivale v Sloveniji pa na Vogrskon. Gledališčniki Seniške zvejzdice so s svojo igrov gorsaupili na območni reviji v Murski Soboti, gde so dober rezultat dosegnili pa so leko sodelovali na regijskem festivalu v Ljutomeru. Za tau, ka skupine na odri nutpokažejo svoje delo, znanje, se leko zahvalimo pa čestitamo vsejm mentorom, vodjam, aktivistom pa muzikantom. 
Ka se godi cejlo leto v Porabji, kak na političnom tak na kulturnom področji, s tem vas seznanijo slovenske novine Porabje, na konci leta pa letopis Slovencev na Vogrskom, Porabski koledar. Za letošnji knjižni dar smo vküper z Založbo Franc-Franc iz Murske Sobote pripravili prpovejst Štefana Kardoša Zajčja sled v knjižnoj pa v domanjoj rejči.     
Mejseca februara smo meli občni zbor, gda smo sprejeli poročilo o delovanji pa gospodarjenji Zveze za leto 2011, za leto 2012 proračun pa letni program Zveze. Pripravili smo 5 djilejšov predsedstva Zveze, ranč tak za nadzorno komisijo. Zavolo gospodarske krize  je biu v leti 2012 tüdi Zvezin proračun (költségvetés) za 10% menkši, zatok smo se na djilejšaj tak odlaučili, ka vsepovsedik nazaj moramo vzeti penez pa tak gazdüvati.
Vüpamo, ka smo letos tüdi leko ponidili takše programe, prireditve na šteraj ste se dob-ro počütili. Hvala vsakšoma, šteri ste nam pomagali, zatok ka vsakša mala pomauč je za nas velkoga pomena.
Gyöngyi Bajzek
sekretarka ZSM  


Meni dojde, če v televiziji vidim

Od šestdeseti lejt naprej je z vesnic dosta lidi v Varaš odišlo, zato ka so v fabrikaj daubili delo, pa etak se je te nej trbelo vsakši den z autobusom voziti. S tejm, ka so v Varaš prišli, so pavrsko delo tö doladali, maro so odali, njive so prazne ostale. Dapa biu je taši, šteri za volo tauga, ka je v Varaš prišo, ranč tak tadale gazdüvo ali ešče bola, kak če bi na vesi austo. Sejčarski Margit, po možej Nagy Józsefné od sedemdeseti lejt naprej v Varaši, v Trauštji živejo pa ešče gnesden majo krave. Zaka je nej v fabriko odla, zaka je raj tadale pavarkinja ostala, od tauga sem go spitavo eden zranjek, gda je ranč zgotauvila s polaganjom.
- Margit, zaka ste si vi tak mislili, ka neta v fabriko odli, bola te krave držali?
»Nej, meni nikdar nej bilau tau na pameti, ka bi v fabriko üšla delat. Mi smo že tak zidali, ka včasin smo štale tö vcujnaprajli. Mauž je odo delat, dapa dja sem vsigdar doma bila z marov, ranč tak, kak če bi doma v Števanovci gazdüvala.« 
- Kak ste tau ladali?
»Mujs je bilau, drügo pa tau, ka dja živino sploj rada mam, leko so tau krave, svinje ali kokakuši, pa ranč tak je s tejm moj mauž tö. Pa on je ranč nej od tec, liki z županije Zala, z edne male vesi, štera se tak zové, ka Csehi.« 
- Kak tau, ka ste sé v Varaš prišli, vejpa v Števanovci doma ste meli štale pa vse drügo, ka je k tauma trbelo, ka maro držite?
»Zato sva müva v Varaš prišla, ka sem dja doma ešče mejla enga brata, pa tak bilau, ka on ostane doma. Tak so te stariške sedemdesetpetoga nam pomagali tü v Taruški zidati ram na taum ogradi. Te je ešče tü nej bilau ramov, samo naš, tej drügi so se že vse sledkar zozidali kauli nas. Najprvin smo ram zozidali, potistim štale, škedjenj, da smo pa s tejm zgotauvili, te smo ešče eden nauvi traktor tjöjpili. Tak ka müva sva se cejlak kreda djala na tau, ka va maro držala. Najprvin smo edno kravov začnili, te dvej, štiri, šest na slejdnje smo pa petnajset meli. Te je že zato redno trbelo delati, dapa meni se je tau vidlo, zato ka sem se dja na tau narodila. Gda sem ešče tak mala bila, ka sem se ranč vö s trave nej vidla, sem že krave pasla, sledkar sem pa že z rokauv dojila.«
- Tü v Trauštji, gda ste petnajset krav meli, ste ešče tö z rokauv dojili?
»Nej, te smo že meli mašin za tau, tjöjpili smo kosilnico, balerko, mašin za obračati, pa te ešče tri traktore vcuj.« 
- Gde ste meli telko grünta, zato ka za petnajset krav že dosta sena trbej.
»Sprvoga smo ešče v Števanovci tü kosili, cejlo Furdjanino pa sonžete, smo vse sé zvozili, v Varaši smo meli svojo pa te ešče v arendi smo tü kosili.« 
- Te se je ešče splačalo krave meti?
»Vejš, ka se je splačalo, ovak bi nej meli petnajset krav. Zdaj je tau že dosta žmetnejše, dapa tau je velka sreča, ka mlejko zato zdaj že pa leko odamo, tak ka sé k nam, k rama pridejo. Zdaj že samo pet krav mamo, dapa tistoga reda smo mi na den 120 litrov mlejka doladali, na konci mejseca so tau lejpi pejnezge bili. Zdaj, če vse vküpzračunamo, ka ceringe mamo, leko povejm, ka dosta ne ostane. Če pa ešče tau gledamo, ka nejmaš nej petka pa nej svetka, zato ka polagati je moraš, te se pa sploj nej.« 
- Zazranka gda stanete?
»V šestoj vöri že začnemo polagati, vleti je ležej, zato ka mamo tašo ograjo napravlano pa tam se pasejo do ve-čera, tašoga reda nišo brigo nejmamo, samo dojimo.« 
- Kak ste meli čas deco gorraniti, da ste telko krav pa brige meli?
»Gda sta maliva bila dateta, te je fejst težko bilau, dapa dja sem se nikdar nej žaurgala. Te sem ešče bola mlada bila pa več mauči sem mejla kak zdaj. Mlajše sem rada mejla pa pavarsko delo se je meni tö vidlo. Če bi nej mejla volau za pavra biti, te bi gvüšno ka nej ladala tau delati. Meni je nikdar nej na pamet prišlo, ka bi nikan v fabriko üšla delat. Gda sem ešče v Števanovci bila, te sem pošto nosila, potistim sem rodila, pa od tistoga mau se z marov spravlam.« 
- Gda ste nosili pošto?
»Od šestdesetsedmoga leta do sedemdesetdrügoga, potistim pa sem te tak rodila.« 
- Gde ste nosili pošto?
»Dja sem v Otkauvce pa v Andovce nosila pošto. Tau je tü nej bilau leko delo, gda je v zimi v tistom velkom snejgi trbelo po brgaj gora pa tadola odti, dočas, ka sem kauli prišla, sem vse odnamogla.« 
- Ka mislite, sin pa hčer ta tau gazdijo tadale pelala?
»Tak mislim, ka se tejva že s tejm neta spavlala. Pojep je tišlar, ma edno velko delavnico, gde štirnajset zaposlenih delavcov ma, on nej časa pa volé nejma za tau, ka bi pavar bijo. Hči v Avstrijo odi delat, tak ka müva ešče par lejt va tau delala, dočas va ladala, pa te tak mislim, ka vse fertik baude.« 
- Vi ali mauž povej prvin tau, ka zdaj pa te odamo krave?
»Tak mislim, ka dja baudem tista, štera de do slejdnjoga vödržala, zato ka name krave veselijo. Če pet ranč neva mela, gda več neva ladala, dapa edno si zato njava za svoj tau, kakkoli stariva bau-deva.«
- Kak je pa te, gda kravo doladate, tašoga reda zato skonznate gratajo oči, nej?
 »Ranč ne guči, tau je zame fejst strašno, ešče zdaj mi skonze vöpridejo. Vejš, kak je tau lagvo, gda edno kravo deset ali še več lejt držiš, pa te go doladaš. Kak če bi svojo dejte tadau. Dja vsakšo stvar sploj fejst rada mam, dočas nikam nédem, ka je ne spolagam, vsigdar so oni prvi, pa samo potistim sem dja na vrsti.« 
- Vi ste tak, ka če bi baute vse zaprle, te bi tö nej mrli od glada, zato ka bi meli vse, od mesa do pšenice.
»Mi mamo vse, svinje, kokau-ši, kromče, djajce, dočas ka leko delava, dočas se nama pa mlajšom tašoga nej trbej bojati, ka baude, če baute zaprejo.« 
- Tau je zato dosta dela, ka živino držite, gda leko te vi počivate ali deta kama?
»Mi nikam nédemo, dapa meni ne fali, zato ka sem se dja k tauma tak vcujvzela. Dja sem najraj doma, meni dojde, če v televiziji vidim maurdja pa lejpe pokrajine.« 
- Kak se vi kreda dejvate na božič?
»Najprvin pečémo, te naslejdnje küjemo, pa se veselimo, ka smo vküper. Tau je nam veselo, dapa najbola vnukom. Tašoga reda kaulak krispana stanemo, pa ka nas je, vsi ga začnemo okinčati. Pri nas ešče krave, svinje, kokauši pa psavge znajo, ka je božič, zato ka tašoga reda njim tö baukšo djesti polagam.«
- Sto de pri vas v gauštjo kris-pan sekat?
»Pri nas je vsigdar tak, ka naš dejdek je Jezuš, šteri krispan domau prinesé.«
Karči Holec 


Sejčarski Margit z možaum 

Milan Vincetič


Francuski božič

Cejli sam drgeto od mraza, pa si itak nejsam natekno niti rokajc niti aube. Celou tak tenke štrumfe sam meo, ka mi je sklačeni snejg zraso skouz podplate. V lica pa sam bijo cejli repejči, pa nej zatou, ka so pouleg küjali vino, liki zatou, ka je čista pouleg mené Jelka odavala krispane. Če sam se ges delo, ka mi zima ne more priti do živoga, je ona nosila debelo kučmo, ka me je spominala na rusko grofico, pa tüdi v roké si je skouz fudala, či gli je mejla podložene rokajce.
»No, Francuz, va mela gnes kaj šefta?« me je podraždjila, gda so se oudprle zadnje dveri kombija, punoga srebrnih pa zelenih djeličov.
Od tistoga mau, ka je čüla za moje francusko imé Noel, ka pomejni po francusko božič, me je zvala Francuz. 
»Ti, mon garçon,« me je čeduže bole vrtela na malom prsti, »kak leko odavaš té božični kinč, šteroga ne boš nigdar oudo … Pogledni, té tvoje zlate pa pijsane kruglice so že iz moude, pa tüdi té cuker pa plastične zvejzde ne bi niti petlar küpo ... Té lesene djaslice pa ti je gvüšno napravo veški tišlar, šteri ne vej držati v rokaj niti žage ali pa si si je sam vözrezo na paši z bükovoga pena.«
Nejsam mogo vörvati svojim, še menje njenim očam: njoj so djeliči sfalili v dobri vöri, pa ešče tiste, šteri so bili škrbinavi, je oudala za med. Pa nej za törškoga, šteroga so odavali malo dale od naja, liki za takši pejnez, ka ga ges nejsam doubo cejli keden.
Vsigdar, gda je mejla samo malo časa, se je privrtejla k meni pa prebejrala moj kinč. Kruglice je vrtejla kak cirkusantka: nagnouk sam jih vido, drügič so se že znajšle v njenoj žepki pod dugim zakapčenim kaputom. Požejro sam je kak mlajši vleti sladoled, šteroga jim neščejo küpiti: bila je cejla navrejta, velejla mi je, naj ji fudam v roké, naj ji fudam tüdi za vüje pa po guti, ar njo strašno zebé, pa nej samo od mraza, liki od …
»Lübezni, mon chery,« se je špilala z meuv kak maček z mišjov. »Pa ne gledaj me kak tele v nouve dveri, vej pa nejsam pravila nika grešnoga! Pogledni, za tri dni pride na cejli svejt lübezen, štera de v srci Božoga deteta. Znaš, vsakšo dejte je sad lübezni, sveto dejte, štero pa pride té torek na svejt, pa nosi v sebi pouleg človeške tüdi posvečeno lübezen. A tou ti ne razmejš, ka si moš-ki! Samo ženske razmejmo, ka se tou pravi roditi pa meti dejte, naši Sveti Devici je tou prišepno angel, ona pa nam! No, ka praviš?« me je ščipnila v lice.
Nejsam ji mogo odgovoriti, ar je gli te prišo prvi küpec. Z njim pa mali pojbek, šteri mi je dopovedavo, ka je eti vido lokomotivo iz čokolade, štero bi on kcoj djao k djaslicam, ar ma oča tüdi tou leto neje küpo mali električni cug.
»Stric jo je gvüšno že oudo, mali,« je začno razkapati po mojom kinči.
»Kak bi oudo,« si mali neje dao dopovedati, »ar sam jo malo prlej vido! Bila je kak prava peč na paro, samo se neje z nje kadilo. Dokec si ti odo naokoli, pa se postavlo tam pri küjanom vini, nišče neje se prišo küpüvat …«
»Mogouče pa se je sama odpelala,« se je oglasila Jelka. »Znaš, le petit garçon, cugom ne moreš nigdar vörvati, ar te, gda jih čakaš, vsigdar prlej odidejo, gda pa jih ne nücaš, pa ešče prlej pridejo …«
Malomi pojbeki pa so se zaskuzile oči, či gli ma je oča sveto oblüblo, ka de na vüzen doubo svoj električni cugec, šteri de vsigdar zafüčko, gda de zavozo na dugi visejči moust. 
»Tou mi že skouz gučiš,« se je mali začno stepati, ka ma je mogo oča enoga za vüje dati, mene pa je stisnilo pri srcej, ar sam se spoumno, ka sam si tüdi ges vsigdar želo cug na batrije, kakšnoga sam vido pri strici Slavkoji, šteri je si sam delo tak tovorne kak pout-
niške bagoune.       
Drügi den sva zamenjala mesti: ges sam odavo njene djeliče, ona pa moj kinč. Či gli k meni nejso tak na gousto ojdli kak k njoj, mi je odavanje šlou kak namazano, pa tüdi pri njoj se je stavilo več lidi kak pri meni. Ar je mejla v sebi neka več kak ges: pa nej samo tou, ka je bila lüšna dek-lina, pa mejla takšen smej, kak če bi trousila oreje, liki zatou, ka se je postavila za pult kak senca, štera se je oglasila samo te, gda je trbelo.                              
»No, vidiš, Francuz, kak se tou dela,« se je zglasila, gda se je pri njoj stavila debela tetica, pa küpila skoron vse visejče cukre pa kekse.
»Gnesden obejsijo na krispan samo nekšne žarnice, štere vseskrijži svejtijo, ges pa ščem ešče po starinskom,« je prestapala. »Tüdi té lesene djaslice mo küpila, ar te, gda je bilou rojeno Bože dejtece, ešče neje bilou plastike. Ge pa ste že vidli, ka so bilé pri pavraj djasli v štali iz plastike! Vej pa bi jih krave pa ofce vse dojpogele,« je mlejla kak stari mlin.
Jelka pa je samo kumala pa mi počmigavala. Melo me je, ka bi jo küšno na njena lica, či gli bi ona bila najbole pri vouli, ka bi jo po francusko. Pa kak če bi razbejrala moje misli, se je, gda je tetica odšajdrala, postavila pred mene pa mi nastavila lice.
»Pa mi ne bi dau rajši kakšnoga francuskoga,« me je stisnila za rokou.
»Francuskoga?« sam zadjek-lao kak küjani rak. 
»Kakšen Francuz pa si, Noel, ka ne vejš, ka je tou le baiser francoise? No, takšen je,« se je prikelila na moje čobe, pa me neje pistila, dokec mi skoron neje sfalilo sape.
Neka lüjdi se je obrnoulo, tisti pojbekov oča pa je samo zdigno posanco küjanoga vina pa z lakejtom dregno vinskoga pajdaša.
»Vej pa nej biu za istino, samo sam ti ga ščela pokazati, kak sam ga vidla na televiziji. Tüdi ges sam ga pred tebov ešče nej probala, zatou nejsam gvüšna, če je biu takšni, kak mora biti,« se je zasmejala.
»Te va pa ešče mogla probati,« sam gračüvo vse bole batriven.
»Samo te, gda boš grato pravi Francuz, nej samo po imeni,« me je pocukala za vüjo, z lejvo rokou pa segnola najprle med moj božični kinč, te pa pod moj léki kaput.
Na božični predve-čer je segnola tak globko pod pult, ka nejsam sploj vpamet vzeo, gda je stao na pulti mali krispan. Na njom pa moj kinč: par rdečih kruglic, deset okrouglih keksov pa zlatih cukrov, na vreji pa zvejzda z ognjenim rejpom, štera mi je sfalila že prvi den. 
»Vsigdar, gda sam prišla, sam ti neka vzejla, ka va tüdi müva neka mela od najnoga francuskoga božiča,« mi je vrouče stisnila rokou.
Pod djeličon pa je stala lokomotiva iz čokolade. 
»Ovi pojbek bi jo bio ešče bole veseli, Jelka,« sam jo poboužo po lasaj. 
Kak če bi ga nama poslo sam angel Gabrijel, se je vküper s fejst nadejvanim očom, po šteroga ga je gvüšno poslala mati, postavo pred naja.
»Vzemi, pojbek,« sam ma potisno, či gli se je brano, lokomotivo iz čokoulade v roké, malomi pa so bole zasijale oči kak zvejzda repatica, štera je gli te potüvala nad varašom, v šterom več nigdar nejsam srečo Jelke, ar se je, kak sam zvedo, odselila v Pariz, od kejc mi je poslala kejpec, kak zgleda pravi francuski küš. 
Kejpec kcoj namalala Mateja Jakopič.


Sombotelski mlajši tö žmetno čakali Miklauša

Joj, že je prišel med nas…

Dobri stari redeči püšpek, sveti Miklauš, se po svojoj pauti kaulivrat po cejlom svejti vsikdar stavi pri slovenski mlajšaj v Somboteli tö. Tak je bilau tau letos tö, vnüki so žmetno čakali dobroga starca vküper s svojimi babicami pa dejdeki, šteri so dosta-dosta lejt nazaj s Porabja odišli v Somboteu krü slüžit.
Je pa v Somboteli tau tö šega, ka kauli prve sobote v decembri, gda čakajo redečoga püšpeka, Slovenska narodnostna samuprava vküppozove sombotelske Slovence na srečanje z lüstvom (közmeghallgatás). Na takši majo svétniki samouprave šegau, ka povejo, ka se je preminaučo leto godilo v organizaciji samouprave pa drüštva, ka planerajo za prišešnjo leto pa vöopitajo lüstvo, ka bi oni želejli ali ovak delali.
Predsednica samouprave Marija Kozar je povödala, ka so vküper z drüštvom meli 15 programov v leti 2012. Leto se je začnilo s slovenskim balom, prvoga aprila so vküper z muzejskim drüštvom odili pejški od Monoštra do jezera v Máriaújfalu v spomin Avgusta Pavla. Maja so je gorpoiskali Cankovčange, šteri so v Sárvár nesli venec v spomin slovenski lagerašov, njina glasbena skupina pa je igrala v Škanzeni. Maja so na dnevi mater(ne rejči) babice, dejdeki pa vnüki vküper gučali slovensko pesem Toneta Pavčka Mama, junija so v Knjižnici Dániela Berzsenyija nutpokazali knige novinara pa prevajalca Károlya Szilágyina. Eške junija so na etnološkom tabori v okviri projekta Doživetje prostora slovenski pa vogrski mlajši vküper spoznavali šege naši starcov.
Prvo julijsko nedelo (štera je nedela po svejti razstrauseni Slovencov) so Sombotelčarge odišli na prauško na slovensko Štajersko. Pri meši so bili v cerk-vi svetoga Martina v Šmartnom pri Paki. Poglednili so eške Mozirski gaj z raužami, pa muzej o lesej pa gaušči v Nazarjaj. Gor so poiskali glavne varaše evropske kulture Maribor, Mursko Soboto pa Velenje, dale pa eške Šoštanj, gde je Avgust Pavel dojobračo edno pripovest Ivana Cankara. Augustuša so meli sombotelski Slovenci mešo v domanjoj cerkvi svetoga Martina s slovenskim plebanošom Ferinom Merklinom. Pri meši so bili eške Slovenci z Budimpešte cüj, šteri so zadvečerka spejvali v Škanzeni, večer pa si poglednili povorko (felvonulás) na Karnevali Savaria.
15. septembra so se Sombotelčarge odpelali na državno srečanje v Števanovce, za en keden pa so vküper z Nemcami, Rovatami pa Romi držali Narodnostni den v Škanzeni. Pri slovenskoj iži so rauže s papéra redile članice slovenskoga drüštva, tam pa so se večer spejvale slovenske pesmi z domanjimi pa püconskimi goslari. (Slovenska cimprana iža v Muzejskoj vesi je letos svetila 10. oblejtnico zidanja.) Na konci septembra so Sombotelčare gorpoiskali Andovčange (poglednili so Muzej Smidt, Park Saághy pa špilali paverske špile). Pevska skupina Sombotelske spominčice je mela dosta prob pa štiri nastope v leti 2012.
Predsednica samuprave je za drügo leto povödala, ka se pá začne s fašenskim balom, prejk leto pa bi pozvali soboške Madžare pa odišli v Andovce pa na Cankovo. Na prauško do šli, če dobijo za ceringo iz Slovenije. V leti 2013 de slovenska samouprava svetila 15. oblejtnico, drüštvo pa djenau telko februara 2014. Sombotelske spominčice do drügo leto spejvale že 10 lejt. Samouprava bi zatok vödala prospekt s kejpami pa CD z eške 20 starimi porabskimi slovenskimi pesmimi. 
Med gučom so mlajši že sploj žmetno čakali svetoga Miklauša. Gda je té gnauk 
že donk prišo, so se ma mlajši lepau naglas slovenski poklonili: »Dober večer!« Miklauš je že trüden biu od duge poti, zatok je dojsedo na veuki leseni stolec, pa se malo tažaurdjo, kak ga vse čonte bolijo, pa kak dosta mlajšov more eške gorpoiskati. Od sombotelski mlajšov so k njemi oprvim staupili štirge vnüki Cser, šteri so sploj lepau povödali dvej slovenski zimski, Miklaušovi pesmi (»Zimska«, »Bela pesmica«). Drügi mlajši so trnok nej steli pesmi gučati ali spejvati, depa skoro vsikši je nika namalo na papér s farbastimi klabajsi. Dobri redeči püšpek je vsikšoga pobaužo pa prejkdau mali dar, nika so dobili eške ništerni vözraščeni, šteri so prejk leto dosta delali za Slovence. Gda je Miklauš saloncuker talo, je najvekše veseldje bilau. Za slobaud so mlajši s svojimi babicami pa dejdeki kričali: »Vesel božič pa srečno novo leto!« Rdeči püš-pek Miklauš pa je brundo pod kecov: »Lahko noč!«, s svojim žaklom odplantivo vö s sobe pa se napauto na dugo paut dale k drügim mlajšam.
(Sredstva za delovanje in programe je Sombotelska slovenska samouprava letos prejela iz državnega proračuna in kot podporo Mestne občine Sombotel.  Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel sta podprla Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Obe organizaciji se zahvaljujeta za izkazano pomoč.) 
-dm-

6. decembra so najmlajši v Števanovcih že od jutra čakali, da bo prišel Miklavž. Na ta dan smo se pripravljali že nekaj tednov. Imamo malo otrok v vrtcu, zato smo vsak dan morali ponavljati pesmi, ki smo jih zapeli in recitirali Miklavžu. Ob desetih je prispel v vrtec rdeči možak, ki je prinesel polno vrečo daril. Tiste male, ki še ne hodijo v vrtec, smo tudi povabili in tudi njim je prinesel Miklavž darila.
Iz vrtca se je napotil v šolo, škoda, da snega še ni bilo, zato je moral sani pustiti pri nas in je peš nadaljeval pot.
V šoli so ga že čakali učenci. S kratkim programom so ga pozdravili šolarji iz nižjih razredov. Potem je vsak dobil darilo. Prireditev je finančno podprla Slovenska narodnostna samouprava Števanovci.
Agica Holec, ravnateljica




Mlajši so čakali Miklauša s starimi starišami pa starišami


Sombotelski Miklauš je s pomočnicov slatko talo

 PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA


Dobrota

Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. 

Prišla sta večer in noč. Deca in stari lidgé so jo že težko čakali.
Pitali so se: »Ka smo tou leto kaj dobroga napravili? Če smo koga srečali, smo ga poglednoli pa ga kaj opitali?«
V iži na staroj klopi je biu stari ceker, v njem pa papir. Na njem je pisalo: »Dobrota se vsigdar povrne.«
Deca pa stariške so pred vrataj iže čüli, ka se je stavila velka sveklošča. Tau je biu sveti Miklauž z angeli. Zacinkalo je, nika je zružilo pa vtihnilo.
Najšli so dosta darov. Med seov so si gučali, ka je tou bila božja dobrota pa plačilo. 
Pa še: »Vse gé v nebesaj spisano!«
Tilka Gider  


 Najdukša nouč

Veseli fudaš se je napravlo, ka de igrat za najdukšo nouč v leti. Ja, s svojo bando de šou v eno krčmo. Tan do držali muziko, čakalo de se nouvo leto. Gvüšno dosta lidi vküper pride. Eni do tam že večer, drugi pridejo po pounouči, ka do doma čakali nouvo leto. Tak dugo se samo na kakšnom poštenom gostüvanji muzika čüje. 
»Depa, tou je zato nej dobro delo. Tou, ka na takšen den muzikant mora v slüžbi biti. Vsi so veseli, vsi plešejo, gejo, pidjejo, ti pa moraš skrb meti, aj se lidge dola ne stavijo,« so se zgučavali z veselim fudašom. »Lidge so na té den pa na tou nouč najraj s svojo držino. Vi, muzikanti pa vsikšo najbole dukšo nouč delate.«
Veseli fudaš se je samo naraji smedjau. Uni ne razmejo, kak je tou gé. Na, tou, ka un držine nema, tou njim je poznano. Depa, muzikant je na toum svejti zatoga volo, ka igra. Un je na toum svejti zatoga volo, ka fude raznok vlači. Pa njim je tou povedo tö.
»Vejte, kak prsti srbijo pa pečejo, če ne morem s fudami gora stoupiti. Tou leko razmej samo muzikant ali pa vi, če vam eno mojo pripovejst povejm. Leko, te po tejm rejsan razmeli.«
Lidge kouli njega so nej prajli, ka ja, pa so nej prajli, ka nej.
»Ka zdaj?! Škete ali neškete? Ovak dem tadale.« 
Tak nagnouk so vsi skur v eden glas škeli, aj njim dun povej, kak je tou gé s tejmi prstami pa z vsejm drugim.
»Tou je bilou nin, nin, ka ge vejm kelko lej nazaj,« je zač-no. »Vse tou je najbole živa istina. Bole živa ne more biti. Sto mi ne vörvle, aj si vüje doj drži, ka nede poslüšo. Bilou je dva tedna prva kak nouvo leto vövdari. Bili smo na enoj muziki, veselico ali gostüvanje smo držali, nej vejm več. Vejm samo tou, ka je bilou trno mrzlo, ge pa vrouči od dugoga špilanja. Odišo sam tavö, ka se malo razladim, ka si malo odejnem. Tri, štiri vöre de eške trbelo fude vlačiti. Tak sam se lepou razlado, pa smo igrali tadale. Nin za eden teden me je začnolo nut v guti nika na velki škrabati. Na drugi den sam več nej mogo nika dola požrejti, na tretji den pa sam že tak küjo, na, vročina me je küjala. Tak me je küjala, ka sam nej več mogo gora stanoti. Leko sam zato stano, depa, kuman sam ojdo. padar je domou k meni prišo. 
»Tou pa nej mali betek. Vsefele betege si na sebe vzeu, mi je poslüšo srce, plüjča pa vejn eške glavou. Deset dni mujs v posteli ostanoti! Če nede tak, kak sam zapovedo, boš ovak ležo tri mejsece, pa nej doma. V špitala boš mogo titi, ka ti beteg na plüjča vdari,« me je na red gemau.
Meni je vse lagvo gratalo. Kak aj deset dni ostanem v posteli, če pa je za tri dni staro leto? Pa sam njemi tou pravo tö.
»Ge sam svoje povedo! Če me ne ’š poslüšo, te dam na postelo dola zvezati. Se razmejmo?!«
Ja, razmo sam ga. Depa, kak do tou lidge razmeli, gda moje fude nedo tam, kak bi mogle biti? Podje pa moški iz bande so eške isti večer k meni prišli. Oni so mi tö zapovedali, ka mujs moram v posteli ostanoti pa vratsva gemati. Vej do že brigo meli za muziko. Nede, kak bi moralo biti, depa, brigo do meli, ka de najboukše, kak leko. 
Pomalek je prišlo staro leto. Tam nin do večeja mi je eške dobro šlou. Gda pa sam vedo, kak moji podje že igrajo, se je začnolo. Najprva so me začnoli prsti srbeti. Malo za tistim sem že žrdjave doubo, vse so me pekli. Depa, tou je eške nej vse. Eške je nej pounoč bila, me je začnolo tejlo boleti. Tak boleti, ka takšnoga nega. Pa vrouče poplate sam doubo, kak bi po gorsegretom asfalti ojdo. V kolenaj me je trgalo, eške zobgé so mi naraji gratali. Vse tou pa je nej pa nej pa nikak nej škelo minouti. Tisti moj beteg, zakoga volo sam mogo ležati, je nika nej prouti tomi betegi. Bole je pounouč skrak bila, bole je vse bolelo, po punouči pa eške bole. Tak je vövidlo, ka nigdar ne premine. Molo sam se, aj čas bole brž tadé. Nej škeu titi! Bole sam se molo, bole pomalej je šou. Kak se je tou vleklo!?«
Lidge so ga gledali, kak bi ga rejsan vse tou bolelo. Kak bi ga rejsan vse tou bolelo, tak živo njim je gučo. 
»Pa je preminoulo?« so ga pitali.
»Je, preminoulo je,« je globko zdejno. »Tam nin kouli šeste vgojno je več nej peklo, je več nej bolelo. Na šesto so enjali igrati. Tak je z nami muzikati. Če ne moreš igrati, eške bole betežen grataš, kak si že betežen gé. Depa, aj vam povejm, tou je za mene bila najbole duga nouč. Nej samo v tistom starom pa nouvom leti. Tou je bila najbole duga nouč v cejlom mojom žitki.«
Tak je pripovejdo veseli fudaš pa enga nej bilou, ka bi njemi nej vörvo. Zatoga volo nej, ka se njemi je v očaj pokazalo, kak ga je tisto nouč najbole za istino bolelo. Bolelo, kak samo muzikanta leko boli. 
Miki Roš

Tudi v letu 2013 Vas vabimo na obisk
POTUJOČE KNJIŽNICE 
Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Brezplačno Vam  nudimo izposojo knjig, zvočnih in videokaset. Gradivo si lahko izposodite za 14 dni.
 
Vaš kraj bomo obiskali
                   
v ponedeljek, 14. in 28. januarja 2013
v ponedeljek, 11. in 25. februarja,
v ponedeljek, 11. in 25. marca,              
v ponedeljek, 8. in 22. aprila,
v ponedeljek, 13. in 27. maja in
v ponedeljek, 10. junija.
 
ČAKAMO VAS
na Gornjem Seniku od  8.30-9.30 ure,
na Dolnjem Seniku od 9.40-10.10 ure, 
v Sakalovcih od 10.20-10.40 ure,
v Števanovcih od 11.00-11.45 ure in 
v Monoštru pri hotelu Lipa od 12.15-13.00 ure.



PETEK, 21.12.2012, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.25 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.40 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGRANA NANIZANKA, 11.00 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.20 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ŠPORTNIK LETA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 RAZRED ZASE: POTOVANJA, 18.30 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 20 LET DRŽAVNEGA ZBORA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB: VSAK DAN JE PRAZNIK, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30  INFOKANAL
PETEK, 21.12.2012, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.25 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.05 SLOVENSKI VODNI KROG,  DOK. NAN., 14.25 MARPURGI, DOK. FILM, 15.20 OSMI DAN, 15.50 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 16.15 RAD IGRAM NOGOMET, 16.50 MINUTE ZA ..., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 ČRNO-BELI ČASI, 18.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.05 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.25 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAN., 22.00 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.50 PARANORMALNO, AM. FILM, 0.10 KRIZA, AM.-IR. FILM, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 22.12.2012, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 BINE, ODD. ZA GLUHONEME, 7.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM STENICA, 7.25 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.40 BIBA SE GIBA, RIS., 8.00 ŽIVALI IZ KOCK, POUČNA ODDAJA,  8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 KULTURNI BRLOG, 8.30 KASPER, NO! KARNEVAL, ODDAJA ZA OTROKE, 8.35 ČAROBNE ROKE, ODDAJA ZA OTROKE, 8.40 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 9.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25  MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.30 VELIKO KOLO, KRATKI FILM, 10.45 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 11.25 DROBTINICA: BOŽIČ PRIHAJA, DANSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.25  ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH,  15.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 15.55 VARUHI KARIBSKIH ZAKLADOV,  DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 KAJ SE JE ZGODILO, AM. FILM, 23.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.00 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.50 VARUHI KARIBSKIH ZAKLADOV, DOK. ODD., 1.45 OZARE, 1.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL
SOBOTA, 22.12.2012, II. SPORED TVS
8.30 SKOZI ČAS, 9.00 KAKO ŽIVLJENJE OPONAŠA ŠAH: POGOVOR Z GARIJEM KASPAROVOM, 10.25 BOBBY IN BORIS, POSNETEK GLEDALIŠKE  IGRE SNG DRAMA LJUBLJANA, 12.45 SLOVENCI V ITALIJI, 13.20 UNIVERZA, 13.45 OSMI DAN, 14.15 POSEBNA PONUDBA, 14.40    PLANET ŠPORT, 15.15 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 15.45 ŠPORTNIK LETA, 17.25 ODBOJKA: FINALE POKALA SLOVENIJE (Ž), 19.25 ŠPORTNI IZZIV, 20.00 BROWNINGOV PREVOD, ANG. FILM, 21.30 MED VALOVI, 22.00 BOTRSTVO IN IME VALA 202, 23.00 ARITMIJA, 23.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 23.12.2012, I. SPORED TVS
7.00 PIKIJEV ČAROBNI BOŽIČ, RIS. FILM, 7.25 AVA, RIKO, TEO,  RIS., 7.35 BALI, RIS., 7.45 OLIVIJA, RIS., 8.00 PRI SLONOVIH: BOŽIČ GOSPODA MALIJA, RIS., 8.10 OZI BU, RIS. FILM, 8.30 NODI REŠI BOŽIČ, RIS. FILM, 9.00 DRUGA ZVEZDA Z LEVE, RIS. FILM, 9.25 SNEŽENI MOŽ, RIS. FILM, 9.50 ZVERJAŠČEK, RIS. FILM, 10.20 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 NA ZDRAVJE!, 15.20 ČUDEŽNA VARUŠKA, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 17.40 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.05 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE, DOK. SER., 21.05 MARIBOR 2012 – KULTURA IN DRUŽBA NAŠEGA ČASA, 21.55 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 22.30 POROČILA, 23.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.20 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL
NEDELJA, 23.12.2012, II. SPORED TVS
8.40 SKOZI ČAS, 9.05 GLOBUS HD, 9.35 MINUTE ZA ..., 10.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.35 TURBULENCA, 11.05 GLASBENA MATINEJA, 11.50 SEVIQC BREŽICE, JANEZ KRSTNIK DOLAR: MISSA VIENNENSIS – DUNAJSKA MAŠA, 13.20 RAD IGRAM NOGOMET, 14.05 FRANČIŠEK - BRAT VSEM, DOK. FILM, 15.05 FESTIVAL SLOVENSKE DOMOLJUBNE PESMI “MATI DOMOVINA”, 17.00 JOŽEF IZ NAZARETA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 18.35 STARŠI V MANJŠINI - BOŽIČ, POSEBNA EPIZODA ANGLEŠKE NANIZANKE, 19.15 BILO JE …, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BOŽIČNA VEČERJA, SLOV. FILM, 20.55 DOSJE: SLOVENSKI PLEBISCIT, 21.55    IZPOVEDI EKOTERORISTA, DOK. ODD., 23.25 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST, DOK. SER., 23.50 DARKO SINKO: DEDEK MRAZ, KRATKI FILM, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 24.12.2012, I. SPORED TVS
6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 AFRIŠKE PRAVLJICE, 10.15 IZ POPOTNE TORBE: BOŽIČNO DREVO, 10.35 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.50 ANICA, OTR. NAN., 11.15 SPREHODI V NARAVO, 11.35 MUZOZLET, KIPARJENJE NA FORMA VIVI, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BALI, RIS., 15.55 ŽAMETEK, RIS., 16.05 PIM IN POM, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 BOŽIČ V DRUGEM MESTU, AM. FILM, 21.40 BOŽIČNI KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, 22.55 HRESTAČ - BOŽIČNA  ZGODBA, VELIKI PAS DE DEUX, 23.10 BOŽIČ V POSTOJNSKI JAMI: MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN OTROŠKI ZBOR PRAŠKE FILHARMONIJE, 23.45 POLNOČNICA, PRENOS IZ ŽUPNIJE SVETEGA KRIŽA V LJUBLJANI, 1.10 MARIJA MAGDALENA, KOPR. FILM, 2.45 DUHOVNI UTRIP, 2.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 3.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.15 INFOKANAL
PONEDELJEK, 24.12.2012, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 10.00 INFODROM, 10.05 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.45 DRAGE MOJE TOVARIŠICE KUHARICE, DOK. FILM, 15.35 MARIBOR 2012 – KULTURA IN DRUŽBA NAŠEGA ČASA, 16.25 VARUHI KARIBSKIH ZAKLADOV, DOK. ODD., 17.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.55 PRAVA IDEJA!, 18.20 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 18.55 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 KONCERT WALDBÜHNE 2011, 21.15 ČUDEŽNI SVET G. MAGORIUMA, AM. FILM, 22.45 POROČNA MRZLICA V CAMPOBELLU,  IT.-NEMŠ. FILM, 0.20    SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 25.12.2012, I. SPORED TVS
7.00 TABALUGA IN LEO - BOŽIČNA DOGODIVŠČINA, RIS. FILM, 8.10 BOŽIČKOV VAJENČEK, RIS., 8.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: SREČNO NOVO LETO!, 8.30 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.55 KULTURNI BRLOG, 9.00 PRAVLJICA O SLADICAH IN POTICAH, 10.00 EVANGELIČANSKO BOŽIČNO BOGOSLUŽJE, PRENOS IZ  MARIBORA, 11.00 NIKOLAJEVA LADJA, 11.50 URBI ET ORBI: PAPEŽEVA BOŽIČNA POSLANICA MESTU IN SVETU, 12.30 BRAVO ORKESTER, A. VIVALDI: ŠTIRJE LETNI ČASI – ZIMA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30,BOŽIČ V POSTOJNSKI JAMI: MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN OTROŠKI ZBOR PRAŠKE FILHARMONIJE, 14.00 MEDVED, FR. FILM, 15.40 OZI BU, RIS. FILM, 16.05 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 16.25 ZVERJAŠČEK, RIS. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SADOVI NARAVE, DOK. ODD., 17.50 DUHEC, OTR. NAD., 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.00 JEZUSOVO ROJSTVO, ANG. FILM, 21.30 MADAGASKAR: SAMOSVOJA SKRIVNOST, DOK. ODD., 22.25 POROČILA, 22.40 OBALA MOSKITOV, AM. FILM, 0.40 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT,  1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
TOREK, 25.12.2012, II. SPORED TVS
10.00 ZAKLAD IZ MORSKIH GLOBIN, NORV. FILM, 11.15 INFODROM, 11.25 DOBRA, 12.45 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 14.25 KULTURNI VRHOVI: KRIŽNA GORA NAD LOŽEM, DOK. SER., 14.55 MOSTOVI – HIDAK, 15.30 RIMSKE POČITNICE, AM. FILM, 17.25 VELIKI BOŽIČNI KONCERT GIMNAZIJE KRANJ, 18.55 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 19.55 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 POVESTI IN NOVELE 19. STOLETJA, FR. NANIZANKA, 21.00 IL DIVO, POSNETEK KONCERTA V LONDONU, 22.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 26.12.2012, I. SPORED TVS
7.00 KRAVICA KATKA, RIS., 7.05 ROLI POLI OLI, RIS., 7.15 TONI IN BONI, RIS., 7.20 PRIHAJA NODI, RIS., 7.30 RESNIČNA ZGODBA O BOŽIČKU, RIS. FILM, 7.55 BOŽIČKOV VAJENČEK, RIS., 8.10 FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA, RIS. FILM, 9.20 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS. FILM, 9.45 BACEK JON, RIS., 9.55 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.10 SKRIVNOST V SRAČJEM GNEZDU, PRAVLJICA ZA OTROKE, 11.10 MUZOZLET, SLIKANJE V ŠKOCJANSKEM ZATOKU, 11.25 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 12.00 KUHARSKA KNJIGA DR. ANGELE PISKERNIK, DOK. PORTRET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 VSI PSI GREDO V NEBESA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.55 PUJSA PEPA - PEPIN BOŽIČ, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 PEPINA ZGODBA, DOK. ODD., 17.50 DUHEC, OTR. NAD., 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.30 DNEVNIKOV IZBOR, 20.05 KRUHA IN IGER, SLOV. FILM, 21.40 CVETJE ZA VSE ČASE, 22.45 POROČILA, 23.05 TRENUTEK VROČICE - PET MOZAIKOV SODOBNEGA PLESA V ENEM OGLEDALU: PETRA ZUPANČIČ, 23.15 GLASBENI VEČER, 0.25 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL
SREDA, 26.12.2012, II. SPORED TVS
9.00 PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN  ENOTNOSTI, 12.15 SOBOTNO POPOLDNE, 13.30 MED VALOVI, 14.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 14.40 NA VRTU, 15.10 EVROPSKI MAGAZIN, 15.30 BOTRSTVO IN IME VALA 202, 16.50 PEPELKA, PRAVLJIČNI OPERNI FILM, 18.55 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KONCERT WALDBÜHNE 2011, 21.10 STARŠI V MANJŠINI - BOŽIČ, POSEBNA EPIZODA  ANGLEŠKE NANIZANKE, 21.55 LAHKO NOČ IN SREČNO, AMERIŠKI ČB FILM, 23.25    DETEKTIV VIDOCQ, FRANCOSKI FILM, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL  
* * *
ČETRTEK, 27.12.2012, I. SPORED TVS
7.00 DOBRO JUTRO, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: RDEČA KAPICA, LUTK. NAN., 10.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.10 MUZOZLET, SLIKANJE V PORTOROŽU, 11.25 RAZRED ZASE: POTOVANJA, 12.00  POROČILA, 12.05 MUZIKA OD TRSTA DO TRBIŽA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 APNENICA NA PRELOKI, DOK. FILM, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS., 15.50 OLIVIJA, RIS., 16.00 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.25 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 LIST IN CVET, DOK. ODD., 17.50 DUHEC: 3. DEL, OTR. NAD., 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 CVETJE V JESENI, SLOV.  TV-NADALJEVANKA, 20.55 MADAGASKAR, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.00 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL
ČETRTEK, 27.12.2012, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 10.00 ČUDOVITO POPOTOVANJE NILSA HOLGERSONA, KOPRODUKCIJSKA SERIJA, 10.55 DOBRO JUTRO, 14.10 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 15.10 EVROPSKI MAGAZIN, 15.30 MIA ŽNIDARIČ IN NEVIDNI ORKESTER, DOK. ODD., 16.15 ALMA M. KARLIN - SAMOTNO POTOVANJE,  DOK. FILM, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 UNIVERZA, 18.55 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 BRAVO ORKESTER: KLASIČNE USPEŠNICE S SIMFONIČNIM ORKESTROM  RTV SLOVENIJA, 21.00 DIVJI IN ZADETI, ANG. FILM, 22.40 KONCERT, 23.40 GANDŽA, AM. NAD., 0.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PETEK, 28.12.2012, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BISERGORA, LUTK.  NAN., 10.25 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 10.45 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.10 MUZOZLET, LESOREZ V PORTOROŽU, 11.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ŽIVLJENJE PO LJUDEH, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 16.00 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 16.05 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 RAZRED ZASE: SPOLNA VZGOJA, 18.30 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 CVETJE V JESENI: SLOVO, SLOV.  TV-NAD., 20.50 IGRALCI BREZ MASKE - V SPOMIN POLDETU BIBIČU, 21.20 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
PETEK, 28.12.2012, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 10.25 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 13.25 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 14.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.15 OSMI DAN, 16.00 RAD IGRAM NOGOMET, 16.25 MIGAJ RAJE Z NAMI, 16.55 ODBOJKA: POLFINALE POKALA SLOVENIJE (M), CALCIT VOLLEYBALL : SALONIT ANHOVO, 19.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.00 ČUDESA OSONČJA: CARSTVO SONCA, DOK. SER., 20.50 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAN., 21.20 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.10 FAVNOV LABIRINT, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.05 SNEMAJ!, ŠPANSKI FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL 
* * *
SOBOTA, 29.12.2012, I. SPORED TVS
7.25 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.35 BIBA SE GIBA, RIS., 7.55 ŽIVALI IZ KOCK: JELEN, 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.40 ČAROBNE ROKE VRTILJAK, ODDAJA ZA OTROKE,  8.45 TUKAJ SEM, ODD. ZA OTROKE, 8.55 RIBIČ PEPE, POUČNA  NANIZANKA, 9.15 FIRBCOLOGI, ODD. ZA OTROKE, 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 PAST ZA JEZUŠČKA, KRATKI FILM, 10.35 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 11.05 MUZOZLET, LINOREZ V PORTOROŽU, 11.20 LASSIE, AM. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 K2, DOK. FILM, 14.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.05 NA VRTU, 15.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA., 15.50 MANJKAJOČA VEZ Z NAŠO DAVNO PRETEKLOSTJO, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 CVETJE V JESENI, SLOV. TV-NAD.,  21.00 PISATELJ V SENCI, KOPR. FILM, 23.00 POROČILA, 23.30 OGLAŠEVALCI, AM- NAD., 0.20 MANJKAJOČA VEZ Z NAŠO DAVNO PRETEKLOSTJO, 1.20 OZARE, 1.30 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL 
SOBOTA, 29.12.2012, II. SPORED TVS
8.35 SKOZI ČAS, 9.00 SLOVENSKI UTRINKI, 9.30 UNIVERZA, 10.00 ČUDOVITO POPOTOVANJE NILSA HOLGERSONA, KOPR. SER., 11.00 OSMI DAN, 11.40 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 13.05 MIGAJ RAJE Z NAMI, 13.30 PLANET ŠPORT, 13.55 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 14.25 ŠPORTNI MAGAZIN, 14.55 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, 17.10    ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 18.55 ODBOJKA: FINALE POKALA SLOVENIJE (M), 21.00 DAN 202: ELEVATORS IN POSEBNI GOSTI, 22.00    NA LEPŠE, 23.00 GOSTITELJ, JUŽNO-KOREJSKI FILM, 0.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 30.12.2012, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 10.45 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TAM, KJER SEM DOMA: AVSENIKOVE MELODIJE S SIMFONIKI RTV V CANKARJEVEM DOMU, 15.00 ŠARADA, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 17.40 POREDUŠOV JANOŠ, TV-PRIREDBA MONODRAME, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.05 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE, DOK. SER., 21.05 PORTRET DR. BRUNA HARTMANA: NA POTI PRIDE VSE NAPROTI, 21.55 KULTURNI VRHOVI: ŠMARSKI TRIPTIH, DOK. SER., 22.30 POROČILA, 23.00 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.20 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL
NEDELJA, 30.12.2012, II. SPORED TVS
8.30 SKOZI ČAS,  9.00 MINUTE ZA ..., 9.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.00 AMERIČANKE, DOK. FILM, 10.50 ČUDOVITO POPOTOVANJE NILSA HOLGERSONA, KOPRODUKCIJSKA SER., 11.45 GLASBENA MATINEJA, 12.30 POGLEJ ... “VA–SE”, 45 LET FOLKLORNE SKUPINE EMONA, 13.20 MARY IN MAX, AVSTRAL. FILM, 14.55 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, 18.00 LEPO JE BITI MOZART, TELEVIZIJSKI FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SANJA, AMERIŠKI FILM, 21.45 VEČNO ŽIVLJENJE, DOK. ODD., 23.05 HITRI ZASLUŽEK, ŠVEDSKI FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB



Srečno 2013



zveza.hu



Monošter - Szentgotthárd
Gárdonyi u. 1.

Tel.: (+36)94/383-060
E-mail: info@lipahotel.hu
www.lipahotel.hu