9 // u j j d i d h \f Narodni dom; sladoledni Namesto gnojnice raj z greniiobo odškodnina Stran 14 Stran 7 Št. 34/ Leto 63 / Celje, 29. april 2008 / Cena 0.81 EUR □ Mercator (BoDfl© OpťkamlSka 9. Celie. it 03/426 80 00 ^ sobota, 3. maj in nedelja 18. maj» ob 9.30 uri ZOGARIJA/ otn>ška Šfmina prire<Íitťv sobota, 10. maj, ob 10. uri SODELUJ IN POTUJ/ glubemi gwř/j Monika Pu&lj OdgcFvome urednic* NT T^QanaOAm Praznile dela C G 111 Ui^. 't v v ff' želite, da so vaša okna bolj f varna in hkrati vaš prostor ^ 11 1 ' ^ " prezračevan tudi ko so zaprta? CELJE (prezračevali^j sistem GECCO) Mik d.o.o.. Coljska cosía 55. 3212 Vojnik 080 12 24 www.mik-ce.si Cel}« IjU&iidns ' Maribor ; Mur^Va Sobota | Uola. Nova Gone9 : Kranj, Novo rneslo Konika 27 let potem STRAN116-17 Pri slovenskih vojakih na Kosovu STIIANI20-21 Janu ofierirali prste po novi metodi STRANU Ï Oliveqa sgrabila za ladnjico S'ntANIS 9770353734020 IMMSODKI V knjigi častniii gostov Predsednik dr Danilo Tiirk tretji podpisani v arhivski knjigi Predsednik države dr. Da* oilo Tiirk je v petek že tretjič v svojem mandatu» a prvič uradno obiskal Celje. Obisk so v občini izkoristili za ponovno uvedbo knjige častnih gostov Celja in predsednikov vpis. Gre za knjigo, ki so jo v mestu uvedli leta 1891 in v kateri sta zgoij dva vpisa visokih državniških gostov. Pm je v njej vpisan avstroogrski monarh Franc Jožef 1.» drugi pa se je vanjo leta 1920 ob obisku Celja vpisal jugoslovanski kralj Aleksander Ka-radordević. Kol je povedal direktor Zgodovinskega arhiva Celje Bojan Cvelfar, so knjigo med II. svetovno vojno okupatorji prenesli na Dunaj. »Na osnovi pogodbe iz leta 1956, smo knjigo konec osemdesetih let pridobili nazaj. Biia je vzelo slabem stanju» a smo jo dali v restavri-ran je in je spet lepa. Zelo sem vesel, da je znova v uporabi. V dogovoru z občino jo bomo skrbno hranili v svojem arhivu^upampa, da bovnjej vpisov Se veliko već.« Predsednik Turk je bil izredno počaščen, da se je vpisal v knjigo. »Ne želim primerjav s prejšnjimi podpisni-ki» a prav je. da Slovencisvojo državo jemljemo resno, da se zavedamo» da nismo nič manj suverena država kot je bila nekoč Avstro-Ogrska ali Kraljevina Jugoslavija. Na to suverenost moramo biti ponosni, ta ponos moramo tu- Predsadnikdr. Danilo Tûric je trstji podpisani v knjigi častnih gostov Celja. V Celju razmišljajo, da bi knjigi Častnih gostov, ki je namenjena državniškim obiskom, dodali še častno knjigo vpisov, namenjeno številnim drugim gostom mesta, veleposlanikom* delegacijam mest in drugim uglednim gostom. di izkazovati. In prav temu je namenjen moj vpis v knjigo,« je ob tem povedal Sicer pa je svoj obisk v Celju namenil podelitvi zlatih Cankarjevih priznanj najboljšim mladim slavistom» pa tudi srečanju z gospodarstveniki in ogledu novega regionalnega centra za ravnanje z odpadki. »Celje je v Sloveniji simbol uspešnega mesta, ki vodi uspešno preobraz- bo z dopolnjevanjem svojega razvoja iz industrijske v post industrijsko fazo in v Sloveniji se lahko iz celjskega primera veliko naučimo»« je dejal Tiirk. Predsedniku se jeza obisk zahvalil celjski župan Bojan Šrot, kl se je posebej razveselil njegovih pohval. Komplimente je vrnil s tem, da je kot predsednik SLS v celoti podprl predsednikov nastop v državnem zboru, na- menjen položaju v sodstvu in pobudam za spremembo ustave, ki bi omogočile boljše delo ustavnega sodišča. »To je bil nastop v pravem Času in s primerno vsebino, v razmislek vsem, ki se v državi ukvarjamo s politiko,» je d^al Šrot. In se veselil, da so 1^-ko predsedniku pokazali največjo ekološko investicijo v državi, ki v veliki meri orje ledino v slovenskem prostoru in bo morda vzor še kakšnemu območju vdržavi, kjer imajo velike probleme s komunalnimi odpadki. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Priznanje uporništvu Celjani so dan upora proti okupatorju proslavili v petek v Parku svobode, pri spomeniku Vojna in mir. Slavnostni govornik na proslavi, ki so jo pripravili Mestna občina Celje» Združenje borcev za vrednote NOB, območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in veteransko društvo Sever je bil celjski župan Bojan Šrot. V govoru se je spomnil na mnoge upore Slovencev proti zavojevalcem, plemstvu, roparjem in zlasti poudaril pomen narodnostnega boja v avstroogrski monarhiji. »Še prav posebej je prišla do izraza upornost slovenskega naroda v drugi svetovni vojni. V času, ko nam je grozil zločinski načrt okupatorjev, povsem izbrisati slovenski narod, se je pokazalo, da smo Slovend znali, kljub nečloveškim metodam uničevanja, izsiljevanja, preganjanja in mučenja okupatorjev, z uporom in bojem ohranili svojo kulturo, jezile, rodno grudo in nenazadnje tudi svoj po- Kultumi program so pripravili dijaki I. gimnazija v Calju pod mantorstvi Juana Robida, Adrijans Pohin Pavlovic in Gregoija Doleje, sodeloval pa je tudi Pihalni orkestar Celja pod vodstvom Gordane SIkošek. nos. Preživeli smo najhujše obdobje v svoji zgodovini, čeprav z malce grenkim priokusom ob spominu na dogodke, ki se po vojni nikakor ne bi smeti zgodili,«je med drugim dejal Šrot in zaključil s priznanjem vsem, ki so se pred dobrim desetletjem in pol uprli živeti v nekdanji do- movini, ki to več ni želela biti in smo se zato odloČili nadaljevati pot v samostojni in neodvisni državi Sloveniji. SB, foto: GK _HOVI TEDNIK Pozlačeno znanje materinščine Vceljskem Narodnem domu je republiški zavod za šolstvo v petek pripravil slavnostno podelitev Cankarjevih priznanj. Podelitve so se udeležili mladi iz vse Slovenije ter vidni predstavniki zavoda in ministrstva za šolstvo, medtem ko je predsednik republike dr. Danilo Tiirk podelil najbolj prestižne nagrade. Letos so bili najboljši prvič nagrajeni s Cankarjevimi zlatniki. Tekmovanja iz znanja slovenščine se je udeležilo skoraj 7 tisoč osnovno- in srednješolcev, medtem ko so največ zlatih priznanj pobrali osnovnošolci. Tekmovalci so se ukvaijali s slovenskim leposlovjem, tekmovanje so orgajiizatorji naslovili Drug svet in svet drugega, mladi pa so brali dela Janje Vidmar, Marka Kravosa in Aleša Štegra. Med 154 prejemniki zlatih priznanj je biio tudi nekaj šolarjev s Celjskega; Eva Medved. Anja Plaznik in Veronika Krašek iz OŠ Primoža Trubarja Laško, Veronika Prtenfak iz IV. OŠ Celje. Sara Jeromel, Barbara Bobik in Danijel Videc iz OŠ Hudi-nja Celje, Anja Škof iz OŠ Polzela, Martina Rezar Iz OS Štore, Jerica lUjgl iz OŠ Kozje, Ota Kramer iz OŠ Lava Celje, Špela Reher iz Šolskega centra Velenje in Patricija Peklar iz Poslovno-komercialne šole Celje, PM IZJAVA TEDNA »Sedaj bomo lahko končno imeli možnost organizirati tekmo med duhovniki in polidšti. Naslov že imamo: Bog i batina.« Sandi Koren, župnik v Mozirju, lik pred blagoslovom nove dvorane ANKETA praznujejo • -y- Polona Zebec iz Celja: ^1. maj Še praznujem, in sicer tako, dd ta dan preživim z družino in si privoščim malo dopusta, ker drugače ni časa za kaj takega. Mislim, da še ima pomen praznovati ta praznik, ker je treba ohraniti tradicijo. Problem je, da delavci nimajo Časa, da bi se spočili na ta dan, saj je veČina v finančni krizi in si tega ne more privoščili. Vendar ni pomembno, kje smo, glavno je, da se družimo.« Boris Kvas iz Celja: »Ml, starejši, 1. maj še praznujemo in sicer tako, da gremo na kakšen pohod Mislim, da še ima pomen praznovali 1. maj, čeprav ga rnladi ne praznujejo več- Delavci pa si težko privoščijo, da bi na ta dan sploh praznovali. Mogoče si še lahko spočijejo, razen Če imajo doma zemljo in morajo tudi čez praznike dela-ri.« KŠ Foto: KATJUŠA INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze za HUDA TROJKA! * PaKet vUJueuie hdrost imerr^ta / l28Kbps. Dodotne informoclje: 03 42 68 112 03 42 88 n9 e-mal: into^tumseíLnet z^^lektro NrrS^ TU R N š E K DOGODKI Spoštovani bralci! Želimo vam vesele prvomajske praznike« K prebiranju časopisa vas vabimo spet v torek, 6. maja. Nova čolnarna bo sodoben športni objekt Špica v ognju Zgoreli bodo zadnji ostanki stare čolnarne - Temeljni kamen za novo Jutrišnje tradicionalno kresovanje na Špici v Celju bo nekaj prav posebnega. V pripravljenem velikem kresu so namreč še zadnji ostanki pred dvema letoma pogorele stare čolnarne, kresovanje pa se bo začelo â posebno slovesnostjo» ko bodo položili temeljni ka-men 2a novo čolnarno. »2e ma)d bomo začali-^ra-ditl in če bo vse po sreči, bo nov, sodoben Športni objekt Kajak-kanu kluba Nivo Celje zgrajen sredi septembra 2009.« se veseli predsednik in duša kluba Duàan Kon-da. Čeprav sta od tr^ičnega požara, v katerem je klub izgubil svoje dotedanje prostore in prav vse čolne, minil! že dve leti, so se celjski kajakaši in kanuisti hitro postavili na noge. Z voljo, s trdim delom, pomočjo in z razumevanjem nekaterih podjetij, organizacijo dobrodelnega koncerta in drugimi dejavnostmi so zbrali dovolj denarja, da lahko začnejo graditi. »Nimamo sicer še vsega denarja, a prepričan sem, da nam bo uspelo objekt pripeljati do zaključnih del. Pri tem računamo na dodatno pomoč podjetij, občine in še koga,« je večno optimističen Konda. Zdi pa se, da je biio še težje od potrebnega denarja zbrati vsa soglasja in pripraviti dokumentacijo za gradnjo. Državni predpisi namreč prepovedujejo kakršno koli gradnjo v t.i. priobalnem pasu. Čolnarna pa mora biti ob vodi. »Na pomoč nam je priskočila občina Celje. Že tri tedne po požaru nam je brezplačno dala za 99 let v najem kar 2.500 kvadratnih metrov zemljišča ob Špici. Potem se je župan Bojan Šrot za nas zavzel Še bolj in močno pomagal, da smo od ministrstva za okolje in prostor marca lani dobili soglasje za gradnjo novega objekta tik ob Savinji. Se več. Država nam je za gradnjo dodelila Še del svojega zemljišča, na katerem bodo tribune.« Nova čolnarna bo izjemen in sodoben objekt. Podobo stavbe in tribun sta projektirala arhitekta Matjaž Grli In KJavdij Kikelj. »To daleč najbolj moderno čolnarno, kar sem jihkdaj videl, sta zasnovala v dveh etažah, ki bosta imeli 520 kvadratnih metrov površin, streho v obliki čolna in tribune za gledalce. Tako oba arhitekta kot skupina strokovnjakov, ki so pomagali s projektiranjem vseh potrebnih priključkov, inštalacij in drugega, so vse opravili >voloniersko<,« je pomoči vesel Konda. Letošnje kresovanje na Špici bo več kot veselo, Poleg kresa bo tudi velik napihljiv in osvetljen tobogan zâ otroke, pripravljajo družabne igre, balon nad Špico, srečolov, dobro glasbo, hrano, pijačo in zabavo. Na Špici so postavili tudi velik Šotor, za vsak primer, če bi deževalo. Podobi in ambicijam primemo bo objekt drag. Stal bo več kot pol milijona evrov, pridobitve pa se že zdaj veseli vseh 80 članov kluba, ki so zadnji dve leti hranili opremo v zasilnih kontejnerjih. »Vemo, da smo majhen klub, neprimerljiv z rokometaši, nogometaši ali atleti. Smo pa kajakaši in kanuisti s srcem, z nekaj že prav lepimi uspehi in novo generacijo 1S mladih nadarjenih športnikov, ki ogromno obetajo. Že lani so se s slovenskega pokaia vračali z medaljami v konkurenci 10-, 12- in l4-lelnikov. V državni reprezentanci trenutno, potem ko sla nehala tekmovali Pavli Kuralt in Andrej Oglajnar, nimamo svojih članov. Toda, svet stoji na mladih in vsi nam priznavajo, da imamo odlično generacijo mladih, ki bodo prave rezultate dosegli v nekaj letih,« napoveduje Konda in klub primerja s ptičem Feniksom. »Vstali smo iz ognja, ki nam je vzel vse. Hitra pomoč občine, podjetij Nivo, zavarovalnice Triglav, Linde plina, drugih klubov, ki so nam najprej posodili čolne in smo jih kasneje lahko ugodno odkupili ... vse to in še kaj nam daje nov zagon. Zidovi brez diiha s Špice niso nič. V pravem športnem duhu pa vzga-jamo nov rok tekmovalcev, ki bo dostojno nadaljeval več kot 60-letno tradicijo tega kluba,« pravi Dušan Konda. BRANKO STAMEJČlC ^KRESOVAMJA IN SHODI Največja sindikalna o^anizacija pri rws. Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, po svojih območnih enotah vsako leto pripravi prvomajske shode. Na Celjskem se bodo na petih tradicionalnih lokacijah (Celjska koča, Resevna, Šm^ova zidanica, Šmohor ter Koča pri štepihu pod Stolpnikom) srečanja začela ob 11. uri. Osrednji govorec na Celjski koči bo župan Bojan Šrot, na ostalih lokacijah bodo zbrane nagovorili sindikalisti. Že ob 5. uri bo Celjane tradicionalno zbudila godba na pihala, ki bo z budnico pot začela po Dečkovi cesti. Kje vse bodo v čast praznO»Po mojem bi moral biti profesionalec vsak dan v kakšnem podjetju,« pravi Hirci, ki )e obenem predsednik sindikata SK£I celjske območne enote» pred kratkim je bil izvoljen ludi za novega sekretarja tega področja. Poleg redne službe v šempetr-skem Sipu, kjer je leta 2005 postal x>vodja« članov sindikata, )e Že leto in pol tudi v žalskem podjetju Novem, medtem ko ledino orje ludi po nekaterih drugih večjih savinjskih podjetjih. S sabo povsod »vJa-čl« vsaj tri debele izdaje zakonov s področja delovnega prava, sledi vsaki izdaji uradnega lista, obiskuje nemške sindikaliste in kopira njihove dobre prakse. Obenem kakšno krepko udari ne !e čez delodajalce, temveč tudi čez delavce, ki se ne znajo organizirati. In nenazadnje, tudi čez organiziranost sindikalne organizacije, ki je pozabila vzgajati nov rod uspešnih sindikalistov. Še pred dvema letoma ste v podobnem intervjuju dejali, da se čedalje manj mladih včlanjuje v sin-diicale. To se zdaj, vsaj pri vas na Savinjskem, popravlja. V podjetju Novem imate že 400 članov... »Odločilna sta moS m znanje, pa kakšen skriven vir inbrmadj, s katerimi lahko v pravem trenutku malce »pritisnei« na delodajalca,« pravi npnmt sindikalist Savinjske Mirko Hirci. To sta dve tretjini delavcev, kar že nekaj pomeni. Ares je, daljudjene nasedajo več kar vsem. Šele, če vidijo» da bo nekaj zanje prava stvar, potem se pridružijo. Ce kot sindikalist za sabo nimam članske moči» laliko zaman^delodajalcu poskušam doVazaii s pravnega vidika, kaj je v njegovem odnosu do delavcev napačno. Upam> da se bodo zadeve podobno razpletle tudi v podjetju Schefenaker, kjer sindikat ustanavljamo povsem na novo. No, da ne povem, na kakšne težave smo naleteli. ko smo želeli delavcem predstaviti sindikat in kaj jim prinaša. Prav po naključju jih je veliko ravno ta dan koristilo ure, pri čemer je biio slišati tudi, da jim je delodajalec grozil z odpovedjo, če se naše predstavitve udeležijo. To se sicer dogaja povsod, kamor prihajamo. Kot se vsepovsod dogaja tudi, da delodajalec na pogovore z nami obvezno pripelje še pravnika, s katerim nas skuša ustrahovati. Kako vam je uspelo »priti« v Novem? Tam ste dosegli tudi ugod-nejši podpis kolektivne pogodbe. Ko sem prišel, je sicer sindikat tam že obstajal« a je bil po oceni delavcev premalo aktiven. Malo za šalo in malo zares so me povabili, naj organiziram delavce. Potem me je 20 pogumnih delavcev podprlo, dovolj torej, da smo ustanoviti podružnico. V začetku je bilo tako na eni kot drugi strani veliko nezaupanja, pa jeze in groženj tako z naše kot vodstvene strani, a po letu in pol smo pogajanja vendarle sklenili s podpisom pogodbe kovinske in ne manj ugodne tekstilne branže. Šele, ko vas poslušam, imam občutek, da je zakonodaja delavce ustrezno zaščitila, vendar tega ne ZDajo uveljaviti. Točno tako. Kdor dobro obvlada zakonodajo, pozna paragrafe, lahko to na terenu s pridom uveljavlja. Torej delavcem kljub globaliza-ciji, tržni ekonomiji ni treba, da so v podjetjib zgolj številke? Mislim, da ne. Čeprav se na terenu to še močno občuti. Če smo prav organizirani, da si znamo povedati stvari, stvari niso tako črne. Doživel sem tudi primer, ko je direktor zagrozil, da bo zaradi naših zahtev v podjetje pripeljal Poljake. A sva kar hitro zaključila, ko sem omenil njihovo slabšo produktivnost. A vseeno, včasih je bilo to, da je nekdo član sindikata, samoumevno, zdaj si tega marsikdo ne upa narediti. Drži? Res je, a dejstvo je, da so zdaj drug) časi, druga miselnost, drug pristop do dela, globalizacija. ki so odnose postavili na druge temelje. Včasih smo naredili »revolucijo«, če nečesa ni bilo, a je bila zadeva urejena aH pa nas je že sistem sam po sebi zaščitil. Danes ni več tako. Potrebni so dobra organiza^ ci]a, znanje zakonodaje, da lahko nasprotni, delodajalski strani pariraš. Zdaj si moraš vsak evro posebej izboriti, saj sami nič ne bi dali. Ljudje bodo čedalje bolj čutili potrebo, da se organizirajo» saj bo le Še masa ljudi z nekom, ki jib bo pravilno usmerjal, lahko kaj dosegla. Posameznik je žal nič. Tako aii tako je ljudi strah delodajalcu sploh kaj reči, da ne bi ostali brez službe. Precej takšnih je bilo pred letom in po) tudi v Novemu? Ho, ne samo ta, takšni scenariji» grožnje z odpovedjo so prisotni v več podjetjih. No. zdaj na primer, imamo z vodstvom enkrat mesečno sestanek, na katerem nam pojasni, kaj smo delali, kakšni so rezultati, kje moramo stvari izboljšati in podobno. Kot so povedali sami, v preteklosti tega v podjetju ni bilo. In da se je spremenil tudi (zdaj bivši) direktor; seveda v pozitivni luči. Kakšni so sindikalni boji v Sipu Šempeter, kjer ste trenutno še zaposleni? Včasih, ko beseda teče o socialnem dialogu, smo žeskorajda skregani, ko potegujemo vsak k sebi. A kompromis se vedno najde. Če bi namreč vsaka stran strogo vlekla le v svojo smer, bi podjetje lahko kar zaprli. Kar nekaj delavcev iz Savinjske bo torej praznik dela res lahko praznovalo? Upam. Nekaterim že veliko pomeni, da so ta dan brez skrbi in lahko počno stvari, za katere sicer nimajo Časa. Če sem iskren, je biJ* včasih vdik poudarek dan samemu prazniku dela, zdaj pa je ljudem pomembneje to, dà so nâ ta dan dela prosti. ROZMARl PEllK Praznik dela. Čemu? Za preživetje dovolj 391 evrov - Tri osmice pozabljene Pred nami je 1. maj, mednarodni praznik dela. ki v spomin prikliče pravice delavcev do osem urnega de-la in poStenega plačila. A danes je v nasprotju s tem vse več delavcev, ki si s svojim delom ne morejo privoš-čiti vsakodnevnega obroka» saj jim sicer premalo os-tane za plačilo položnic. Vse prej kot lep prvomajski primer so zgodbe 54 delavk, ki za manj kot 400 evrov neto mesečno vsakodnevno skrbijo za čistočo v Splo-èni bolnišnici Celje. Podobna izplačila kot či-stilke v bolnišnici imajo tudi čisillke vpodjetju Novem, Sip, Juteks, Celjske mesnine. pri čemer je skupni imenovalec vseh čistilni servis ISS Facility services (ISS) iz Maribora. Ta je prevzel de- Praznik dela obeležujemo v spomin na krvave demonstracife leta 18S6 v čikagu, kjer je delavstvo zahtevalo več pravic, med njimi tudi uzakonjen ^ur* ni delovnik. lavke, ki so bile sicer zaposlene v določenih podjetjih, nekatere pred kratkim, druge že pred več leti. Ker je primer čistilk iz bolnišnice zaradi minule uspešne grožnje zdravnikov s stavko najbolj v nebo vpijajoč, se je sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje Srečko Cater osredotočil predvsem nanj. »Dvig zdravniških plač znaša več kot mesečni osebni dohodek njihovih Čistilk, vsaj tistih, ki so kot delavke podjetja ISS praktično v sužnjelastniškem odnosu. Za svoje delo prejemajo osebni dohodek v višini minimalne plače, in to ne glede na to, da delajo sobote, nedelje, ponoči in da je od njihovega dobro opravljenega dela odvisen končni rezultat zdravnikov, saj je higiena za zdravje ljudi izredno pomembna. Treba je povedati tudi, da delavke, ki so zaradi zakonskih omejitev morale ostati zaposlene v bol-nišnici in delajo na enakem delovnem mestu kot njihove kolegice, letno prejmejo 2.500 evrov več kot delavke ISS. Zato da bo imel zdrav- nik nekaj evrov večjo plačo, razmerje med njimi in čistil-kami je 1 proti 10, ne morejo čislilke ponoči, nedelje in praznike delati za 566 evrov bruto.« Dogovori sindikatov z vodstvom bolnišnice ter s podjetjem ISS so čistilkam prinesli vsaj izboljšane pogoje dela. »Doslej so delavke delale tudi po 14 in več ur in niso imele ustrezne opre- me za varstvo pri delu; na primer pri čiščenju oken na zunanjih okenskih policah ni bilo prav nobenega varovanja. Dogovorili smo se tudi, da Čistilke z majhnimi otroki dela ne bodo kar enostavno podaljšale v celodnevnega ter da ne bo več šikaniranja v smislu, da lahko, če po pouebi dopusta ne prekinejo. kar vzamejo delovno knjigo.« Ob 1. maju si Čater ni mogel kaj, da ne bi spomnil še na eno, vse pogostejšo krši-tevpravic delavcev. »Osnovni moto pri prvomajskem prazniku je bil tri osmice, torej, osem ur dela, osem ur počitka in osem ur sprostitve. Te pravice so dobesedno pozabljene, saj praktično vcelj-ski regiji ni veČ delavcev, ki ne bi letno prekoračili dovoljenega fonda ur. Tako delavci v potu svojega obraza v desetih urah dela na dan ne zaslužijo dovolj za dostojno življenje. Ti računajo, da bo prevladal človeški razum, ne 'pa hlastanje določene družbene elite po dobičku,« v Sloveniji imamo vsako leto 14 dela prostih dni, v povprečju pa delamo dobrih 4Ó ur na teden. Za svoje delo smo februaija letos dobili dobrih l.SOO evrov bruto plače, kar je za približno 200 evrov več, kot je znašala povprečna mesečna bruto plača v letu TtíOS, kažejo statistični podatki. je v duhu dolgotrajnih pogajanj sindikatov z delodajalci o delitvi dobička ter dvigu plač zaradi inflacije zaključil Čater. ROZMARl PETEK Ur«pf«v« Ev. ura Procent Bruto Ev. bmto Kato 001 Redflodeto iao 320, se 0,00 233.26 020 Minuto de«o 0,00 (160) 11,6% 36,07 0.00 26.83 OM NadornesaJo piaznlK e.oo 25,ee 0.00 1M9 121 Ood»t»h po zakonu 0,00 (160) 56,44 o.oo 41.07 199 DodsteK 40 mInVnaino p^d&a 0.00 Í0) 98.95 0.00 72.00 Uro prava Bruto Ev. tnrto PrUpavkl DavM Nato 1010 PIMâ 100.00 et 2,M (0.00) 113.34 26.34 373,16 10^1 PlA&i • prunkk 6.00 2S,69 (0,00) $.68 1.32 Skup«! \ lU.OO 636,53 <0,00) 119,02 27.6$ C 391.85 ) ^ ____ Doëabti 660 Provozni slfOdki na đftto 20.00 8,00 671 Regres 23 hiono iz dnevDv 20.00 72.60 SKupaJ dohodak 464,46 Plačilna lista delavke ISS Facilrtv SenncasizManbore za letošnji fabnjar. Ko je pred časom za plačo čistilke izvedela ena od zdravnic v celjski bolnišnici, je komentirala, da ob takšni plači čistilke gotovo zraven se kradejo. NOVI TEDNIK FOTOREPORTAZA Delavec danes, delavec Foio: SHERPA včeraj, vedno samo delavec «OSPODARSTVO NOVI TEDNIK V zdnvilliču v Uškflm so Ihíí edini na Cflijskem tedsn dni pred preznitu U povsem polni. Tuja zdraifilišča »prevzela«« Avstrijce Prvomajske praznike bodo zapolnili predvsem domači gostje - Več Italijanov» Hrvatov in Rusov Slovenska naravna zdra-viJišča se zaradi prihajajočih dela prostih dni že vztrajno polnijo. l\idi ietos so prvomajski prazniki precej ugodno razporejeni, zato zdraviiiSča pričakujejo predvsem domaČe goste. So pa zdravilišča zadovoljna že s prvim trimesečjem letošnjega leta, saj so. kljub upadu dosedaj najbolj številčnih tujih gostov iz Avstrije, zabeležila porast V bližajočih prvomajskih praznikih so napovedi o zasedenosti v petnajstih slovenskih naravnih zdraviliščih že tradicionalno zelo dobre. Na Celjskem, kjer je več kot polovica vseh zdravilišč» so povsem zasedeni v Zdravilišču LaSko, nekaj prostih zmogljivosti je še možno najti v Termah Zreče, v Zdravilišču Rogaška in Termah Dobrna. Kot pravi novi sekr^ar Slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. bo struktura domačih in tujih gostov v prihajajočih praznikih zaradi dodatnega dela prostega dne v prid domačih, na letnem povprečju pa zdravilišča obišče 56 odstotkov domačih ter 44 odstotkov tujih gostov. Domači in tuji gostje so v prvem trimesečju opravili 142.798 prihodov, kar je 4,3 odstotka več, kot je bilo prihodov gostov v enakem ob-dohju lanskega leta. Podrobnejša analiza podatkov je pokazala Še na eno, manj prijetno dejstvo-med tujimi gosti Slovenska naravna zdravilišča v zadnjem letu bele- žijo čedalje manj avstrijskih gostov, ki so bili dolga leta vodilni med tujimi gosti zdravilišč. »V Avstriji se zelo intenzivno predstavljajo konkurenčne slovaške. Češke in madžarske terme, ki so tudi s cenovno ugodnejšo ponudbo prisotne v obsežnih pro-^amih pri organizatorjih potovanj, obenem pa nastopajo z močno medijsko prisotnostjo in podporo,« pravi Altbauer. »Z zadnjimi akcijami na tem trgu smo že dosegli boljšo odmevnost, ki se bo počasi odrazila tudi pri obiskih zdravilišč.« Perspektivo za naša zdravilišča po mnenju Altbauer-ja predstavlja nemški trg, sploh Bavarska. »Nove možnosti za zdravilišča pomeni- jo tudi nove letalske povezave s Skandinavijo, Švedsko, Norveško. TXt je še Finska, s katero je že vzpostavljena redna letalska povezava, na Nizozemskem Slovenijo promoviramo s pomočjo Člankov v specializiranih revijah. Aktivnosti bomo nadaljevali tudi na zelo uspešnem italijanskem trgu, ki je že nekaj Časa v vzponu.« Letos je slovenska zdravilišča obiskalo 9 odstotkov več italijanskih gostov kot lani, kar jih je uvrstilo na sam vrh med tujimi gosti. Ponovno rast so zdravilišč zabeležila tudi na hrvaškem trgu, za 18 odstotkov je poraslo tudi števUo ruskih gostov. ROZMARl PETEK Foto: SHERPA Kapisova tovarna končno doma Podjetje K a pis s sedežem v Novem Celju, ki ima celotno proizvodnjo električnih kablov v Tomislav-gradu v Bosni in Hercegovini, letno izdela nekaj manj kot 13 tisoč ton izdelkov, ustvari 46 milijonov evrov prihodkov od prodaje in zaposluje 230 delavcev. Kapis tako sodi med Štiri največje izvoznike na območju Bosne in Hercegovi- novitedník ne m je eden od vodilnih po trženju kablov na Balkanu. Po dolgoletnem razočaranju nad lokalno oblastjo, ki po mnenju direktorja podjetja Iztoka Plkla ni našla posluha za domače podjetnike, so pred dnevi predstavili načrte v zvezi z gradnjo svoje prve tovarne na domačih tleh. »V ta namen smo kupih Štiri hektare veliko zemljišče na Vranskem, toda stvari še niso povsem dore- www.novitednik.com čene,í< pravi Piki V podjetju naj bi zaposlili okoli 100 ljudi, Kapisovo zemljišče v Zaloški Gorici pa naj bi še naprej služilo za skladišče za distribucijo kablov. Stroški gradnje, s katero naj bi začeli letos jeseni, so zaenkrat ocenjeni na 25 milijonov evrov. »Del denarja bomo zagotovili sami in del s pomočjo bank in nepovratnih sredstev.« S proizvodnjo sred nje napeto s tni h kablov naj bi podjetje postalo eden vodilnih proizvajalcev in ponudnikov elektro kablov v J V Evropi. MATEJA JA2BEC Foto: SHERPA Direktor in lastnik podjela KspU Iztok Piki pred gnidnjo tovarne, v kateri naj bi defo neilo okoli 100 ljudi. Umirjanje trga v zadnjem obdobju smo bili na Ljubljanski borzi priča nadpovprečnim nihanjem delniškim tečajev. Ta so bila posledica negotovosti na tujih finančnih trgih zaradi mednarodnih problemov» hkrati pa so na povečanje volatilnosti na domačem trgu vplivali tudi izvedeni finančni instrumenti, aktivnosti tujcev in na drugi strani oživitev nekaterih privatizacijskih zgodb. Paničnemu vzdušju in intenzivnim razprodajam je na Ljubljanski borzi sledilo izredno hitro okrevanje trga» optimizem pa se je prenesel tudi v pretekli teden. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU NfED 21.4.2008 m 25.4.2008 OzMka Int hntmtabi PrwwfvtaR OCG Cinkarna Celja 138.97 ISO •0.38 CETG Catia 86,50 1.80 0.00 GRVG Gorenje 33.93 2.206.42 •0.09 Pivovarna Laiko 83.95 477,49 -0.24 JTKS Juteks 95,00 10.80 0.00 CTDG Etol 189,50 8.00 0,00 V prvih dnevih tedna se je močna rast delnic nadaljevala, zaradi močne^ pozitivnega odboja pa je sledUo unovčeva-nje dobičkov, kar je trgovalna območja spet prestavilo nižje. Kljub temu je osrednji delniški indeks pridobil dober odstotek, največ pa je k temu prispevala delnica Petiola. Njena vrednost se je v preteklem tednu spustila do nivoja 450 evrov, padcu pa je sledil preobrat, ki je ponesel delnico bistveno višje. V sedmih dneh je cena porasla kar za dobrih 40 odstotkov na 650 evrov, ob koncu tedna pa se je ustalila okoli nivoja 610 evrov. Razlogi, ki so botrovali takšnemu nihaju, so zaenkrat še zaviti v meglo, lahko pa ugibamo» da so investitorje k nakupom prepričala namigovanja o obnovitvi pogovorov z ruskim Lukoilom, nakupi delnic s strani uprave in prihajajoča skupščina dehiičarjev, ko se bo razpravljalo o pomembni spremembi načina upravljanja in nadziranja družbe. Pozitivno se je v preteklem tednu trgovalo tudi z delnicami Gorenja, ki so se povzpele za 2 odstotka na 34 evrov, najbolj aktivno pa z delnicami Krke. Med tednom se je cena približala psihološki meji 100 evrov, zaradi unov-Čevanja kratkoročnih dobičkov pa je ponovno padla proti nivoju 90 evrov. MATJAŽ BERNIK borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3*, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP» Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vin Ljubljanska borza d.d. 2a inšlaldcije in vzririsvanls naitf) disonosHinli tistemov v bolrn^rcah in zdravstvih domovfli poSlovtfijji za^sfiinor SISTEMSKEGA SPECIALISTA- SERVISERJA (f/m) labile tudi pripmnik/'C« PniakvjHM: • K«Twnik4ttvno osebo • Untverstetno sli wokcioUte izobrazbo - smef efektroniU. atehrot^ka aH računalnlltvo • Aktivno znanje an^koga ali nemlkega jezika I * Poznavanja d^a z računalniki v okolju MS Windows in Apple OS • Voznilki àprt B-katagonjd Nudimo: • Moioost zaposlitve za nado^n ias • Oinamiifeo dekm« okoli« • Izobrahvanie đona k) v tupni • Stimda^i ošabni dohodek • Shdbaoovoab Pisne vloga z dokađi ái Ěvljeniepisom vanglHkam aG nemlfcemjazifcu polfjfta v 8 dneh od objave oglesa. DAOE BEHRING www j^mana-ran/^agMiika a Stemao« Company P.P. 8.323D âamjur pň Celja barbare.aaneeMKBafia.coiD NOVI TEDNIK AKTUALNO Namesto gnojnice odškodnina Prva odškodnina na Savinjskem za kmetovanje na vodnem zajetju - V komimali čakali na ugoden razplet in potegnili kratko Letušan Maitin Mogel je prvi SavinjČan, ki je zaradi družbeae odgovornosti za čisto, neoporečno vodo prejel odškodnino. Javno komunalno podjetje Žalec (JKP) mu je sredi prejšnjega meseca zaradi spremembe načina kmetovanja, izpada dohodka ter sodnih in drugih stroškov izplačalo dobrih 13 tisoč evrov. Po Šestih letih pravdanja bo visoka odškodnina zaradi državne uredbe naprtena na pleča Braslovčanov, pri Čemer bi pred osmimi letí lahko znašala le dobrih 200 tisoč tolarjev. Odškodnino naj bi zahtevalo še nekaj kmetij, kolikšne bodo vsote, je odvisno od posameznega kmetovalca. A zagotovo bodo velike. Na Moglovi domačiji v Pod-gorju pri Letušu kmetujejo več kot dvajset let. Vse do pred osmimi leti zaradi pridelovanja na dveh hektarih zemlje na vodovarstvenera območju niso imeli težav, Leta 2000 so strožji ukrepi na vodnem zajetju prvega pasu kmetovanje řsdoglovih spremenili do te mere, da so morali začeti gnojiti po novih načrtih z vsemi predpisanimi omejitvami in zapoved-rni. »Prepovedani so bili intenzivno kmetovanje in živi- noreja, uporaba gnojevke in gnojnice ter mineralnih gnojil vse od novembra do marca. V pasu SO metrov od vodnega zajetja tudi nismo smeli uporabljati pesticidov iz cinka, živega srebra in kloriranih ogljikovodikov, odpirati in izkoriščati gramoznice. metati odpadkov, pri čemer smo smeli gnojili s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili le v času vegetacije,« prepovedi kmetijsko-s veto valne službe našteva Martin Mogel. »Ves čas smo se držali navodil, saj smo se zavedali tako moralne odgovornosti kot visokih kazni, zato nikoli nismo prekora- Zakonca Mogel sta zaradi spremenjenega načina kmetovanja na vodovarstvanem območju upravičena do dobrih 13 tisoč evrov odškodnine, ker sta občina in žalski JKP pričakovala drugačen razplet sodbe. Zaradi kmetovanja na vodnih zajetjih bo odškodnino zahtevalo še nekaj savinjskih kmetov. čili omejitev,« pravi Martinova žena Eva. Leta pravdanja v nova znanja je bilo treba vložiti ogromno truda, časa in predvsem denarja, pravijo Moglovi. Izobraževanja o varstvu in škropljenju rastlin, negotovost, da bi ob močnem deževju prišlo do izpiranja, dodatna dela, kot so kultiviranje pridelkov, ozelenitev njiv po žetvi žit, in najem več kot dveh hektarov njiv in travnikov ter 27-od8touu izpad do-hodka zaradi spremenjenega gnojenja so Moglo ve prisilili v iskanje odškodnine. Ta je s prvotne ocene njihovega cenilca, ki je znašala takratnih 203.713 tolarjev letno, narasla na dobrih 16.700 evrov. Ker se upravljalec vodnega za-jetja JKP Žalec in njegov lastnik Občina Braslovče nista strinjala z Moglovim, je sodišče predlagalo novega cenilca. Ta je vrednost odškodnine ocenil na 6.693 evrov za Izpad dohodka in dodatna dela. Moglovi so sredi prejšnjega meseca prejeli približno 13-600 evrov, približno 3 tisoč evrov pa dodatno predstavljajo Moglovim plačana akontacija dohodnine in sodni stroški v šestih letih pravda- nja. »Stroške za približno deset tisoč evrov sta si občina in upravljalec nakopala sama, saj naj bi bil pripravljen pristati že na prvo cenitev. »Celo polovičen znesek prve cenitve bi sprejeli, a nikoli niso bili pripravljeni na dogovor in poravnavo,« pove žena. Medtem ko so Moglovi prejeli denar za šest let, pa Še vedno ostaja nerešena škoda zadnjih dveh let. Sporno kmetovanje obeta denar žalski JKP je račun za poplačilo stroškov zdaj izstavil občini, ki bo škodo krila iz proračuna. Plačana odškodnina naj bi bila po besedah župana Marka Balanta končno porok, da občani pijejo čisto in pitno vodo. V JKP priznavajo, da so pričakovali drugačen razplet sodbe. Toda država je v času, ko je Mogel vložil odškodninski zahtevek, z zakonom o vodah določila, da je zavezanec za izplačilo odškodnine ali nadomestila država. Način oblikovanja cen komunalnih storitev navedenih odškodnin komunalnega podj etja zato ne priznava v osnovni ceni vode in jih mora kot lastnik knti občina. »Če bi nam država dovolila viijo cene vode za kritje stroškov, nastalih zaradi novega zakona, bi lahko te enakomerno razporedili med uporabnike vode,« pove predstavnik JKP Igor GluáíČ. Uredba o vodo-varstvenem območju bo v prihodnje na novo definirala le varovana območja in njihovo velikost, ne pa tudi načina, kdo in kako bo poravnaval odškodnino. »Zaenkrat bosta tako verjetno odškodnine še naprej poravnavala JKP in občina.« V žalskem JKP, upravljavcu na območju šestih občin, o nadejani višini odškodnin v prihodnje zaenkrat ne govorijo. Že v kratkem je pričakovati izplačilo nove odškodnine. Nižinski kmetiji v Podvinu pri Polzeli naj bi za pet hektarov zemljišč na vodnem zajetju pripadalo več tisoč evrov samo dejanskih stroškov. Na odškodnine naj bi računali še drugod po Savinjski, in sicer v Vrbju, Ro-jah pri Šempetru, na Bregu pri Polzeli in ostalih kmetijah, ki so na vodi nevarnih zemljiščih in vodnih virih za-varovaniii z odloki. MATEJA JAZBEC Foto: TT Pri trasi s polno paro naprej Minister Janez Podobnik je v petek vladi predstavil informacijo o trasi hitre ce-ste severnega dela tretje razvojne osi, ki bo na Celjskem tekla skozi Mestno občino Velenje, Šmartno omoma Podgoro, Pod-vin v občini Polzela ter skozi del občine Braslovče in se v Šentmpertu priključila na štajersko avtocesto. «Pripravili smo kakovostno gradivo, v katerem smo predstavili vse dosedanje aktivnosti, pokomentirali smo posamezne odseke po vseh občinah ter predstavili rešitve, za katere ocenjujemo, da dajejo najboljše izhodišče za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN),« je povedal minister Podobnik in dodal, da bodo nadaljevali s polno paro. Glede pobud in vprašanj civilnih iniciativ (Cl) minister pravi, da se bo postopek šele odprl- »Naredili smo kolegialno gesto, da smo razpravo, v katero smo povabili predvsem občine, odprli Še prej, kot to določa nov zakon. V javni predstavitev mnenj se bodo lahko oglašali občine, CI in tudi druga strokovna javnost, v okviru procedure pa bomo skušali upoštevati kar največ mnenj.« Minister je prepričan, da je najprej potreben strokovni pogovor, vse rešitve pa obravnavati z različnih vidikov. »Dobro je, da bi cestno povezavo sprejeli ljudje, ki bodo živeli ob njej. Vendar je le treba ugotoviti, kakšno je dejansko stanje. naŠ ključni sogovornik pa so najprej občine. Ne bežimo do komunikacij s CI, želimo pa. da bi se bolj uskladili z občinami. Mi smo zelo potrpežljivi, pri rešitvah se bomo naslonili na stroko, na koncu pa sprejeli neko odločitev. Vendar, če bo DPN sprejel, zapletlo pa bi se pri gradbenem dovoljenju, bomo zopet v težavah. Zato bi bilo dobro vnaprej sprejeti rešitve, ki bodo pripeljale do gradbenega dovoljenja, odkupa zemljišč in same gradnje.« Na vprašanje, če je možno, da bi ministrstvo dvignilo roke od projekta, Podobnik odgovarjaj »Imamo politično zavezo v državnem zboru in sklep vlade, projekt so podprle politične stranke. Naredili bomo vse, da bi cestni àéï tretje razvojne osi pripeljali do realizacije, in dokler sem minister, bom delal v to smer.« US Nova podpora pokrajinam v četrtek so se v celjskem Narodnem domu zbrali župani občin, ki so vključe-ne v Združenje občin Slovenije. Med pregledom dela je predsedruk združenja Robert Smrdel) izpostavil, da so največ prizadevanj namenili re- gionalizaciji Slovenije oziroma ustanavljanju pokrajin in spremembam zakona o financira nju občin. S slednjimi, ki so jih potrdili tudi v državnem svetu, so v večini občin zadovoljni. Skupščine se je udeležil tudi minister Ivan Žagar, ki je zagotovil, da bo- do nadaljevali s pripravami za ustanovitev pokrajin oziroma izvedbo posvetovalnega referenduma, saj so tudi na Četrtkovem srečanju župani slovenskih občin ponovno izrekli podporo regionalizaciji Slovenije. US, foto: GK IZ NAŠIH KRAJEV DrŽava z izvršbami nad občine Sodne izvršbe proti občinam zaradi problema vzdrževanja železniških prehodov - Pred sestankom ministrov v zadnjih tednih je prejelo tudi već občin na našem območju sodne izvršbe zaradi neplačila stroškov za sofinanciranje vzdrževa-nja železniških prehodov za obdobje do leta 2004. To seje zgodilo kljub načelnemu dogovoru med občinami in državo, ki ni obveljal. Takratna zakonodaja je namreč zahtevala» da morajo del siroSkov vzdrževanja, ki ga opravljajo Slovenske železnice, plačati upravljalci ceste, s čemer se občine niso strinjale. Tako je prišlo do zahteve Skupnosti občin Slovenije po reSitvi problema ter do sprejetja odločitve, po kateri železničarji od julija 2004 novih tožb proti občinam resnično niso več vlagali. stare sodne postopke pa naj bi zaključili. Pri tem je obveljal načelni dogovor med državo in občinami, da do sodnih izvršb proti občinam naj ne bi prišlo. To seje zdaj kJjub temu zgodilo, med občinami, ki so prejele sklepe o izvršbi, pa sta na primer občini Store in Polzela, od katerih terjajo (oziroma so izterjali) po 35 tisoč evrov In zakaj pretekli dogovori niso obveljali? V Službi za or-ganizactjsko komuniciranje Slovenskih železnic po teh izvršbah pravijo, da do pričakovane sistemske rešitve v lani sprejetem Zakonu o varnosti v železniškem prometu ni prišlo, na kar so opozorili ministrstvo za promet Še v času sprejemanja zakona. Tako morajo ravnati kot dober gospodar ter terjatev izterjati. V ministrstvu za promet» kjer so pri vsem skupaj sodelovali, pa pravijo: »Z zakonom o varnosti v železniškem prometu, ki je bil sprejet šele leta 2007, vprašanj za nazaj ni biîo moč uredi- Zsrsdi nfireienegs problema vzdrŤMnja zelezniildh prahodov za obdobje do leta 2004 prajemalo v občinah v zadnjih tadnih sodne Izmbs. Přejali so ju tudi v Štorah tar na PobeN. Pr(4)lematiko nerešenega plačila preteklega vzdrževanja železniških prehodov ob^ti več kot Šestdeset slovenskih ot>čiD, gre pa za izjemno visoke zneske, skupno približno devet milijonov evrov. omenjajo v SOS. Med najbolj prizadetimi je Občina Štore, ki je že zaradi razvpitih poroštev podjetfu Hudournik v hudih finančnih težavah. »Skupna tožba je v višini približno pol miliiona evrov, zaenkrat imamo sklep o izvršbi v vrednosti 35 tisoč evrov,« omenja župan Štor Miran Jurko-šek. Zaradi hudih finančnih težav Storovčanom tega zneska zaenkrat niso mogli vzeti. ti,« odgovarja med drugim Liza Poljak Iz službe za odnose z javnostjo. Razmišljali so Še o drugih reširvah, iz vsega skupaj pa ni bilo nič> z izje-mo sodnih izvršb. »Glede na to, da to problematiko s pristojnimi ministrstvi rešujemo že kar nekaj let, smo hudo ogorčeni,« komentira dogajanje generalna sekretarka skupnosti slovenskih občin Jasmina Vidmar. »Dogovori ^ede reševanja stroškov za vzdrževanje izvennivojskih križanj očimo niso veljali za vse, čeprav moramo priznali, da je bilo ministrstvo za pro- met v tem primeru zelo kooperativno, prav tako Slovenske železnice»« dodaja Vidmar-jeva. In kje se je potem zapletlo? »V zadnji instanci je bil tisti, ki je zadevo zadi^ In je ni izpeljaJ, minister za finance, dr. Andrej Bajuk,« trdi generalna sekretarka. Kljub vsemu kaže. da se na državni ravni problema sodnih izvršb proti občinam zavedajo ter zaplet skušajo nekako rešiti. V ministrstvu za promet so opozorili» da so jim znane zahteve skupnosti in zdn^enja občin Slovenije po nujnem obravnavanju problematike na seji vlade ter na predhodnem sestanku ministrov za promet, finance ter lokalno samoupravo. Ti naj bi se sestali še v teh dneh, napoved u jejo v ministrstvu. »To napoved seveda pozdravljamo» Čeprav o tem seveda nismo obveščeni. Res je. da smo že lani zaprosili tako ministra dr. Žagarja, pristojnega za lokalno samoupravo, prav tako smo se lani dogovarjali zministrom za promet. To leto so iz vseh občin, ki imajo omenjene težave, pisali gospodu Bajuku. Če bo do sestanka prišlo, je to treba pozdra\itl, čeprav je res, da je sestanek zapoznel. Veliko občin je že doživelo izvršbe aîi napovedi izvršb,« dodaja generalna sekretarka SOS. Še več, kot omenja Vid-marjeva, so imeli v posameznih občinah zaradi tega celo probleme s pravočasnim izplačilom plač, na primer v Občini Rače-Fram. BRANE JERANKO Foto: KATJUŠA Mladi raziskovalci za Celje Mladi raziskovalci iz osnovnih in srednjih Šol Mestne občine Celje so pripravili predstavitev raziskoval-nih nalog. Javno predstavitev z naslovom f^adi za Celje je Mestna ot>dna Celje tokrat pripravila že tri-desetič. Učenci osnovnih Šol so svoje naloge predstavili na Osnovni šoli Hudi-nja, srednješolci pa na Šolskem centru Celje. Projekt mladinsko raziskovalno delo ima najdaljšo tradicijo tovrstnega dela v Sloveniji. Nekateri se pridružijo kot mentorji ali kot Člani komisije, osnovnošolci in srednješolci pa kot raziskovalci. 132 osnovnošolcev je obpomoČi49mentorjevpred- stavllo 54 raziskovalnih nalog. Največ jih je bilo s področja naravoslovja, kar 41 odstotkov, nekoliko manj s področja družboslovja, 24 odstotkov. To je bila tudi letošnja novost, saj se je v preteklih letih večina osnovnošolcev odločala za področje družboslovja. Naloge je ocenjevalo 37 članov komisij, ki so ugotovili, da je bila večina nalog izvirnih in odlično pripravljenih. Srednješolci so predstavili 65 raziskovalnih nalog. Raziskovalno delo je opravljalo 138 dijakov ob pomoči 56 mentorjev. Največ nalog je bilo s področja tehnike, Kš Foto: KATJUŠA Osnovnošolci so na OŠ Hudinja predstavili odlična raziskovalne naloge, ki se lahko po mnanju komisije kosajo tudi z naloga mi sfednješolcev. Ples na ulici Celjski mladinski center sodeluje v plesno usmerjeni mednarodni izmenjavi z naslovom Listen to my body. Sodelujejo mladi Iz Italije, Madžarske, Češke» Poljske in Slovenije, ki so se cel teden učili različnih plesov. Namen mednarodne plesne izmenjave je omogočiti mladim stik z drugimi kulturami in jim ponuditi možnost, da odkrijejo ter se naučijo česa novega. Predvsem pa. da oblikujejo nova prijateljstva. Izmenjava se bo končala 2. maja. Mladi« Id so se že od sobote naprej učili različnih plesov, v plesnih delavnicah v Celjskem mladinskem centru, so za jutri, 30. aprila, pripravili ulični nastop. Svoje plesno znanje bodo pokazali ob 11.15 uri na petih lokacijah v Prešernovi in Stanetovi ulici v Celju. KŠ Deidica se počuti dobro v četrtek popoldne so iz enega od velenjskih vrtcev v Splošno bolnišnico Celje odpeljali 5-letno deklico iz Velenja, saj je obstajal sum, da je okužena z bakterijo me-ningokok. Gre za bakterijo, ki lahko privede do tako Imenovane meningokoiuie sepse, ki se lahko konča tudi s smrtjo v primeru prepoznega odkritja. Na srečo so deklico v bolnišnico pripeljali pravočasno, ji hitro nudili ustrezno pomoč in terapijo, tako da se danes počuti dobro in bo po predpisani časovni zdravniški ne^ v ceh primerih v nekaj dneh odpuščena domov. V vrtcu, ki ga deklica obiskuje, so v petek izvedli vse, kar je predvideno v takšnih situacijah. Zdravila so dobili namreč vsi, ki so bili z deklico kakorkoli v stiku, o previdnostnih ukrepih so bili obveščeni tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtec obolele deklice. V Sloveniji odkrijejo letno od 9 do 10 primerov, v katerih sumijo, da gre za okužbo z bakterijo menlngokok, vendar do hujših zapletov zahvaljujoč hitremu posredovanju zdravnikov ne pride. SŠol rn . Gospod s tisto črno kitaro igral za nas »Pol koncerta bomo naredili mi, pol pa vi,« je napovedal gospod s tisto črno kitaro, s katerim potujemo z Coričkega v Piran. Vlado Kreslin se je na svojem popotovanju v petek z Malimi bogovi ustavil v Celju in pripravil izjemen dogodek, v katerem je uživala polna dvorana Celjskega doma. Z zanimivo interpretacijo njegovih uspešnic je vsak obiskovalec dobil občutek, da Vlado igra prav zanj. Opisali koncerti Žal ne gre, morate ga doživetil SB, foto: GK ^ « Ob 60. obletnici nale družbe smo spremeniti svojo podobo... VMoziriuso sa zbrali številni gostjo, mnogim med njimi ja župan Suhovennik izrekel posebno zahvalo za pomoč pri gradnji večnamenske dvorano. Slavje za dvorano Mozirje je v četrtkovih po-poldanskih urah ]e dočakalo odprtje nove večnamenske športne dvorane ob tamkajšnji âoli, ki pomeni veliko pridobitev ne le za učence, temveč za celoten kraj. Dvorano so po dolgih letih usklajevanj do^dili v letu dni. Kot je ob odprtju poudaril moziiski župan Ivo Su-'lioverènik, je zaenkrat kup ^eleza m betoûa, na Mozir-4anih ^le. důtavbi' vdahnejo življenje in duha. Po- dobno upanje je izrazij tudi minister za lolstvo Milan Zver, ki je sicer govoril o pomanjkanju »športnega« zanimanja med mladimi, ki si v sodobnem času virtualno realnost ustvarjajo preko računalnika in televizije. »Naša odgovornost je, da ustvarimo materialne pogoje zato. da mladi ne bi imeli izgovorov za neu kvari an je s Sportom,« )e omenil minister in dodal, da je šport magična dejavfiea^ne le za y^op in pridobivanje veščin^ tem- *'Od^rtje dvorane je bil tudi eden od osrednjih dogodkov ob mozirskem občinskem prazniku. Na slavnostni seji, ki so jo pripravili v sredo, so za Častnega občana razglasili Lojzeta Plaznika, zlato plaketo s priznanjem sta prejela Ekološko hortiktilturno druâtvo Mozirski gaj in Tomaž GuČek, nagrado pa 'RiristiČno društvo Mozirje. več tudi v vsakdanjem življenju. Ob tem je, navezujoč se na dogajanje pred olimpijskimi igrami, Izrazil upanje, da bodo politične dileme reševali z dialogom, ne s športom. Moziijani so poskrbeli tudi za izjemno posrečen spremljajoč program, v katerem so se predstavile skupine, ki naj bi svojo mesto našle tudi v novi dvorani. V njej bo Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje pripravljal tudi različne kulturne in glasbene dogodke, na katerih pričakujejo obiskovalce iz drugih krajev. Minister Zver in župan Suhoveršnik sta dvorano odprla z (uspelima) metoma na koš. US, foto: EM Šentjurski sejem v Taboru s 16. šentjurskim sejmom so Taborčani v nedeljo zaokrožili prireditve občinskega praznika. Sejem so odprli s parado godbe iz Uboj in levškimi mažoretami, hmelj-skim starešino, planinci, gasilci in folklorno skupino Grifon iz Šempetra. Ob tej priložnosti so gasilci PGD Oj-striška vas - Tabor razvili prapor in izbrali najmočnejšega Slovenca, Martina Krpana oziroma Gregorja Stegnar-ja. Sejemska ponudba je tudi letos navdušila okoli dva tisoč obiskovalcev. Na stojnicah so se bohotile dobrote kmečkih žena in navduševale razstave gobelinov, izdelkov iz masivnega lesa in radijsko vodenih letalskih modelov. MJ. foto: DN Policist, redar in inšpeiftor V Žalcu je bil v sredo posvet o zagotavljanju varnosti v lokalni skupnosti. Na njem so predstavili primere organiziranosti občinskega redarstva v Medobčinskem inšpektoratu Saša regije, delovanje inšpektorata z redarstvom na območju sedmih občin s sedežem v Vojniku in prisluhnili dolgoletni praksi zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti na primeru irskega mesta Wesiport. Zakon o občinskem redarstvu, ki je bil sprejet lani, bo v praksi povsem zaživel šele prihodnje leto, do takrat pa bo treba sprejeti občinski program varnosti, predhodno pridobiti oceno tveganja posameznih policijskih postaj in natančno določiti pri- stojnosti občinskih inšpektor-jev, redarjev in policije. V Saša regiji trenutno za območje desetih občin in ene mestne občine, ki imajo skupaj 67 lisoč prebivalcev, deluje sedem redarjev, trije od njih so na izobraževanju v Tacnu, prihodnje leto bodo dodatno zaposlili še iri. »Čakajo nas dodatne obveznosti in z njimi povezani stroški, kot so uniforme, oprema in vozilo,« pravi vodja inšpektorata Saša Giažar. Sodelovanje redarjev in policije naj bi bilo dobro. Je pa slišati pogosta opozorila glede podce-njevalnega odnosa občanov do redarjev in pomanjkanja avtoritete slednjih zlasti v konfliktnih situacijah. Z manjšim številom redarjev, trenutno dva in prihodnje leto Še dva, bodo na območju sedmih občin s sedežem v Vojniku po besedah predstojnice medobčinskega inšpektorata Mojce Skale racionalneje organizirali delo pri zagotavljanju varnosti. V Žalcu delo na tem področju trenutno opravljala policija in komunalni inšpektor. Si pa žalski policisti želijo sode-lovanjez redarji in s tem razbremenitev ter obenem možnosti za bolj učinkovito delo v akutnejših primerih. Irci, z 12-letno tradicijo redarstva, so na posvetu pobratenega mesta za razliko od našega dvotirnega modela s sodelovanjem občine in države opozorili na smotrnejšo organiziranost redarstva na nacionalni ravni. MATEJA JAZBEC Potočnikova v žalskem zavodu ŽaJskj svetniki so v petek, na drugi izredni seji, soglasno in brez razprave za vršilko dolžnosti direktorice javnega Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec imenovali Majdo Potočnik. Potočnikova, ki jo Je potrdil tudi svet zavoda, je doslej skrbela za koordinacijo prireditev. Vodenje zavoda bo prevzela s 1. majem. US V Mozirskem gaju te dni najlepše cvetijo tulipani, med njmitudi poseben, ki so ga vzgojili prav za gaj. IVIozirsIfi tulipan v drevoredu EU Uvske malorete so slavnostno odprle 16. Šentjurski sejam. V Četrtek so jubilejno, že 30. po vrsti, odprli vrata Mo-zirskega gaja. Seveda bodo jubilej z različnimi prireditvami slavili vse leio, upravljalci parka sloven-s^h vrtnarjev pa zatrjujejo, da so poskrbeli za številne novosti, ki bodo v Mozirje pritegnile še več obiskovalcev. Med glavne novosti štejejo drevored Evropske unije in tulipan Mozirski gaj. V drevoredu EU so zasadili 27 javorjev, za vsako državo članico po enega. Kot je poudaril minister za okolje Janez Podobnik ob odprtju gaja, drevesa simbolizirajo ludi skrb za varovanje okolja. Minister je spomnil na katastrofalne poplave v letu 1990, ko je gaj dobesedno odneslo, ter poudaril, da je v parku slovenskih vitnarj ev strnjena ljubezen do lepot narave. Izjemno pohvalo je upravljavcem gaja. Ekološko hortikultume-mu društvu Mozirski gaj, izrekel župan Ivo SuhoverŠnik, predsednik društva Darko Bele pa predstavil zgodovino parka, ki ga je v treh desetletjih obiskalo več kol 1.S milijona ljudi. V Mozirju so letos Še posebej ponosni na več kot S lisoč tulipanov Mozirski gaj,kiso jihposebej za park vzgojili nizozemski gojite-Iji. Tulipan, ki najlepše cveti ravno v teh dneh, je letos na ogled samo v Mozirju. Poleg tega so gaj obogatili še s pravim slovenskim kozolcem, skalnjaku in zeliščnemu vrtu pa so dodali japonski vrt. Kot je poudaril Bele, želijo, da bi obiskovalci, ki se ratii vračajo v park, vsako leto spoznali kaj novega. Sicer bo osrednja slovesnost ob jubileju Mozirskega gaja sredi avgusta. US, foto: GK 10 NOVI TEDNIK »Razvoj za razvojff obrodil sadove Evropski denar za čezmejno povezovanje in usposabljanje podeželja Razvojna agencija Kozjansko je skupa) z Zagorsko razvojno agencijo iz Krapine pripravila projekt Krepitev razvojnega potenciala Človeških virov v skupnem čezmejnem prostoru. Projekt s krajšim imenom Razvoj za razvoj je bil uspešen v okviru programa Interreg» Slovenija, Madžarska in Hrvaška v letih 2004-06, vrednost pro-jekta pa znaša slabih 315 tisoč evrov. Poleg obeh predlagateljic so v projekt na slovenski strani vključeni še RA Sotla, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec. Šolski center Šentjur in Občina Šentjur. Sicer projekt povezuje 13 slovenskih občin; poleg Šentjurja še Bistrico ob Sotii, Dobje, Dobrno, Kozje, Oplotnico, Podčetrtek, Rogaško Slatino, Rogatec, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Vitanje in Zreče, na hrvaškem pa se povezujejo z Zagorsko županijo. ki je razdeljena na 25 občin. S projektom želijo predvsem izboljšati razvojni potencial, razviti podjetniško kulturo in izboljšati razmere na trgu deia. Doslej so izved-li 20 delavnic in usposabljanj Centru za usposabljanje v sen^urskem Zgornjem trgu so naitfravill mag. Bernarda Podlípník, direktorica Direktorata za evropska zadeve in investicije Ministrstvu za okolje irt prostor, župan mag. Štefan Tlsef, minister dr. tvan Žagar, mag. Zlata Plostajnar, direktorica RA Kozjansko, podžupan Jože Korze in Andrej BelogKavec, namestnik vodje predstavništva Evropske kami»je v Sloveniji. za zaposlene v malili in srednjih podjetjih, ki se jih je udeležilo 300 ljudi iz 40 podjetij. Za podeželsko prebivalstvo so pripravili deset delavnic, ki se jih je udeležilo 90 posameznikov» 44 pajihje celo pridobilo nacionalno poklicno kvalifikacijo. V t.i. evroskupini je zbranih 25 bodočih nosilcev razvojnih aktivnosti, ki bodo posebej usposobljeni za pripravo in prijavo projektov na evropske razpise. V obnovljeni hiši v Zgornjem trgu nad muzejem Zakladi Rifnika in TIC je z dvema opremljenima predavalnicama dobil svoj prostor tudi Center za usposabljanje za razvoj podeželja. Slovesno so ga odprli ob začetku šentjurskih Jur-je vi h prireditev. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GREGOR KATiC »Zelen'ga Jur'ja vodimo, špeha, jajca prosimo ...<€ Tako je odmevala pesem po laških ulicah, ko se je s svojim sprevodom na pol odpravil Zeleni Jurij. Prireditev so» kot že vrsto let doslej, pripravili učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja LaSko v sodelovanju z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar. V zelenje odeta dekleta in fantje so z glasnimi rogovi In »prdci^< po laških ulicah zganjali velik tru§č ter med tem pobirali darove. Iz njih so na Šolskem igrišču pripravili posebno jed - cvrtnjak (pečena jajca in §peh) ter z rajalnimi in pastirskimi igrami zaključili izvirno praznovanje Zelenega Jurija. BA Folo: MOJCA MAROT Minuli četrtek sta hipan oticine LaSko Franc Zdolsek (levo) in Ivan Kroflič 12 Vegrada podpisala pogodbo za novogradnjo vrtca. Za nov vrtec nobenih ovir več v LaSkem bodo veliko prostorsko stisko v vrtcu, s katero se soočajo že več kot desetletje, rešili z novim vrt' cem v Debru. Gradilo ga bo velenjsko podjetje Vegrad. Z deli naj bi začeli prvi teden v maju, zaključili pa konec oktobra letos, tako da naj bi nov vrtec prve malčke sprejel že v začetku novembra. V Laškem so na nov vrtec čakali več kot dvanajst let. Prostorsko stisko so v tem času reševali na različne načine, med drugim tudi tako, da so štiri oddelke otrok Vrtca Laško iz matične stavbe preselili v prostore podružnične šole Dušana Poženela v Laškem. VseodIeta .l996pa50 tekle aktivnosti glede izgradnje novega vrtca. V novembru 1996 je bila izdelana prostorska preverba OŠ Primoža Trubarja v Laškem, ki je poleg matične šole in štirih podružnic obravnavala tudi vrtec. Med dri^m so ugotovili, da površine vrtca niso zadostne, zato so v sklopu novogradnje šole v Debru predvideli tudi površine za pet oddelkov vrtca. Šolo so leta 2003 zgradili, za vrtec pa je tedaj zmanjkalo denarja. V novem vrtcu, ki bo stal med dvorano Tri lilije in OS v Debru, bo prostora za 85 otrok v dveh starostnih obdobjih. Dve igralnici bosta namenjeni otrokom do treh let in tri igralnice starejšim vrtčevskim otrokom. Vrednost naložbe je ocenjena na dobrih 857 dsoč evrov, k čemur bo ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo skoraj 154 tisoč evrov, ostalo bo moral zagotoviti občinski proračun. BOJANA AVGUŠTINČÍČ Foto: SHERPA Na floijanova jajca člani Kulturnega društva Prežiiiov Voranc iz Jur-kloštra Že vrsto let pripravljajo zanimivo etnografsko prireditev, ki so jo poznali že v časih pred drugo svetovno vojno. Gre za eno redkih, živo ohranjenih šeg, ki jo obudijo vsako leto 3, maja na predvečer svetega Florjana, zavetnika gasilcev in priprošnjika za varstvo pred požari in nesrečami z ognjem. V začetku je bila samo ena. zdaj pa se dve skupini pevcev iz Jurkloštra in Polane okrog 20. ure podata na pot. od hiše do hiše, in koledujeta. Ob tem koledniki zapojejo posebno obredno pesem. Dela imajo veliko, saj se trudijo obiskati čim več domačij. Lani so, na primer, nabrali okrog tisoč jajc. Prvo nedeljo po Florjanu, ki goduje 4. maja, imajo v cerkvi pri svetem Kan-cijanu na Polani nad Jurkloštrom mašo ter po njej blagoslov vseh zbranih darov, iz katerih pripravijo pojedino, tako imenovana »florjanova jajca«, ki so jih deležni vsi zbrani. BA Í/ESEL Pk^IMAJ l/AM ŽEUMOf .M CMCe//e Cj$TF MOSTOVr COjF dcr ilnwyijJw www.novitediiik.com Otroci bodo manj trpeli Zraščene prste so Janu Piršu operirali po novi metodi -Težka in redka kožna bolezen, ki jo imajo trije otroci s Celjskega Pred časom smo že pisali o devetošolcu Janu Piršu iz Kozjega in težavah, ki mu jih prinaša buloznaepi-dermoiiza, izjemno redka bolezen, ki jo ima vnajhuj- obliki sedem Slovencev, med njimi kar trije otroci s Celjskega. Kar dva otrol^ iz naših krajev sta bila v zadnjih tednih operirana po novi metodi, ki prinaša nekoliko večje upanje. Na občutljivi koži bolnikov z bulozno epidermolizo pomeni vsak nekoliko močnejši dotik novo rano, bolezen spremljajo še številne druge težave, s hudimi bolečinami. Zanjo je lako med drugim značilno zraščanje prstov, kar je potrebno preprečiti z operacijo, ki je za bolnike na vrsti vsake Štiri do pel lel. Z njo se osnovna funkcija prstov znova vzpostavi. 2a jugovzhodni del Evrope obstaja posebej usposobljena ekipa za taline posege v Zagrebu, kjer iščejo pomoč tudi Slovenci. V društvu Debra Slovenija» ki ga vodi Zakoškova, se trenutno pripravljajo na dobrodelni goli turnir» ki bo vOlimju pri Podčetrtku 30. maja. Zbrana sredstva bodo namenili za pomoč bolnikom z bulozno epidermolizo, saj so posamezniki hu-do prikrajšani. Lanski, prvi dobrodelni turnir vOlimju je bil zeio uspešen, na prireditvi so sodelovali tudi NuŠa Derenda, Maja Slatin-Šek ter Adam Bicskey z ansamblom. Jan Pirš iz Kozjega je prvi bolnik, pri katerem so poiz-kusili z novo metodo recel) iz ZDA, ki je uveljavljena pri opeklinah. Teden dni po Janu je bil v Zagrebu operiran še leto dni mlajši deček iz Velenja. »Pri tem so vzeli košček moje kože in košček Janove kože, kožo razbili na celice in M«9LAČMi PRONKTM TELEPOM RJUHA CILJE Osnovnošolec Jan ima težjo obliko bulozneepidennoHze.zzraščanjem pntov. zaradi cesarja potrebna operacija vsake Štiri do pet let Kot prvi bolnik je bil operiran po novi metodi. jih razmnožili. Nato so jih razpršili po Janovih ranah oa rokah. Ce bo Janovo telo sprejelo moje celice, bo na tistih mestih mogoče pričakovati manj občutljivo kožo, kar bi bil velik uspeh,« je povedala Janova mama Polona Zakošek. predsednica društva Debra Slovenija, ki je v pomoč bolnikom z bulozno epidermolizo. Zaradi celjenja so po kirurškem posegu Janove roke seveda povite, potrebno je prav tako redno previjanje v Zagrebu, pri čemer je zaradi hudih bolečin nujna splošna anestezija. >»Na pre-vijanje v Zagreb mora Še enkrat, nato bo dovolj začelje-no, da bodo vzeE odtise za posebne akrilne rokavice. Te bo Jan nosil vsako noč zalo, da bo s tem preprečeno prehitro vnovično zraščanje pr- stov,« je še povedala dečkova mama, ki je zaposlena v občinski upravi v Kozjem. Jan se razmeroma dobro počuti, zaradi povezanih rok trenutno ne more sam skrbeli niti za svoje osnovne življenjske funkcije. Prikupnega fantiča posebej moti, ker ne more uporabljati računalnika, kar je njegova najljubša zabava. Vse kaže, da bo računalništvo nekoč njegov vsakdanji kruh. Jeseni bo začel obiskovati srednjo šolo, po vsej verjetnosti v zavodu za usposablja nje invalidne mladine v Kamniku, kjer ga je pritegnilo računalništvo. Najprej se je želel Šolati za medijskega tehnika v Celju, vendar je vsakodnevna vožnja iz osrčja Kozjanskega ter nazaj prenaporna. BRANE JERANKO Več kot tisoč evrov za dvigalo Lions klub Celje Mozaik in Citycenter Celje sta v humanitarni akciji za desetletnega dečka Daria, ki je na invalidskem vozičku» zbrala več kot tisoč evrov. S tem denarjem bodo kupili sobno dvigalo, s pomočjo katerega se bo Dario lažje gibal. Humanitama akcija, ki $e je začela lani decembra, se je zaključila letošnjega marca. Nameravali so jo končati že januarja, vendar so jo zaradi velikega odziva staršev podaljšali. V Citycentru Celje so v otroški park Džungla postavili skrinjico, kamor so starši lahko darovali svoje prispevke. Ker je bila akcija tako uspešna, so se odločili, da bodo začeli z novo. Tokrat bodo zbirali denar za nakup elektronske lupe za slabovidne osebe. V otroški park Džungla bodo ponovno postavili skrinjico, v kateri bodo zbirali prispevke za nakup lupe. KŠ Opomin aiftokratskega ravnatelja? Učitelj je prejel po seji občinskega sveta novo opozorilo pred odpovedjo službe - Ravnatelj o konstruktu Vodenje Osnovne šole Rogatec je v tem kraju večna tema, o kateri so Ckot smo poročali) veliko razpravi jali na zadnji seji občinskega sveta. Glavna tema je bila domnevna dolgoletna samovolja ravnatelja, pri čemer so med drugim omenja-li primer zaposlenega, ki si je »upal vprašati« o upravičenosti dela učiteljevega glavnega dežuranja. Omenjeni učitelj je prejel v dneh po seji pisno opozorilo pred odpovedjo službe. V Rogatcu ter širše so se takoj pojavile govorice, da je zaposleni odpuščen. Njegovega imena na seji občinskega sveta niso javno omenjali, vendar je znano, da gre za organizatorja šolskih informacijskih dejavnosti Da vedrina Šketa iz Celja. Taje potrdil, da je prejel po seji občinskega sveta ter objavah v medijih pisno »opozorilo o možností odpovedi rednega delovnega razmerjaiz krivdnega razloga«. V opominu je omenjenih veČ njegovih domnevnih kršitev, med drugim, da učenci ne varčujejo dovolj pri tiskanju barvnih fotografij pri seminarskih nalogah. da učenci niso imeli pouk v zahtevani učilnici ... Šket omenja, da so te obtožbe neutemeljene. Ravnatelj Vili Pre-volšek pa pravi, da je prejel zaposleni pisno opozorilo v dneh po seji občinskega sveta naključno, saj je bilo napisano že prej ter da ne gre za nobeno maščevalnost. To je že iretje letošnje pisno opozorilo Šketu, po januarskem in februarskem. Kot omenja je takrat prejel opozorilo zaradi zamenjave zgoraj omenjenega dežurstva, čeprav po ugotovitvi šolskega inšpektorja Janeza Kosta-njevca niti ne bi smel dežurati. Za kaj gre pri dežuranju, ki je med vzroki ravnateljeve domnevne zamere Šketu? Glavni dežurni učitelj je moral tudi dežurati pri rogaških šolskih avtobusih, čeprav bi takrat moral biti z učenci v učilnici. Šket je menil, da je to nedopusmo, zato je najprej postavil vprašanje ravnatelju, nato so o tem razpravljali še na svetu zavoda. Na vprašanje je odgovoril republiški Šolski inšpektorat, ki je ugotovil, da so Šketovi pomisleki o primernosti takšnega dežuranja utemeljeni. Učitelj Šket meni, da so ti pisni opomini posledica ravnateljeve zamere zaradi obiska z inšpektorata, prav tako naj bi se ravnatelj zbal konkurence» ker Šket obiskuje šolo za ravnatelje. Pri tem se v Rogatcu spominjajo večkrat omenjanega primera iz leta 2003, ko je Prevolškova pro-tikandidaîka za ravnateljico (takratna učiteljica slovenščine in nemščine) postala zaposlitveni višek- Ravnatelj seveda maščevanje Šketu, ki bi bilo posledica kakršnekoli zamere ali bojazni, odločno zanika. Meni, da je zaposleni vključen v širši konstrukt protí njemu, ravnatelju, v povezavi z dvema članoma sveta zavoda, ki sta predstavnika občine. Podobno naj bi bilo ludi leta 2003, v ozadju naj bi bila celo politika. Celjan je vodenje rogaške Šole, brez dlake na jeziku, opisal v seminarski nalo^ v šoli za ravnatelje. Temu slogu vodenja bi ustrezal naziv avtokratski, je med drugim zapisano. Ravnatelj temu oporeka ter omenja veliko podporo šolskega kolektiva 1er uspešnost učencev. BRANE JERANKO Vstopili v tretje leto Pegazov dom v Rogaški Slatini je praznoval drugo obletnico. Potem, ko so ga sredi marca uradno odprli, so 3. aprila 2006 sprejeli prve stanovalce. V njem so prvi v Sloveniji uporabili sistem stanovanjskih skupin, ki se je izkazal kot zelo pozitiven. »Delo smo zastavili tako, da se stanovalci vključujejo v delo, kjer lahko in kolikor lahko. Z doseženim v dveh letih smo zadovoljni, naš model se je pokazal kot uspešen,« pravi direktorica Kristina KampuŠ. Prihodnost doma, vkaterem biva 129 ljudi, vidi zlasti v uvajanju novih storitev, namenjenih starejši populaciji, in izobraževanju kadra. »Zaradi kvalitete, ki jo želimo nuditi, zahtevamo od naših zaposleni h več kot le opravljanje strokovnega dela. Biti prijazen, dajati del sebe vseh osem ur delovnika je naporno, zato lahko pride do izgorelosti in prav z izobraževanjem želimo doseči, da se to ne bi zgodilo.« S 1. marcem je dom za območje občine Rogaška Slatina začel opravljati tudi pomoč na domu in tako oskrbujejo 32 ljudi, podobno si želijo tudi v Rogatcu. Sicer je povpraševanje po bivanju v Pegazovem domu Aktrvním 9tanovalc9m so podelili tudi priznanja. Na sliki je ob direktorici Kristini Kampuš nekdanja učiteljice iz Celje Božena Boulin. zelo veliko, a so s preverjanjem ugotovili, da je trenutno aktualna le tretjina prijav. Rojstni dan so proslavili s tamburaši, stanovalce pa je obiskal tudi župan mag. Branko Kidrič. AK Bodo sosede povlekli za nos? Podjetje Mik Celje že leto in pol Čaka z gradnjo bloka v Vojniku. Gradnjo mu j€ onemogočila skupina ne-posrednih 60sed0v, ki so opozoriH> da na omejeno zemljišče tako veiik objekt ne morejo postaviti. Ko pa je že izgledalo, da sta se obe strani uspešno dogovorUi za Četrto varianto postavitve bloka, se bo morebiti znova zalomilo. Zadnja pogajanja, na katerih sta se strani načelnodo-govorili za varianto, po kateri naj bi Mik zgradil dva bloka, visoka do 18 metrov in pol, so bila decembra lani. Na teh so skupini sose- dov obljubili, da jim bo investitor natančne podatke o številu stanovanj in njihovi velikosti predložil v čim krajšem možnem času. Po tem pa do minulega tedna, ko so sosedje prejeli predlog občinskega lokacijskega načrta, ni bilo nič. »Pripravljen odlok je napisan zelo ohlapno, nikjer na pruner ne piše, da je sprejeta četrta varianta gradnje, temveč še kar prva,« našteva krajan Jure Ferlež. »Govora je tudi o le delno vkopani kleti, o čemer nismo govorili, Še vedno je nedoločeno število etaž, prav tako ni izrecno navedeno, aH višina objekta pomeni celotno vi- šino od kleli naprej, kot je predstavljena v Četrti različici, ali pa bo merjena kar od pritličja. Menimo, da je v gradivu, ki je pripravljeno na >požegnanje< s strani svetnikov, preveliko >hakeljcev<. Saj ne. da smo sumničavi, ampak glede na dosedanje izkušnje ne zaupamo kar na slepo.« Na težave pa lahko Mik naleti še pri obljubljeni razširitvi ceste. V odloku je navedeno, da bo zaradi gradnje ter s tem večjega števila novih prebivalcev treba razširili cesto ob farni cerkvi ter cesto, ki vodi naprej do Do-brotina, obenem pa naj bi ob obeh uredili še ustrezne poti za pešce. Razširitev je res potrebna, saj na njej že sedaj prihaja do zastojev, Sploh v Času, ko številni starši otroke pripeljejo v vrtec ali šolo. A za ustrezno razširitev bodo morali dobiU soglasja vseh mejašev s cesio ali. v najbolj skrajnem primeru, čakati na razlastitev. »Glede na to» da nam je bil dosedaj župan Podergajs skupaj s svetniki vedno pripravljen prisluhnili, verjamem, da bodo tudi ta, sprva ohlapen odlok, pred sprejetjem ustrezno dopolnili,« upa Fer-lež. ROZMARI PETEK Zlato evropsko priznanje za Roglo Uniturjev center Rogla se jena mednarodnem ocenjevanju smučišč Skiarea test letos prvič pomeril s prestižnimi evropskimi smučišči, kol so Katscheberg» Hinter-glemmer, Sedrun, Murlal, Silvretta. Saalbach in drugi. Najvišje oceoe id zJato priznanje so prejeli na področju Fun & Action, medtem ko so priznanja dobili tudi v drugih kategorijah. Unilurjevo uspešno zimsko sezono sta zaokrožila še prvo mesto Krvavca in drugo mesto Rogle v akciji Naj smučišče 2007/08. Uniturjev center Rogla je bil edino slovensko smučišče, ki se je pridružilo mednarodnemu ocenjevanju smučišč Skiarea test, ki v zadnjih petnajstih letih predstavlja inštrument za izbor podatkov o kakovosti ponudbe v zim-skoSportnih turističnih centrih v Avstriji, Švici, Italiji in Nemčiji. Skiarea test je tekmovanje, ki se ne omejuje samo na ocenjevanje smučišč, ampak vrednoti celostno ponudbo, vključno zgostoljub-nostjo, gostinsko ponudbo, dodatno športno infrastrukturo in še marsičem, kar predstavlja celostno ponudbo posamezne smučarske regije. Glede na to, da Fun park, poligon za deskarje in smučarje prostega sloga, predstavlja najpomembnejšo pridobitev na Rogli v pretekli sezoni, so najbolj ponosni ravno na zlato priznanje, ki ga je Uniturjevo smučišče Rogla prejelo kot najvišje ocenjen center na področju Fun & Action. Rogla se je priznanj veselila še v kategorijah novosti in storitve v ponudbi za otroke, urejenost proge in zasneževanje. Edinstvena kombinacija smučarskega centra Rogla In Ekipa Unrtuija z osvojenimi prinanji in nagradami termalnega zdravilišča Terme Zreče je bila nagrajena s posebnim priznanjem za ino- vativnost v zimskošportni ponudb i. AB Klemen gre na morje! Se še spomnite zgodbe Irme Kuzman s Frankoiovega in njenega sina Klemna? Ko smo ob dnevu žena objavili njeuo zgodbo, se je precej bralcev odloČilo, da jima pomaga in skupaj zbere denar za Klemnove počitnice na morju. Zdaj nam je uspelo. Za Klemna ste na poseben podračun Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna nakazali skupaj 270 evrov, kar je skorajda dovolj za njegove počitnice v Pineti. Razliko bo pokrila mamica Irma, saj so ji ljudje, ko so prebrali njeno ^odbo, bill kar direktno pripravljeni pomagati. »Gospa iz Šentjurja mi |e kar v kuverti poslala denar, tudi gospa Iz Celja, lu pa niti ni pustila naslova« da bi seji zahvalila,« je hvaležno pripovedovala Irtna. A^esèlS sèrtf bila tudi akcije Društva podeželskih žena občine Prebold, ki so prostovoljne prispevke, zbrane na Festivalu polic, podarile meni. Posameznikov je bilo veliko, veliko tudi takšnih, ki se jim osebno sploh nisem mogla zahvaliti, zato bi to priložnost rada izkoristila, da jim izrečem iskreno zahvalo.« Z zbranim denarjem bo v začetku junija na morje lahko odšla tudi Irma, ki bo tako lahko na lastne oči videla, kako Klemen Čofota v vodi. »To mi pomenilo enako, kol bi mi končno rekel mama.« RP www.radiocelje.coin Podrli rekord Kunigunde Tradicionalnega pohoda Planinskega društva Vojnik na Kunigundo. ki se je ne samo med Vojnlčani, temveč tudi planinci iz bližnjih občin zelo dobro prijel, se je letos udeležilo več kot 1500 pohodnikov. Utošnji, petnajsti po vrsti, je potekal pod sloganom Slo* venci radi planinarimo, spada pa med osrednjo prireditev Planinskih društev Savinjske regije. Tradicionalno je bila ludi letos v cerkvi sv. Kunigunde maša, ki je bila posvečena vsem, ki so življenja izgubili v hribih. Organizatorji še nikoli, niti ob slabem vremenu, niso našteli man; kol tisoč ljudi. Letošnja udeležba je bila po številu obiskovalcev rekordna. RPFoto: RS novitednik www.iiovitednik.com Nepremagljive že pol desetletja Laške mažorele seniorke 90 ponovno dokazale, da so nepremagljive. Minuli konec tedna so v Radečah že petič zapovrstjo osvojile naziv državnih prvakinj. S celjskega območja so na državnem tekmovanju nastopile tudi RadeČanke, ki so v kategoriji seniork (13-25 let) zasedle tretje mesto. »Bili pet lei zapored državne prvakinje - to pa je zdaj že prehudo,« se je vesei nad ponovno odlično uvrstitvijo laikih mažoret šalil kapelnik Laške pihalne godbe Ivan Medved, »nujno moramo v prihodnje najti naslednice, ki bodo pripravljene od naših deklet prevzeti krono.« Kot je dodala umetniška voditeljica laških mažoret Majda Mar guč, se Laščanke zavedajo hude konkurence, saj so jim vsa leta tesno za petami Trebanjke in Radečarie, pri čemer se laške mažorete kar tako ne mislijo predati. V kategoriji kadstin j so si zmago zagotovils mazoretke iz Radeč. Pri kadetinjah (8-Î0 let) so Laščanke in RadeČanke zamenjale mesti. V tej kategoriji so v nedeljo zmago slavile mažorete iz Radeč, medtem ko so bi]a laška dekleta tretja. Laščanke in Ra- deČanke so se odlično odrezale tudi vparih ter solo nastopih. Sicer se oboje že pripravljajo na evropsko tekmovanje mažoret. ki bo septembra v Romuniji. 2 evropskih tekmovanj so se Laščanke trikrat že vrnile s petim me-stom> lani so bile šeste« medtem ko so se RadeČanke najvišje uvrstile na šesto mesto. BA, foto: KATJUŠA Gasilska hobotnica z dvojnimi iovicami Občni zbor Gasilske zveze Celje» ki združuje štirinajst prostovoljnih gasilskih društev v MO Celje in občini Store» je minil z zapleti pri volitvah novega vodstva. Ze novi predsednik Vinko Sentočnik je komaj dobi) potrebno večino glasov 28 delegatov, medtem ko se je pošteno zalomilo pri volitvah poveljnika, kjer je bil kandidat Jani RamŠak. V prvem krogu javnih volitev je bil rezultat neodločen 14:14 in začela se je razprava, kako rešiti nastali problem, saj zveza vendar ne more delovati brez poveljnika, ker je bi! prejšnji že razrešen. Situacija je bila mučna in je vrgla senco oa sicer dobro opravljeno del o in tudi občili zbor. Končno so se dogovorili, da bo s ponovljenim glasovanjem postal poveljnik Jani RamŠak, pravno službo G Z Slovenije pa bodo zaprosili za mne- nje, ali so bili postopki pravilni ali ne. Tako je gasilska hobotnica, o kateri je v nagovoru govoril tudi dosedanji predsednik Albin "nirn-šek, dobila drugačen ton, saj se je pojaviia z lovkami različnih mnenj za vodilne može gasilske zveze. Žal priprave niso bile najbolj uspešne oziroma so nekateri odšli na zbor s figo v žepu. Ob koncu tudi sicer predolgega občnega zbora je predsednik GZS Emest Eory podelil odlikovanja» ki so jih dobili Matjaž Gregorin, Janez Senica, Dejan Bred, Milan Kroflič, Silvester Kovač in Albin Kostrevc, plakete CZ Celje za dolgoletno delo pa Rudi Ravnak, Andrej TXirn-šek, Primož Kroflič, Mirko Lešar in Mirko Zupane. Novi predsednik, ki bo tudi stalni delegat plenuma GZS in delegat kongresa GZS, Vinko Sentočnik, pa se je zahvalil za dolgoletno uspešno delo dosedanjemu predsedniku Albinu TurnŠku. Spomnili so se tudi na predsednika Ernesta Eoryja, ki bo po mnogih letih na letošnjem kongresu vodilno mesto predal drugemu. TONE VRABL Cerkvenik na celu gasilcev Gasilsko zvezo Šentjur bo po zadnjem občnem zboru vodil Janko Cerkvenik, so sklenili gasilci občin Šentjur in Dobje na 53. občnem zboru v Dramljah, ki je sicer minil v znamenju priprav na 15. kongres slovenskih gasilcev konec maja v Krškem. Za hmkcijo predsednika je Janko Cerkvenik premagal Branka Oseta, med kandidatoma za poveljnika Jankom Pušni-kom in Martinom Cmokom pa so izvolili slednjega. Dosedanjemu predsedniku Jožetu Zupancu so ób koncu za 20 letno uspešno delo in sodelovanje podelili naziv častnega predsednika GZ. SlO Ipavci na TV Slovenija v Šentjurju posnet dokumentarni film o Gustavu in Benjaminu Tpavcu bo predvajan na Televiziji Slovenija. Portret velikih ŠentjuiČanov si bo mogoče ogledati v ponedeljek, 5. maja, ob približno 23.30. V filmu, ki so ga snemali v Ipavčevi hiši in Še na nekaterih drugih šentjurskih lokacijah, med drugimi nastopajo tudi pianista Alenka in Igor Dekleva, igralec Saša Tabakovič in domačinka» operna pevka, Ana Pusar Jerič. Ustvarjalci upajo, da bodo vsaj za ponovitev oddaje dobili primernejši, bolj zgoden termin, ki si ga ukšna oddaja zasluži. Sto Učenci t Lave so pred Narodnim domom Celjane ucili, da so naravno pridelana Svila bolj zdrava. Zemlja pleše Dneva Zemlje so se spomnili tudi učenci in učitelji OŠ Lava. V torek so zato pripravili enodnevni projekt Zemlja pleše. Namenjen je bil ozaveščanju mladih o pomenu varovanja okolja. Pripravili so prikaz ločenega zbiranja odpadkov in delavnice z ekološkimi vsebinami. V mestni četrti Lava in pred Narodnim domom so postavili več stojnic. Učenci so pokazali, kaj vse se da izdelati iz odpadnega materiala, zakaj je naravno pridelano sadje boljše in kako bi lahko izkoristili vetrnice za pridobivanje energije. Pred šolo pa so učenci zasadili tudi platano, ki Soli pomeni zavezo za varovanje okolja. ^ KŠ, foto: GK Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodfšča v Cefiu, zadeva St 41/2007 z dne 25. 4, 2008 nad slečainim dolžnikom DIVJAK INŽENIRING d. o. o. v stečaju Breg pri Polzeli 45 b, 3313 Polzela OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU JAVNO DRAŽBO (lil. narok) I. PREDMET PRODAJE 1. Nepremičnine - pare. ât. 345/2. K o. Polzela, zk.vl.st. 1108 do celote 1/1 v skupni Iz/neri 1.519 m2. kar v naravi predstavlja poslovno stavbo-upravo, skladišče, delavnico, dvorISče In zelenico, z premičninami - opremo in pohištvom (pleamiSka In os* taia oprema, mize, atoli, računalniki, tiskalniki, ploter» skla^ dJščnI regali, police, Itd.) nama: Premoženje * nepremičnine in premičnine pod lodko 1 se pn>ja-jajo v Kompletu kot celota, izklicna cena je znižana za 28 % In znaša 450.000.Û0 EUR. Varščina znaia na|menj 10 % Izklicne cene. 2. Premičnina - zaloga maianaia. (razni materiali za toplovodne in hladnovodne instalacija, razni drobni montažni ter instalacijski ma* teriali. itd.), vse po cenHvecem seznamu, zaloga trgovskega blaga (razni prti» servlete. pregnnjala. itd.) vse po cenifvan&m aezrramu in razna montažna orodja (razne brusilke, rezalniki, vijačnlki. varilni aparal, kompresor, razno orodje» ttd.) vse oo Izvlečku iz cenitvane-oa seznama: Premoženje - premičnine pod točko 2 se prodajajo v kompletu kot celota, izkJlcna cena je znižana za 60 % in znaša 24.932,30 EUR. Varščina znaàa najmanj 10 % Izkiicne cene. Celotno premoženje se pnxSaja na iavnt dražbi, ki bo U. 5. 2008 ob 14. uri v prostorih Okrožnega eodišča Celje v sobi 236/11. Prešernova 22, 3000 Celje. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 24. 9. 2007 in bo prodano po načelu «videno • kurjeno». IzMicne cene so v skladu s cenitveniml poročili g. ^r^ta Jezemlka. unIv. dipl. ing., stalnega sodnega cenilca, in jih je možno videti pri ogledu. II. POGOJI PHODAJE NA JAVNI DRAŽBI 1. Premoženje se prodaja po načelu »-videno • kupljeno» po posameznih kompletih. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične In pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajsmnosti, ter ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni vi&ni l^ffcne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I., II. in III. odstavka ZPPSL. 3. Pooblaščenci pravnih In fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložrti pisno pooblastilo, fisčna oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačab varščino v višini najmanj 10 % izklicne cene in jo r^akazatl na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri Banki Celje d.d.» št. 06000097-756&-997 2 navedbe • plačilo varščine za javno dražbo. Pred začetkom javne dražbe mora dražitelj predložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke. 5. S plačilom varščine vsak ponudnik, tudi edini, sprejme obvez* nost. da pristopa k dražbi. V primeru odstopa ponudnika od javne dražbe, že vplačana varéčtna zapade v konst stečajne mase. 6. Plačana varščina se bo kupcu vstela v kupnino. Dra^eljem. ki r^ dražbi ne bodo uspeli, se bo varščina vrnila v roku 8 dni po končani javni dražbi brez obresti. 7. Kupec. Id bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku do 45 dni po izvedeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po skienltvl pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, var^ina pa zapade v konst stečajne mase. 8. Zakoniti predkupni uprasdčenci po Stanovanjskem zakonu, Zu* reP-1. ZON, ZKZ, OZ in SPZ lahko uveljavijo predkupno prav^ CO v skladu z določili 149/3 čL ZPPSL 9. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upraviteliu predložiti javno listino pristojnega organa, a katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine Iz I.. il., in ^11. odst. čl. 153 ZPPSL. ali pc^a izjavo, oveneno pri notarju, s katero pod materialno in >^ensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL 10. Če uspešni dražitei) ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe, se mu vplačana varilna zadrii. Će kupec ne plača celotne kupnine v določenem nsku, se prodaja razveljavi in se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstope od pogodbe. 11. Izbrani ponudnik si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 12. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Oavsčine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dodatno, In sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni List RS 117/2006) in Zakona o davku na premet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006). Vse dajatve in stroške v zvezi 2 prenosom lastništva mora plačati kupec. 13. Kupljeno premoženje bo kupcu izročeno v posest in last po plačilu celotne kupnine. 14. Ogled premoženja In ce ni In Ih mnenj je možen po objavi teh pogojev vsak deiovni dan od 9. do T2. ure. po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Tomažem Kosom, na tel. St. 03/427-44-60, gsm 041 65-21-85 in na spletni strani lil. PRAVILA JAVNE DRAŽBE 5. 8. Dražbo vodi stečajni upravheij. Draži iahko tisti, ki je plačal varščino, kar dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. Zastopnik dražiteija mora predložiti pisno pooblastilo. Naimanjái možen dvig cene na dražbi je: za predmet prodaje pod točko 1 je najmanjši dvig cene za 10.000,00 EUR, za predmet prodaje pod točko 2 je najmanjši dvig cene za 1.000,00 EUR. Dražitel] je vezan na svojo ponudbo, dokier ni podana ^ja ponudba. Na dražbi uspe Csti dražitelj, ki ponudi nar/išjo ceno. Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi. Ugovore proti drahnému postopku Je mogoče viožitl, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovore reli stečajni upravitelj takoj. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih In pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata 054/1 čl. ZPPSL ). Krekov trg pred železniško postajo je eden glavnih celjskih tr^ov. Od Kreka do Prešerna Pojasnjujemo poimenovanje Krekovega trga, ki je eden glavnih celjskih ti^ov, pred železniško postajo. Poimenovali so ga po politiku, sociologu, pisatelju in časnikarju Janezu Evangelistu Kreku. Rodil se je 27. novembra 1865 v Sv. Gregorju nad So-dražico kot prvorojenec učitelju Valentinu in materi Mariji» rojeni Stupica. Že kol trileten deček se je skupaj z družino preselil na Gorenjsko» v Komendo pri Kamniku, kamor so premestili očeta. Tam je mlada družina ostak vse do tra^Čríe očetove smrti leta V875. Mali se je nato s šestimi otroki preselila v Selce nad škofjo Loko» kjer so se preživljali s trafiko in z majhno trgovino. Večino mladosti je tako preživel na Gorenjskem, zato se je vse življenje tudi čutil Gorenjca. Prva Šolska leta je opravil v Komendi, v letu 1875/76 v Škofji Loki in v letih 1876-84 nadaljeval kot gimnazijec v Ljubljani. Na nižji gimnaziji je bil Iri leta gojenec Aloj-zijeviŠČa» nato se je moral preživljali z različnimi priložnostnimi deli. V letih 1884-88 se je zelo .intenzivno posvetil bogoslovnemu Studiju in 23. julija 1888 je na Brezjah že pel novo mašo. Jeserú tega leta je na pobudo škofa Missie odpotoval na Dunaj, kjer je v Avguštj-nejunadaJjevalsStudijem bogoslovja. V kozmopolitan-skem Dunaju se je naučil tudi precej jezikov, predvsem slovanskih. Po končanem Študiju, končal ga je s promocijo disertacije 7. maja 1892, se je vrnil na Kranjsko. Nekaj mesecev je delal kot kaplan v Ribnici, nato je jeseni postal ljubljanski stolni vikar. Istega leta je na ljubljanskem bogoslovju začel predavati to mi stično filozofijo, že leta 1895 pa je prevzel stolico za fundamentalno teolo^jo in tomlsiično filozofijo. Krek je v prvih petih letih svojega dela v Ljubljani na podlagi izkušenj, ki jih je pridobil na Dunaju, postavil temelje krščansko socialni organizaciji med Slovenci, deloval pa je tudi kot Časnikar r'okom 56 imenujG in organizator. Leta 1897 je bil (kot je sam dejal, proti svoji volji) izvoljen za državnoz-borskega poslanca in sicer v novou stanoví j eni peti (splošni) kuriji. Ko je bil parlament leta 1900 razpuščen, ni želel več kandidirati. Bil je prepričan, da je delo doma plod-nejše kot v parlamentarnih sobanah na Dunaju. Prepričali pa so ga, da je kandidiral v kranjski dežeJni zbor, kamor je bil izvoljen leta 1902 in ostal vse do smrti. Ko je Avsui-ja leta 1907 uvedla splošno in enako volilno pravico za državni zbor, se je Krek dal prepričati, da kandidira. Menil je, da bo imela demokratično izvoljena poslanska zbornica več posluha za male ljudi. S številnimi govori in interpelacijami je bil med najaktivnejšimi slovenskimi poslanci v avstrijskem državnem zboru. Ko je izbruhnila 1. svetovna vojna, je Krek prevzel ravnateljstvo Gospodarske zveze v Ljubljani in se trudil, da bi omilil pomanjkanje živeža v mestih in druge stiske, ki so nastopile v dolgotrajni in uničujoči vojni. Zadnji dve leti življenja je bi) hude politične boje s prvakom kranjske Slovenske ljudske stranke dr. Ivanom Šušteršičem, s katerim se kot politik v marsičem ni strinjal. Ne samo, daje Krek poslal izjemno močan in dr. Sušteršiču politično nevaren, razlikovala sta se tudivvidenju 1. svetovne vojne. Krek se je že kmalu po začetku vojne s simpatijami postavil na stran antante, medtem ko je bil dr. Sušter-Šič prepričan, da bodo zmagale centralne sile. V tem ideološko političnem spopadu je sprva bolje kazalo dr. Sušter-ŠiČu, Kreka pa so podpirali kmetje, krščansko socialno delavstvo, posvetna inteligenca in večina duhovščine sSta-jerske, Goriške in Koroške. Ko je bil maja 1917 spet sklican avstrijski državni zbor, je dr. Anton Korošec na pobudo Janeza Evangelista Kreka 30. maja pred zbranimi poslanci prebral znamenito Maj-niško deklaracijo, v kateri so južnoslovanski poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, zahtevali trialistično ureditev Avstro-Ogrske države in v tej zvezi oblikovane samostojne južnoslovanske države. V tem času je bil Krek že vidno bolan, a ga to ni oviralo, da ne bi vodil živahne propagande za deklaracijo. Te aktivnosti so ga povsem izčrpale in tako je po vrnitvi iz Dalmacije, kjer je tamkajšnje prebivalstvo navduševal z ide-, jami o preureditvi države, S. oktobra 1917 v Šentjanžu na Dolenjskem umri za posledicami srčnega infarkta. Pokopali so ga 13, oktobra 1917 v Ljubljani. Zgodbo o Janezu Evangelistu Kreku je za objavo pripravil mag. Branko Go-ropevšek. Biografi Kreka označujejo kot eno osrednjih osebnosti v slovenski zgodovini. Ko se je z volilnimi reformami krepila participacija v političnemu odločanju širokih ljudskih množic, je Krek s svojim delom na socialnem, gospodarskem in narodnopoli-tičnem področju ogromno prispeval k temu, da smo si Slovenci ustvarili takratnim evropskim standardom primerljivo družbeno življenje. Velja za našega največjega or-ganizatorja ljudskih množic. Njegov sodobnik Oton Župančič ga je označil celo za genija širokih mas in ljudskega tribuna brez oblastnih ambicij. Prihodnjič bomo pojasnili poimenovanje Prešernove ulice, ki je v Celju glavna povezovalna ulica med Krekovim trgom in Trgom celjskih knezov. Foto: GK Sladoledni raj z grenkobo V pritličju Narodnega doma kmalu slaščičarna Nejc Zamude zaradi »posega v kulturno dediščino« v pritličju Narodnega doma v Celju bo podjetje Median kmalu po praznikih odprlo slaščičarno Nejc. Prostor, ki so ga dobili v najem od Mestne občine Celje, urejajo v pravi raj za ljubitelje sladoleda» saj bo tam mogoče dobiti sladolede in kot novost ěe sladoledne torte v kar 36 okusih. Če bi obnova prostorov tekla po načrtih, ki so jih za poseg na tem lokalnem spomeniku kulturne dediščine, ki meji na Knežji dvorec kot spomenik državnega pomena, zadali bi se v slaščičarni Nejc že lahko sladkali. A ker ni, so v obnovo na zahtevo območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) posegli inšpektorji in dela ustavili. Zakaj? Investitor obnove, ki ga zastopa direktor Jernej Roje. je pri arhitekturnem Biroju 2000 v Celju naroČil načrte obnove. Ker gre za dela na spomeniku kulturne dediščine, je morala svoje sogJasje oziroma pogoje za poseg določiti tudi enota ZVKD, Prvotne načrte, ki so vsebovali tudi gradnjo dveh oken na dvoriščno stran Knežjega dvorca in vrat, skozi katera bi slaščičarno oskrbovali, v prihodnjih letih pa bi postala tudi izhod na bodoči vrt na dvorišču dvorca, je ZVKD zavrnil. V postavljenih pogojih so poudarili, da bo vrata na tem prostoru mogoče zgraditi šele ob obnovi dvorišča Knežj^a dvorca. Ko so projektanti načrte popravili tako, da v njih ni bilo več domnevno spornih vrat, je Jernej Roje dobil soglasje ZVKD, kar je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. »Ko smo si med deli prišli ogledat gradbišče, smo ugotovili, da investitor ni upošteval popravljenega, ampak prvotni načrt del in zanj tudi pridobil gradbeno dovoljenje upravne enote. Nemudoma smo zahtevah inšpekcijski ogled, Inšpektor je nadaljevanje de! prepovedal do izdaje novega vadbenega dovoljenja, ki zdaj upošteva naše kul-tumo-varstvene pogoje,« je povedala kon-servatorka Branka Prime iz ZVKD. Vse kaže, da je Roje do veljavnega gradbenega dovoljenja prišel tako, da je pri upravni enoti vložil prvotni načrt, ki mu je dodal pridobljeno soglasje ZVKD za popravljeni načrt. Res nepopravljiva škoda? Roje tega niti ne zanika, a tudi komentirati noče, češ da je zgolj najemnik prostorov in da je investitor občina, zato v celoti soglaša z izjavo, ki smo jo pridobili od občinskih strokovnih služb. Te pojasnjujejo dogodke takole: »Upravna enota je gradbeno dovoljenje izdala, kljub temu, da projekt ni bil v skladu s soglasjem oz. pogoji ZVKD. Ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano, je izvajalec začel z deli, skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. Ko so predstavniki zavoda na licu mesta ugotovili, da se izvajajo dela, ki niso skladna z njihovimi Oskrba slaicičams bo mogoča le ikoú glavni vhod. izdanimi pogoji, so pri U£ Celje zahtevali obnovo postopka, investitor pa je ustavil dela. Poseg si je prav tako ogledna Inšpekcija RS za varstvo naravne dediščine. V obnovi postopka je bil ZVKD zaprošen za izdajo novih pogojev na obstoječe stanje. Pred\ndevamo, da bo potrebno stanje vrniti v prejšnje, pred spornim posegom.« V ZVKD trdijo, da je Roje s posegom storil nepopravljivo Škodo. Da je lahko naredil odprtino za vrata, je moral namreč opraviti tudi izkop v zemlji na dvorišču Knežjega dvorca. S tem naj bi nastala škoda na dveh ostali-nah zidov - srednjeveškem in antičnem. Ali gre res za nepopravljivo škodo, pa je vsaj z vidika nevtralnega opazovalca vprašljivo. Luknja za vrata je res na starih zidovih, a v te so vgrajene cevi vodovodnih in drugih inštalacij. Ker je podoben vhod v občinsko stavbo le 20 metrov naprej, se postavlja tudi vprašanje, kako je bilo tam mogoče zgraditi vrata. Seveda ni na nas, da bi ocenjevali stoleno škodo. Neupravičenega posega se zaveda tudi Roje, ki pravi, da so konzervatorji pač opravili svoje delo. prepričan pa je, da kakšne posebne škode ni naredil. Bo pa imel zaradi tega, ker bo na tem prostoru še nekaj let le okno, težave z dostavo, ki jo bo moral opravljati skozi glavni vhod s Trga celjskih knezov. Odprtje lokala, ki je v notranjosti že v zaključni fazi, napoveduje Roje v dneh po praznikih, saj je medtem upravna enota že izdala novo gradbeno dovoljenje, ki upošteva vse pogoje ZVKD, Roje pa je dela ob sporni odprtim vrnil v prvotno stanje. BRANKO STAMEJCiC Foto: KATJUŠA Poseg, kisi ga investitorna kulturnem spomeniku ne bi smel privoščiti. NOVI TEDNIK § KÙLTURA 15 OomiŠIjíjsko potovanje je Tomažu Čmeju prineslo prvo nagrado. Tužijevo domišljijsko potovanje »Ko bom velik, bom fotograf.« je bit ob novici, da je njegova fotografija Domišljijsko potovanje zmagala na natečaju Fotografske zveze Slovenije (FZS), skro* men član Društva fotogra-fov Svit Tomaž Črnej Tuži. »»Seveda sem nagrade zelo vesel, saj jeto moja prva. Pomeni mi nekakšno vzpodbudo in priznanje, ki si ga človek v družbi polihoma želi. čeprav se včasih delamo, da nam je vseeno,« je še dodal prvonagrajenec, ki mu uspeh pomeni že vsaka sprejeta fotografija na mednarodnih salonih. Tomaž Črnej se je s fotografijo prvič seznanil v os- novni šoli> pri čemer mu je fotografija »različnim ambicijam navkljub, ki so me metale po mladostnih makadamskih poteh, vseskozi blažila trde pristanke, in je Šele s svitom Svita dobila ^avno vlogo sedaj manj ambiciozne, omirjenejše glave.« Tema tokratnega natečaja FZS je bila Arhitektura s poudarkom na oknih in vratih. Na razpis je svoje fotografije poslalo več kot sto avtorjev. Strokovna komisija v sestavi: Oskar Karel Dolenc (MF FZS), Jure Kravanja (KMF FZS) in Matjaž Intihar, je med več kot 300 fotografijami izbrala tri najboljše (2. nagrado )e pre- jel Miran Orožim za fotografijo Glavni vhod. 3. pa Ana Šiáak za fotografijo z naslovom ... in danes), katerih avtorji so za nagrado prejeli medaljo FZS, in sedem nagrajencev» ki so prejeli plaketo FZS. Člani komisije in predsednik FZS Silvo Slapar so si enotni, da je na natečaj prispelo veliko odličnih del in da je izbor izredno pester • od sodobne arhitekture, preko barvitosti, čnobelih fotografij do arhitekture preteklosti. Nagrajene fotografije so razstavili v Galeriji Mik v Vojniku. BA Foto: BRANKO KORELC Srebrna medalja za fotografijo Gorenjske Znan celjski fotograf in potopisec Franci Horvat je prejel srebrno medaljo na 51. slovenski pregledni raz-stavi diapozitivov 2007. Podelitev priznanj je bila 14. aprila v Škofji Loki. Nagra-deso podelili najboljšim fotografijam, ki so jih predstavili na diapozitivih. Franci Horvat se s fotografijo ukvarja že zelo dolgo. Za- čel je že v osnovni šoli. Prvi fotoaparat je dobil za birmo in takrat se je začelo njegovo navdušenje za fotografijo, ki je raslo iz leta v leto. Leta 1999 Je fotografija postala tudi njegov poklic, saj je takrat dobil status samostojnega kulturnega delavca na področju fotografije. Prejel je že več nagrad in pripravil mnogo razstav ter po- topisnih predavanj. Franci najraje fotografira naravo, ker se tam počuti najbolj domače in sproščeno. Na 3i. slovensko pregledno razstavo diapozitivov 2007 je prijavil štiri fotografije in vse so bile sprejele. Komisijo je najbolj navdušil prizor z Gorenjske, za katerega je prejel srebrno priznanje. KŠ, foto: FH CEUE, 1.5.-5.5. PARKIRIŠČE PRI DVORANI GOLOVEC VSAK DAN OB 16.00 in 19.30 5.5. samo ob 16.00 Mednarodni cirkus z veliko živalmi PRVIČ V SLOVENIJI + Krokar najboljši na Gledaliških vizijah Na letošnjem regijskem srečanju mladinskih gledali^ Gledališke vizije je bila najuspešnejša gledališka skupina Gimnazije La-va. Njihovo romantično dramo Krokar je selektor, dramski igralec Gorazd 2i-lavec, uvrstil v sam državni vrh na Festival mladinskih gledaliških skupin Slovenije, ki bo od 16. do 18. maja v Novi Gorici. Regijsko srečanje, ki ga vsako leto pripravi celjska izpostava JSKD. je letos potekalo v dveh delih, udeležilo pa se ga je pet mladinskih ^e-daliških skupin. Have Fun Club Gimnazije Celje - Center se je predstavil s tragiko- medijo v angleškem jeziku Marka Haddona The Curious Incident of the Dog in the N ight Time (Skrivnostni primer, ali kdo je ubil psa) v režiji Karen Polimac. Amaterski gledališki ansambel KUD ZaijaTrnov-Ije ' Celje je nastopil s komedijo Friedricha Durrenmatta Fiziki v režiji Cvetke Jovan -Jeki, dramska skupina Teloh KD Ivana Cankaija Tabor pa z avtorskim delom Tanje Tkauc Gozdni možic išče snežno lilijo, ki je co simpatično pravljico za najmlajše tu<^ režijsko postavila na oder. Gledališki krožek Šolskega centra Rogaška Slatina je nastopil s pretresljivo izpovedjo psihologinje v monodrami Miha Mazzini ja Zelo preprosta zgodba, v izvedbi Mojce Žerak in v režiji Dubravke Bere Prah. Izbor Krokarja Gimnazije Lava Celje v prodam državnega srečanja mladinskih gledališč (v nosilni vlogi moškega seje izkazal Domen Ba-bič, avtor glasbe je Miha Firšt, glasbeno mentorstvo je delo Metke Jagodič Pogačar) zanesljivo pomeni presežek» ki so ga izkazali mladi izvajalci in ustvarjalna ter avtorska režija Brede Marušič, ki je prispevala tudi dramaturgijo in skupaj z Gradbeno šolo Šolskega centra Celje še scenografij o. 2IVK0 BESKOVNIK New York v Celju v Celju je bila konec tedna oa prijateljskem obisku skupina pevskega zbora New York iz partnerske^ mesta Greveo-broich. Skupina si je ogledala Celje in širšo regijo, zbor pa je v soboto nastopil v Narodnem domu, skupaj z mešanim pevskim zborom Orfej iz Celja. Zbor je ob potovanju v New York leta 2000 ustanovilo 25 pevcev. Danes ga se- stavlja 40 amaterslúh pevcev, ki jih druži veselje do petja. Umetništó vodja je dirigent Horst Goertz, ki repertoarju zbora vsako sezono dodaja nove ljudske, klasične in sakralne pesmi. Na koncertu se jim je pridružil Mešani pevski zbor Orfej iz Celja, [ú ga letos zaznamujejo izvedbe del iz zakladnice sakralne glasbe. S tem programom se je zbor v letu 2007 predstavil tudi na koncertu v Berlinu. BS Antsa Arizanovič v svojih delih, ki bodo v Celju na ogled do 18. maja. razmišlja o îanski katafajaktu in subidktu. Kolekcija Ideal v Likovnem salonu Celje so v četrtek odprli razstavo Kolekcija Ideal. An-tea Arizanovič ob ostalih delih razstavlja prvi večji izbor kolažev, s katerimi se intenzivno ukvarja v zadnjem času. Amea Arizanović v svojih delih predvsem razmišlja o položaju ter identiteti ženske v sodobni družbi, predvsem pa o vplivu t.i. ženskih revij, kj sodobni ženski sugeriraj© in diktirajo družbeno zaželene oblike oblačenja, oblikovanja telesa, obnašanja — karpovzroča večno nezadovoljstvo ženske z lastnim videzom. Avtorica pravi, da opaža in izpostavlja to, kar vidi v medijih, za neka nova sporočila. »V bistvu se ukvarjam s hudimi psi-hičnimi problemi, kot so anoreksija in debelost, pa tudi prostovoljna prostitucija in to, da mediji žensko obravnavajo kot objekt,« Umetnica pa ne razstavlja le lepljenk iz revij kol so Cosmopolitan in druge, ki jih razvršča v neke nove zgodbe. Na slikah so tudi mo§ki. O delu, na katerem je gol Kristus, pravi: »Ta kolaž Jezusa so z ene razstave že umaknili, kar je pravzaprav groba oblika cenzure. Nekateri verniki so ugotovili, da slika žali njihova verska Čustva, ker je moški pač gol, medtem ko jih golota žensk na drugi stra-ni ni prav nič motila, niti na pol gola Marija na drugem kolažu ...« Ljubljančanka Antea Ari-zanovič je končala Visoko strokovno Šolo za slikarstvo v Ljubljani in nadaljevala podiplomski študij na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Za njo je že več samostojnih in skupinskih razstav. Kolekcija Ideal bo na ogled do 18. maja. BRST, foto: SHERPA 16 RTAZA NOVI TEDNIK Pi}faočje gore St Pietn )è bilo deseťetja remark pot za svtijca, U so £utili, da njlHovi dngi in predvsem sami $6 niso rusii miru. Jeklena ptica^ ki ni vrnila miru v duše Korzika 27 let potem - Nikoli končana tragedija - Na gori ruševine, doma solze in razočaranje - V priliodnjih dneh akcija čiščenja ostankov letala slični časopisni naslovi o mi lijonskih odškodninah ter ugibanja, ki jim s kozarcem či stega vina še do danes nihče ni naredil konca. »Vse je bilo medijsko zelo napihnjeno. Čepras smo bili takrat Še ^oboko v socialističnih časih, se je že govorilo o velikanskih odškod« ninah. Ker se je operiralo z devizami, je bilo slizli še bol; bombastično,« pripoveduje ČrepinŠek. »Po mednarodnem dogovoru o zavarovanju pol nikov naj bi se na temelju Švl carske zlate vaiute svojcem te res obetale.« Potem pa so pIoŠČc v trenutku obrnili. Janez Koc« jančič, pravnik pri Inex-Adrii; je bil zadolžen za stike s svoj* cl. »Po očetovih besedah je do njega deloval izredno negativ no v smislu, dobili boste pai dinarjev, vse ostalo pa bo šlo za sirote, otroke, ki so izgubi* li starše in se bodo morale izplačevati preživnine. Oče se ni spuščal v pravniške zadeve in je vzel, kar so mu ponudili, Za obe sestri je odškodnina znašala približno deset odstotkov tega, kar bi po takratnih mednarodnih standardih pripadalo samo za eno. In to je seveda možno preveriti.« Po Kocjančičevi interpretaciji - svojce najbolj jezi to, da Še danes noče javno spregovoriti - bi mnogim otrokom, ki so na Korziki izgubili starše, vsaj v materialnem smislu v življenju ne smelo ničesai manjkati. Pa ni bilo tako. Damfana Vasle, zdaj poročena Smiljan, je bila ob nesreči stara Î6 let. Že ob prvem telefonskem stiku z nami j o ob-lijejo solze. Starša Ida in Stanko sta prvič odšla na izlet sama. Otroka sta sicer navijala za dvodrîevno Češko, a izbraV la sta Korziko. Ker je šlo samo za en dan. Nista se vrnila. »Če Kot bi se že od začetka nekaj zarotilo proti vsemu skupaj. Promocijski let na Kor-ziko je bil kar trikrat prestavljen. Nemaiokdo se je že prijavil, pa odjavil, marsikdo le razmišljal o sicer vabljivem enodnevnem izletu na ta francoski otolc ^e so zadržale okoliščine, druge slab občutek. Prvega decembra 1981, zgodaj zjutraj, se je na letalo Inex-Adríe vseeno vlacalo 180 ljudi. 180 življenjskih usod, 180 prijateljev» znancev, svojcev ... Tik preden bi moralo letalo pristati na letališču v Ajacciu, se je v pilotski kabini odigrala drama. Gorata dežela nad korziškim letališčem je postala prizorišče tragedije. Osem minut do osmih je letalo z levim krilom udarilo v 1364 metrov visoko goro in kakih 700 meu-ov dalje treščilo v globel pod njo. Za vse pomike in Člane posadke, za 180 ljudi iz vse Slovenije, se je na gori Svetega Peu'a v trenutku vse končalo. V domoviiB pa so začele naletavati težke in žalostne snežinke. Za tisoče ljudi se je u^edija šele začenjala. »Bilje še praznični dan,« svojo pripoved začne Vinko Čre-pinšek, ki je tistega dne i^bil dve sestri. »Bila sva sredi gradnje in ko sem se okrog poldneva vrnil domov, je bila žena molčeča. Nekaj minut kasneje mi je brat povedal za nesrečo. Skupaj smo šli k staršem. Ves dan smo posedali in tuhtali. Oprijemali smo se za trohice upanja, da morda ni bilo usodno. ?Toú večeru pa je postajalo vse bolj jasno, da se Jožica in Zvonka ne bosta vrnili nikoli več.« Za Črepinškove so se začeli dol-0 dnevi Telefonske iinije so skoraj pregorele» sodni izvedenci so opravljali svoje delo. Zvonko so zgodaj identificirali, Jožico Šele v Sloveniji. Živo se še Poslednje slovo na Koiziki Akcija č^čenja na pobočju gore St. Pietro bo stekla v maju. 9. na prizorišče odhaja prva skupina, 11. druga. Sodelovali bodo poklicni gasilci, reševalci, vojaki s helikopterjem, civilna zaščita in mnogi drugi. Za svojce, izključno krvne sorodnike, so v Kompasu in Adrii Airways pripravili 120 mest na letalu. Za ISO evrov po osebi. Svojci so se na srečanju spraševali: »Kdo je določil to absurdno SteviJko» ko pa je bilo že samo žrtev 180? Kaj bo s tistimi, ki rtiti slučajno ne želijo na letalo? Ni nehigiensko, da svojcem zaračunavajo pot, ko pa njihovih dragih pred 27 led s te plačane pod niso pripeljali?« Franc Breznik, predstavnik civilne iniciative, nam je zagotovil, da bodo poskrbeli za prevoz» 1\idi če bo Slo za 500 svojcev. Vinko ČrepíRsQk vedno spomni trenutkov na brniškem letališču, ko sta dve letali pripeljali 180 krst. »Bilo je ganljivo in neskončno žalostno. Spominjam se pesmi, ki so jo zapeli. Vsi so venci vejli.« Januarja so sestri pokopali. »Prišlo je ogromno ljudi. Z maminega rojstnega kraja so na njeno željo prišli domači pevci, končalo se je s spontanim peljem Slomškove V nebesih sem doma. Mislim, da so skozi ta presežni vidik prisotni želeli tolažiti starše. Takrat sem sam že bil oče dveh ou'ok. Lahko sem si predstav- Vsl, ki bi jih to moralo zanimati, so vsa ta leta tnflli, da na gori ni ničesar več. Ijal» kaj prestajata. Gotovo jima je v najtežjih trenutkih pomagala vera, a Človeški del bolečine ostane. Mislim, da stai^i nikoli zares ne prebolijo izgube otroka. Če ne drugega, nasmeh ni nikoli več isti.« Od zlatih frankov do uihrih dinarjev Neidentiticirani so poslednji dom dobili na ljubljanskih Žalah. Žalovanje za posamezniki, zakonci, celimi družinami so kmalu zasenčili bomba- Odskodnine med bogastvom in drobiiem Uradnih podatkov, kdo koliko, še danes ni mogoče dobiti. Zavarovalnina naj bi znašata 23 milijonov dolaqev. Od lega je bilo letalo vredno 22 milijonov, življenje 180 ljudi pa preostali milijon. Preprosta matematika pove, da je bila oseba ocenjena na nekaj več kot pet tisoč dolarjev. Ker so se primeri rezali parcialno, odvisno od okoliščin in še česa, je po pripovedovanju svojcev razpon zneskov segal od zelo visokût do praktično ničnih. Če bi bil na krovu en sam tuj državljan, se tako po domače ne bi moglo deliti. Ljubljanski podžupan je oa tokratnem srečanju svojcev v Ljubljani sicer vehementno zaključil tovrstno razpravo, da naj bi bila stvar pravno čista. Pa je res? Danes se pogovarjajo celo o odškodninah za porušene hiše Izpred 60 let. S čišcefljem razbrtin bo zgodba vsaj za nekatere simbolično zaključena. Nikoli pojasnjen vzroic nesrečo Se danes ni nedvomnega odgovora na vprašanje, zakaj Je letalo strmoglavilo. Zdi se, da so takrat vsi vpteteoi imeli svoje razloge, da vse skupaj čimprej pomeiejo pod preprogo. Zato so bila. in so še, ugibanja toliko večja. Brata Chiba verjameta v prvi odziv francoskih medijev, ki so se na Široko razpisali, da je letalu zmanjkalo goriva. Uradna razlaga se nagiba k pilotovi in konîrolorjevi napaki. Nesporazum med zemljo in nebom naj bi pilota zapeljal v gore, kjer sta bila usodna le dva meira višine. Je bil pilot res pijan, je pilotiral kopilotov dvanajstletni sin? Med prvim opozorilom računalnika in prvo reakcijo pilota je minilo neskončno dolgih devet sekund. Je Adria v letih po nesreči res odpustila štiri pilote, ki so bili preglasni? ne bi imela takih sorodnikov, v Soli dobrih učiteljev in veliko dobrih prijateljev - vprašanje, kaj bi bilo v življenju z nama,« svojo ^odbo začne Damijana. VhiŠi je ostala bolj ali manj sama, ker je 19-Ietm brat takrat že študiral v Mariboru. »Meni, ki sem bila še mladoletna, je bila varuhinja teta. v sosednji hiši pa je živel še stric z družino, Država, vse njene ustanove, so zatajile na celi Črti. V vseh teh letih me ni nihče vprašal, kako je z mano, če mi lahko kako pomagajo. Nič mi ni manjkalo, da ne bo pomote, vendar tudi če bi mi, ni nikogar brigalo ali imam od česa živeti.« Pa bi vse skupaj niti ne imelo tako grenkega priokusa, Če po nesreči ne bi tako velikodušno delili obljub o preživninah, štipendijah in službah. Bila je tragedija, ne loterijski zadeteic »Oče je bil zaposlen v LIK Savinja, kjer sva imela štipendijo. Na lepem so ugotovili, da lesna industrija ne potrebuje gimnazijske niaiuranike, gradbenika pa še manj, in narria vzeli štipendiji.« Vrnili sa ju šele po posredovanju očetovega sodelavca, ki mu je Damjana slučajno omenila, da sta ostala brez vsega. »Za osemnajsti rojstni dan so mi poslali plišasto igračko. Leto dni, ko sem med študijem pavzirala, sem se morala preživljati kot natakarica. Kasneje sem se prijavila na Adriin razpis, ko so iskali prav moj profiJ izobrazbe. Dopisala sem, da sem otrok staršev, ki so se ubili na Korzi- ki. Niti negativnega odgovora nisem nikoli prejela, kaj šele, da bi me vzeli v službo.« Damjano, ki med pogovorom ne skriva jeze, razočaranja, bolečine in nenazadnje solz, najbolj boli, da se v zadnjih tednih z velikim. projek-tomčIščenjegoreSt.PieU'o ponavlja zgodba izpred več kot 26 let. Kot da svojci ne bi bDi deležni ene največjih tragedij na Slovenskem, ampak loterijskega dobitka. »Ogromno ljudi mi je takrat govorilo, češ, kaj boš ti, ki si toliko >>pokasirala«. Oba zbra-tom sva skupaj dobila za tri-četrt vrednosti stanovanja v Žalcu. Dva nepreskrbljena otroka za dva človeka v najlepših letih! Sorodniki so takrat poskrbeli, da sva za ta denar nekaj dobila, da nama je nekaj ostalo. Moja odškodnina, ker sem bila mlajša, je bila dovolj za pol stanovanja, brat pa je moral za svojo polovico najeti še kredit.« Pred časom je naša sogovor-nicaklicala na Adrio Airways, pravno naslednico Inex-Adrie. »Z gospo na drugi strani sva bili kljub moji preprosti želji, naj me samo obvestijo, ko bo kaj novega, hitro na ostro. Med drugim me je zabila, da so oni naredih vse, kar so bili dolžni narediti. Posmrtne ostanke so pripeljali nazaj, kolikor je bilo mogoče, so jih identificirali, enkrat na leto pa nesejo venec in svečo na Žale, Še zdaj sem brez besed.« Damjana Ima zdaj v središču Griž majhno cvetličarno, kjer se shaja veliko domačinov. »Skoraj vsak me vpraša, Če grem na Korziko, češ boS pa ja Šla. saj ti plačajo. Me ra- zumete? To svojo akcijo zdaj oglašujejo, kot da gre za dobrodelnost. To si lahko na katerikoli agenciji organiziram sama. In vzamem s seboj tudi družino, ne pa da oni določajo, kdo lahko gre in kdo ne. Le, da se zdaj izgovarjajo, da za nazaj nič ne vedo. Je pač tako, da niso imeli odnosa prej, ga nimajo sedaj in ga tudi nikoli ne bodo imeli. Ampak če bi se Kompas in Adria obnašala drugače, bi verjetno tudi mi to tragedijo laže prebrodili,« pravi Damjana- Predvsem pa bi jo pustili v preteklosti. Tako pa se še vedno spominja pogreba. »Povedali so, da ju bodo pripeljali dopoldne- Pa so ju zvečer. Prejšnjega dne! Sama sta celo noč ležala v vežici in se nikomur ni zdelo vredno stopiti do svojcev in nam sporočiti. Na deželi, pred skoraj 30 leti.« Življenje za sest televizorjev Andrej in Aleš Chiba sta na Korziki izgubila očeta, Aleš je bil star 16, sedem let starejši Andrej pa je bil ravno v vojski. Njun oče Mirko je bil star šele 51 let. ko ga je nesreča iztrgala njegovi družini. »V vrečki smo dobili blaten potni list in še nekaj predmetov. Pokopali so ga v Ljubljani, ker ga niso prepoznali. Kot da bi šlo za izgubljen kos prtljage.« Srečanje v Ljubljain, kjer so te dni predstavili čistilno akcijo na gori in povabili svojce na zaključno žalno slovesnost, je Aleša vidno pretreslo. »Zdelo se mi je, da je to za mano. Pa S Celjskega je ugasnilo 24 iivljenj Med 180 žrtvami so bili tudi Mirko Chiba, sestri Jožica in Zvonka Črepinšek, Alojz Gorenjak, Alenka Gašparič, Tatjana Knez. Božena Mlakar in njena mati Tilka Jordan, Vida Sorič, Desanka Videčnik, Milena 2ele> Silva Flander, Milena Atelšek, Katarina Bider, Slavko BritovSek. Stanislava in Ivan Grajži, Anica Podlesnik, Cvetka-Terezlja Sajko. Milena Ribar, Ida In Stanko Vasle ter Marija in Drago Teržan. Najstarejša med njimi je imela 61 let. najmlajša komaj 18. Iz takramega Novega tednika: »Vsi otroci, ki so izgubili le enega izmed staršev, bodo prav tako kot popolne sirote deležni družbene pomoči. Predvsem se'zavezujejo kolektivi, kjer so žnve združevale delo, da bodo otrokom v pomoč do samostojnosti.« sam nisem mogel verjeti, kako je vplivalo name, Kar tresel sem se. Po vseh teh letih ti pride naproti kot včeraj-« TUdi njima so obljubljali vse mogoče. Od štipendije do službe. »Vse bodo uredili. Ko je Aleš zaradi nesporazuma izgubU štipendijo, ni niko^ nič veČ zanimalo.« Odškodnine pa so njihovo družino Še bolj zaznamovale. »Mama je ostala praktično sama. Jaz sem bil še premlad, Andrej v vojski. Pritiski so bili veliki. Podpisala je zelo kmalu, samo da bi bil končno mir.« Pa ni bQ. Delala je kot prodajalka in ljudje so jo hodili kar skozi izložbo opazovat, češ to je pa tista...« Brata pripovedujeta, da jo je psihično zlomilo in se je predčasno upokojila. Še leta po ne- sreči smo od ljudi praktično za doberdan poslušali, koliko smo dobili. Če jim poveš, pa tako in tako še danes ne verjamejo-« Aleš je kot mlajši dobil 40 tisoč dinarjev. Za barvni televizor jih je takrat odštel 6 tisoč. Andrej si je s svojim deležem lahko kupii star motor. »Najhuje je to, da v vseh teh letih niso dali nobenega jasnega odgovora. Izgubila sva očeta, pa nikoli nisva dokončno izvedela, zakaj. Nikoli odgovorjena vprašanja Še danes visijo nad nami. Šele zdaj se zavedam, da svojih staršev nismo nikoli zares pokopali.« SAŠKA T.OCVIRK Foto: Uprava RS za zaščito in reševanje Besede in solze na papirju V Domu sv. Jožef v Celju so se v Č^tek predsiaviii ustvarjalci odmevnega in prepoznavnega filma Otroci s Pe-trička ter avtor knjige, s pomočjo katere se je režiser in scenarist Miran ZupaniČ prvič seznanil z usodo otrok iz celjskega otroškega taborišča. Kajigo Ivana Otta Otroci s PetriČka - ukradeno otroštvo je ponovno izdala Celjska Mohorjeva družba. Prvič je knjiga v Nemčiji živečega avtorja izšla v Mariboru leta 1991, torej je trajalo skoraj pet desetletij, da se je nekdanja otroška žrtev povojnih tragedij, Ivan Ott, odločil svojo zgodbo preliti na papir. >?Leta dolgo sem potoval skozi Slovenijo, a zmeraj mimo Celja, ki sem ga prvič po odhodu iz otroškega taborišča obiskal šele pred slabimi desetimi leti,« je polni dvorani obiskovalcev povedal Ott. »Eno je bilo, da nisem upal napisati nekaj, zaradi česar bi me obtožili antiko-munistične propagande, čeprav sem sam živel v Nemčiji, sem se bal za svojce. Čakal sem na demokracijo. In, kdo bi jo sploh bral? Slovenci, kjer se je to dogajalo, v tistih časih seveda ne,« pravi Ott. Zgodba in 50 let spominov je zatem bruhnilo iz njega kot vulkan, dodaja. Še zmeraj ne more, da ob pripovedovanju ne bi zajokal. »Ker si nisem mogel pomlati z zgodovinskimi dejstvi in podatki, saj številni Celjani o Pe-tričku in taborišču niso vedeli oziroma Želeli govoriti. Je z.godba pač dobila obliko romana.« S papiija na ekran Zupaničaje prebrana zgodba pretresla, nato še dodatno ostale zgodbe, ki jih je vpletal v dokumentarni film: »Ampak sem želel ohraniti čisto zgodbo, tisto otroško krhkost in ranljivost, ki jo nekdaj trpinčeni otroci še toliko bolj skrivajo v sebi- Zato nisem pred intervjuji želel vnaprej spoznati sogovornikov, prvo srečanje je bilo skozi objektiv kamere. Tako sem lahko osta) prismo radoveden. Poleg tega sem se želel izogniti kakršnikoli manipulaciji ali politični konotaciji, os* tati je moralo pri pričevanjih,« je Zupanič pojasnil snemanje filma. Jz 30 ur posnetega materiala je nastal 95-minutru dokumentarni film. »Zanimivo pri tem je, da so se zgodbe ljudi, ki se po taborišču niso več srečali, živeli na različnih koncih sveta, na trenutke ujemajo do zadnje podrobnosti,« dodaja Zupanič. Gledalcem filma in bralcem Ottové knjige se Je v spomin najbolj vtisnila taboriščna upravnica, oklicana za »Črno vdovo«. Zato so iz občinstva deževala ugibanja in zahteve po razkritju njene identitete. Ampak, kot je opozoril Zupanič; »Slo je za režimska dejanja, postopke neke ideološke in pohtične sile, ki je za vzpostavitev želenega stanja izbrala krute represivne postopke. Tega ne moremo kanalizirati na zgolj eno osebo.« Ne glede na to, ali se je občinstvo z mislijo strinjalo, pa ostaja dejstvo, da sta knjiga in film razburkala duhove in zbudila ogromno pozornosti. Film Otroci s Petrička si je v Sloveniji ogledalo že 230 tisoč ljudi, prejel je tri nagrade na 10. festivalu slovenskega filma (najboljši film, montaža, glasba) in strokovnega Viktorja za dokumentarno TV-oddajo. Odslej je na voljo tudi na DVD-ju. POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA Andrej Arico (z desne] se je o knjigi in filmu pogovaijal 2 avtorji hranom Ottom, Mirenom Zupani6eni In producentom Franeijem Zajcem. 18 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Po Triglavu mora le še zgraditi hišo Saša Jurčenko je Ukrajinec iz Kijeva - Zaljubil se je v Franciji in pristal v Celju če človek takole mimogrede srečd nagega tokratnega sogovornika, mu pravzaprav niti ne pa-de na pamet, da mladi gospod ni slovenske gore list. Preprosto zato, ker preveč lepo govori slovensko. »Ponavadi ljudje malo počakajo in potem rečejo: >Aha> vi ste pa iz Itihinjske doline, ne?< Takrat se nasmejim in rečem, da blizu. Samo kakSnih I5Û0 kilometrov stran.« Saša Jurčenko je namreč Ukrajinec» doma iz Kijeva. Da so poti ljubezni res ne-predvidljive, tokrat ne bomo ponavljali. A Če ob tem Še dodamo, da je Saša svojo ženo spoznal v Franciji in na koncu končal v Celju ... Dovolj razlogov, da smo se z nJim povabili na kavo. ^S prijatelji smo načrtovali potovanje. Brez pravega cilja, pri čemer težko rečem, zakaj smo se odloČili ravno za h'ancoski Taize. Tamkajšnji duhovni tabori so na primer veliko bolj znani kot pri nas. Tlidi z Ur5o je blio podobno. Odločitev je sprejela na hitro In prišla ravno (ja in ravno takrat,« pripoveduje Saša. Tako sta se pred osmimi leti spoznala in od takrat skupaj odkrivata svet. Pravzaprav sta kmalu ugotovila, da dokler zreta v isto smer, ne potrebujeta celega sveta na dlani. Le prijeten kotiček, od koder je lep razgled na življenje. Urša je po poklicu sodalna pedagoginja. $ čimer si v njegovi domovini finančno ne bi mogla pravveliko pomagati. »Pri nas 10 področje Še ni prav zelo razvito. medlem ko je moj poklic ekonomista veliko tolj univerzalen.« Pred petimi leti sta tako skupaj zaživela v Sloveniji- Za Sašo je to pomenilo začetek projekta »naučimo se slovensko«. »IVidi sam srečujem Živijmjfl med Slovenijo m Ukrajino jé obogatilo dmSni Kovač m Jurčenko. Na sliki pred ukiBjinskim lutkavníni gledalisceni. (Družinski arhiv) ljudi, ki le po dvajsetih letih življenja v tuji d^vi ne znajo jezika. To se mi zdi milo rečeno >smotano<.« Ker so ju z ženo zaposlovale bolj zanimive reči od guljenja slovnice, medtem ko tako mimogrede človek tudi ne odnese ravno veliko, je bila naslednja postaja tečaj.za tujce na Saša s sinom Jurijem in z ženo Urio na prehodu v novo leto v Pra^jlčnem Celju (Družinski arhiv) Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsak dan intenzivne štiri ure. pri čemer smo rezultat Že omenih. »Najtežja je bila dvojina. Gre za čisto drugo filozofijo jezika v primerjavi z mojim maternim Jezikom. TUdi Urša se je naučila rusko« vendar doma govorimo slovensko- Ruščina je po svoje težja, Se posebej glede pisave in neskončnega števila izjem.« Kar se pa otrok tiče, zakonca Jurčenko upata, da se ne bosta omejevala le na materna jezika staršev. Ampak pustimo Času Čas. Starejši sin Jurij ima šciri leta, mlajši Jon komaj dober mesec. Nikoli icot taijeo Ko je padla slovenska jezikovna trdnjava, je Sašo Čakal projekt »najdimo službo«. Zdaj je komercialist za vzhodne trge, kar je super. Tako namreč združi prijetno s koristnim in na poslovnih potovanjih mimogrede poteši kanček domo-tožja. Je pa že od daleč jasno, da smo nekaj stopnic preskočili, mar ne? »Če sodim po izkušnjah svojih znancev in prijateljev v Ukrajini, bi imel tam pri iskanju službe manj težav. Kdor ima izobrazbo in nekaj soii v glavi, hitro najde delo. Tu pa je predvsem trajalo. Kar dolgo.« Še prej je bilo treba zmagali v papirni vojni. Slovenska birokracija Saši ni pustila kakšnih večjih travm, a se rau je vseeno zdelo vse skupaj hudo zapleteno. »>Mislim. da ima Slovenija pri tem enostavno preveč varnostnih mehanizmov. A vsaj kar se nostrifikacije ukrajinske diplome tiče, ni bilo večjih težav. Praktično so mi priznali vse izpite, kar ni povsem samoumevno. Poznam nekaj ljudi, ki so se šolali v Rimu, pa so moraJi v Sloveniji še enkrat opraviti približno deset izpitov, da so jim priznali že pridobljeno izobrazbo.« Sicer pa življenje v Sloveniji ni prineslo kakšnih hujših pretresov. »Treba je priznati, da si naša naroda le nista tako zelo različna. Konec koncev vsi izhajamo iz neke slovanske podstati. TUdi z družino, z obeh strani, imam izjemno lepe izkušnje. Tako se tu nikoli nisem počutil kot tujec.« Kot pravi Saša. ima pač vsaka država, vsak narod svoje značilnosti, ki v tem primeru ne bodejo ravno v oči. »No, ja. Ko sva že ravno pri nacionalnili rečeh. Ukrajinci imamo boršč - neke vrste enolončnico - zelo okusno nacionalno jed, ki se zmotno pripisuje ruski kuhinji.« In če Slovenci radi javkamo, kako nerazgledan je svet. ki še nikoli ni slišal za našo velepomembno državico, si moramo na žalost pripisati tudi to, da tudi Saša kdaj med nami sliši, da je Rus. »To, da se ob kakšni pomembni priložnosti v tujini izobesi slovaška in ne slovenska zastava. je enostavno bedno. Treba seje pač pozanimati in se poučiti. Sam sem imel v šoli zelo dober pouk zemljepisa, zato mi je bilo čisto jasno, kje je Slovenija, enako tudi mojim prijateljem in sorodnikom. Starejše generacije, vrstniki mojega dedka, mimogrede zdrdrajo še kakšno zgodovinsko. Neprepoznav-nost je zgolj stvar nevednih ljudi. Treba jim je lepo povedati, da nisem Jugoslovan. Hrvat, Slovak oziroma Rus in naslednjič že vedo.« Radovednost kot nacionalni sport Kot pravi Saša. je tisto, Česar se je v Sloveniji treba res navaditi, majhnost. »TVîdi Ukrajina ima morje, gore, velikamesta... Vendar daleč narazen. Medtem ko tu prideš, kamorkoli se nameniš, v uri in pol. Ko poslušam ljudi, ki se pritožujejo, da imajo v službo pol ali triče-trt ure vožnje, se mi zdi smešno. V Ukrajini si naravnost srečen, da v pol ure sploh kam prideš.« Pa se zaradi tega Saša počuti utesnjeno? Pravi, da ne, pri čemer tudi to, da povsod koga poznaš ali on tebe, ni ravno moteče. »Ti vsaj nikoli ni dolgčas.« Sicer pa bi od vseh kotičkov v novi domovini za življenje še enkrat izbral Celje. Za oddih pa ... »Nedvomno Posočje. V tisti zrak in smaragdno reko se človek enostavno zaljubi. Če bi kdaj lahko imel kje vikend, bi to bilo prav tam.« Težje pa se človek navadi še ene slovenske lastnosti. Radovednosti. »Zdaj smo že nekaj časa Celjani, prej pa smo živeli na podeželju, kjer so te reči še multiplicirane. Ljudi zanima vse, kar se jih tiče in kar se jih ne, V glavnem slednje. To je nekaj. Česar v dvomilijonskem mestu pač ne doživiš in moraš tu je mati z veliko mero humorja. No, na (o temo smo se doma kar nekajkrat nasmejali.« Med pregledovanjem fotografij iz družinskega arhiva Saša mimogrede omeni pot na Triglav. Sicer ne prav tipičen hribovec je na slovenskega očaka zlezel ob posebni priložnosti. »Šlo je za moško zadevo. Jaz» moj ati in tast smo ga osvojili ob rojsDAJ sina. »Pa saj ste že čisto pravi Slovenec,« mi uide. On pa doda, da mora za to izpolniti vsaj Še en kriterij. Zgraditi hišo. SAŠKA T. OCVTRK Sala bi n Svljenje v Sloveniii ie enkrat izbral C6[js, za oddih pa Soco. lFoto:KATJUŠA) Oliver v akciji! Oliverja zgrabila za zadnjico Poslušalko Romano smo peljali v zakulisfe koncerta Oliverja Dragojeviča nadaljevalo z avtogramom.. NaSa medijska hiša zna presenetil, kar smo v pre-lekJosti že večkrat dokazali. Ibkrat smo presenetili poslušalko Romano Rezec iz Celja, ki prav v teh dneh praznuje rojstni dan, in jo skupaj 5 hčeno popeljali na koncert Oliverja Dragojevi-ča, potem $e v zakulisje in na večerjo z »dalmatinskim morskim volkom«. Romana je namreč zagreta ljubiteljica Oliverja Dragojeviča. »Žeod nekdaj gâ rada poslušam, karizmatična osebnost je. Njegove pesmi so mi všeč, zlasti tiste romantične. Dalmatinski melos me spominja na morje.« Tudi hčerka Sara je priznala, da je Romana Oliverjeva velika oboževalka, ki je že bila tudi na njegovih koncertih. TYidi za omenjeni koncert je že pred naSim povabilom kupila karto. »Pravi morski volk je,« je bila navdušena, ko ga je zagledala v zakulisju. »Si ga kar predstavljam, kako na barki lovi ribe.« A preden ga je spoznala, je prisluhnila njegovemu koncertu. Katero OJi-verjevo pesem si Romana najraje prepeva? Cesarico, od no- vejših pa Pred tvojim vratima. Zato je bila, ko je Oliver odpel zadnjo pesem in se ob bučnem aplavzu odpravil z odra, kar malo žalosma, ker slednje ni zapel. A mi je zaupala, da je kasneje del pesmi odpel le zanjo, kar pa je bilo zagotovo več vredno, kot Če bi jo odpel pred množico. Trenutki z Oliverjem Po koncertu pa tisti usodni trenutek, ko je Romana za nekaj sekund ostala brez besed, čeprav sera ugotovil, da to sploh ni težko. Le radijski mikrofon ji moraš pokazati, pa sicer zgovorna Celjanka pozabi govoriti. Pozabila pa ni na darilo ter Oliverja obdarila Z medico in figami v čokoladi, hrvaSki pevec, ki pripravlja nov album, pa jI je spominsko sporočilo zapisal na zgoščenko. Poiem je sledilo fotografiranje. Romana in Oliver sta se postavila skupaj in ko je na$ fotograf Gregor Ka-tič že pritisnil na sprožiiec, se je zaslišal nežen Oliverjev glas: »Drži me za zadnjico, ej!« Romana pa v smeh in zdi se, da se je prav ta trenutek vsem prisotnim najbolj vtisnil v spomin. »Imate strašne poslušalke, simpatične...« Ko sem pospravil mikrofon in smo se odpravili še na ve-čeijo, se je tudi Romana bolj razgovorila. Kdo ve. kaj vse sta se z oliverjem pogovarjala, ko sta skupaj sedela v Hotelu Evropa in ob slastnem meniju ugotavljala, da bi se lahko poleti kdaj srečala na Krku. Oliver namreč poletje z ženo preživi na barW, zadnje čase pa se veseli druženja z vnukom, ki bo le nekaj dni za Romano praznoval prvi rojstni dan. »Zelo ježivahen.« Ujel sem Še, da je pogovor tekel o Sloveniji in morju, ki ga tako Oliver kot Romana obožujeta, potem pa sem se tudi posvetil hrani. Občutke je Romana zagotovo tudi po večerji, ki se je raztegnila pozno v noč, premlevala do jutra in jih verjetno Še danes, »Oli-verjevo zgoščenko bom zdaj poslušala še večkrat, gledala njegov avtogram in se spominjala, kako je bilo lepo. Ta rojstni dan mi bo ostal vedno v spominu.« ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATIČ medtem ko je srečanje doztvelo vrhunec pri fotografiranju. Kdo jo bolj 2a d o voljen? 20 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Vojaki so po zahodnem delu Kosova doslej prevozili {e več kot 2ÛÛ tisoč kilometrov. Življenja ujato v trikotniku vojne, njenih posledic in ljudi. »Ne eno^ dire kavi bomo spili!« Nd obisku pri slovenskih vojakih v bazi Kiorja v Peći v zahodnem delu Kosova - Sožitje med Srbi in Albanci obstaja - Neodvisnost kot navidezna sreča? Sredi febniaija, ie nekâj dni po razglasitvi neodvisnosti Kosova, je tja odšlo več kot 360 pripadnikov 17. kontingenta Slovenske vojske» imenovanega SIKON 17 Kfor. OdSii so v zahodni del Kosova, na območje občine Peč, blizu črnogorske meje. Organizirani so v helikopterski oddelek, nacionalni podporni element in bojno skupino Grof, ki jo o sestavlja 20. motori-záraoi bataljon iz Celja, nekateri pa delujejo v poveljstvu Kfor v Prištini in poveljstvu Večnacionalnih sil Zahod v Peći. Razmere v etnično razdeljenem kotlu Balkana, kjer so nastanjeni slovenski vojaki, so zaenkrat stabilne. Prav tako na območju, kjer delujejo, ni incidentov. V Natovi operaciji na Kosovu sodeluje približno 16 tisoč pripadnikov iz 36 držav. Slovensld vojaki v operaciji sodelujejo od leta 2000. Njihova navzočnost je potrebna zalo, da v državi zagotavljajo stabilnost in varnost, hkrati pa usposabljajo kosovske sile, da bodo nekoč same sposobne prevzeli le naloge. »Na vprašanje, kakšne razmere bi zavladale ob umiku mednarodnih sil, težko odgovorim,« pove poveljnik slovenskega kontingenta polkovnik Cveto Kravanjd. Ob tem si zaenkrat nihče ne upa razmišljali, kdaj bo dozorel Čas za umik mednarodnih »angelov varuhov«. Bojna skupina Grof, ki ji poveljuje podpolkovnk Peter Zakraj-šek, nosi v svojem grbu zvezde celjskih grofov in deluje na območju občin Peč In Klina. Korupcije, organiziranega kriminala z orožjem, drogo, prostitucijo in preprodajo goriva je na tem območju izredno veliko. Velik problem predstavlja tudi prometna varnost« ko se lahko na globo- ko luknjasti cesti naenkrat znajdejo vzporedno tudi po trije avtomobili in ko predpisov nihče ne upoSteva. PreredM vonj domačnosti Baza s slovenskimi vojaki, kjer je večina kaJijanov, spominja na italijansko vas, kjer ne manjka trgovin, lokalov in italijanskih restavracij. Ker imajo v bazi tudi svoj radio. Radio West, na katerem je slišali tudi slo- Ko je teknila večerja pod »tomni. venski prodam, smo kot naročeni naleteli na Četrtek, ko dve uri vrtijo predvsem domačo glasbo in novice iz Slovenije. Za hrano so odgovorni Italijani. Kljub njihovim po svetu uveljavljenim spedalltetam pa naši vojaki zagrizeno prisegajo na vonj po domači kuhinji. Zahvaljujoč obisku slovenskih novinarjev so vojaki za večerjo zadovoljno pospravili pa-suij, kurja bedra in zrezek. Redke, a slastne priložnosti glavnemu ku- harju Antonu Šemnu zato povečujejo ugled. Dolga roka politike Naslednji dan je vojake čakal postroj, dvig zastave in odhod na območje mesta Klina, 40 kilometrov stran od baze na t.i. »check pointe«. »V primeru nevarnosti je vaša naloga, dâ takoj odidete v valuk,« nam je naročil nadporočnik Andrej Pre-ložnik. Na kontrolnih točkah voja- Bnito domači proizvod Kosova je ocenjen na okoli 1.100 evrov na pr^ivalca, kar je nekajkrat nižje kot v Bolgariji in RomuiU-ji, najbolj svežih Planirah EU. Polovica prebivalstva trpi lakoto, 37 odstotkov jih Uvi v revščini z 1,42 evra na dan in 15 odstotkov v budi revščini, saj mora preživeti z manj kot 0,93 evra. V pokrajini primanjkuje delovnih mest, tretjina od dveh milijonov Kosovar-jev je mlajša od 14 let, kar je močno nad evropskim povprečjem. Okoli Šest odstotkov odraslih je nepismenih, polovica odraslih pa naj bi imela končano le osnovno šolo. Je pa vedno več mladih \pi-sa nib v šolo, toda kakovost Izo-braževanja je vprašljiva. Nezaposlene je od 40 do 50 odstotkov ak* tivne ddovne sile. Marsikdo si poskuša položaj i^x>lišati s posli na črnem trgu ali pa čakajo denarne pošiljke sorodnikov iz tujine. Kosovski Albanci v diaspo-ri na| bi domov vsako leto poslali kar 450 milijonov evrov, kar je polovica proračuna. nVsega je krfva politika. Vpeta je vvse pore. Meša se v vojsko m polic^. Policist ne sme brti politik,« je orilačen Sulejman Haluli. ki nadzorujejo promet in v primeru tihotapljenja orožja, droge, ljudi... obvestijo kosovsko poiicijo, zadolženo za zatiranje kriminala. V naselju z večino srbskega prebivalstva Dresnik je sledilo preverjanje stanja. »Domačini nas obvestijo o morebitnih medsosedskih težavah in potrebah za oskrbo,« komentira Prelož-nik. V srbski enklavi Klinovac, nekaj Idlometrov stran, skozi vas pripeljeta Od prodaje Dragani Kostic konec meseca ostane le kakšnih 10 centov. Petčlanska dniSna prtíiviz2Q0 evri mesečno. Kosovski policist delo s Slovenci ocenjuje kot sodelovanje z brati. kosovska policista. Srečanje s Slovenci je pristno- V vasi je mimo in pod kontrolo, povesta. Dolgoletni policist ZdChuni ne najde slabih besed za slovenske vojake. «Kot da smo bratje.« Churn dela za 250 evrov na mesec in nedavnega odhoda edinega Siba v policiji ne komentira. »Vse v vasi poznam. Vem, kako ljudje živijo tukaj in pred tednom dni smo podarili trem družinam sredstva v pomoč. Dobro se razumemo, med rumi ni raiJik, ne glede, ali si Srb. Črnogorec, ASkal ali Albanec. Vsega je kriva politika. Vpeta je v vse pore. Meša se v vojsko in polidjo. PoQclst ne sme biti politik. Vojake potrebujemo, v nasprotnem primeru ne bo varnosti. Preden bomo zatrli kil-minai, bo treba zamenjati veliko ljudi,« se brez dlake na jeziku ra^ovori njegov kole^ Sulejman Haluli. Med pogovorom mimo pripelje do-mačin» po rodu Srb. Ustavi avto in sko-; odprto. $ipo avtomobila povpraša po policistovem poCu^u. »Ne eno, dve .kavi bomo spQi,« ga vzpodbudi Halu-ňfeva izjava, da je Čas za kavo. Izstreli nekaj vljudnostnih besed v znamenju dobrih odnosov in nas s policistoma povabi v svojo vas. »Posnemite, kako živimo. Ni perspektive niti za Srba niti Albanca, toda trudimo se,« na kratko zaključi in odpelje. »Komuniima je konecic v Klini spregovori kosovski Albanec. »Ni dela. Slabo živimo. Posejali smo koruzo in nekaj malega imamo od vzreje svinj. Veseli bi bili kreditov, toda banke so v slabem stanju. Pričakujemo boljše dneve in pomoč, saj smo se tudi Balkanci sedaj usmerili proti Evropi. Vojna je mimo in nima smisla ustvarjati napetosti med ljudmi, Komunizma je konec in Miloše-vić je odšel. Vojska mora ostati, saj je v Srbiji na žalost še zmeraj preveč ek-stremistov.« Svojo izkušnjo z majhno trgovino nam je zaupala tudi Dragana Ko-stič, rojena v Republiki Srbski, ki je na Kosovo prišla leta Î996. »V njej se družimo in gledamo televizijo. Marsikdo nima televizorja doma. Dobička od prodaje ni. Konec meseca mi ostane le kakšnih 10 centov od prodaje, toda važno je, da se obrne. Smo petčlanska družina. Mož je voznik in prejme 150 evrov na mesec, mama je tri leta nepokretna in dobi 40 evrov pokojnine.« Na Kosovu bo treba še ogromno postoriti in brez pomoči vojske ne bo šlo. »Trenutno saniramo kanalizacijo za meteorne vode in urediH smo skupni prostor za delovne stroje v vasi. Čakata nas še sanacija ceste, da bodo domačini lahko neovirano prišli do svojih hiš, in izgradnja igrišča za albansko šolo,« pravi stotnik Dušan Kukovec zadolžen za civil no-vojaška razmerja v skupini Grof. Kljub trenutnim razmeram, ki niso prav nič rožnate, bi Kosovu lahko uspelo. Veliko mladih si želi dela. Veliko dela pa bo morala opraviti tudi mednarodna skupnost, da bo Kosovu uspelo privabiti tuje vlagatelje. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA »Vojna je mimo in nima smisla ustvai|ať napetosti m«d ^udmi. Komunizma ja kcHi8C in Milošavic je odšel,« o razmmh v pokrajini govori kosovski A&anec. Odhod na misijo lahko v polletju bistveno izboljša družic-ski prorařuD. Plača vojaka vtu-jini se giblje od 2.300 do 2.500 evrov, podčastniška se približa 5.000 evrom in piače Častnikov so od 3.500 evrov naprej. anketa Jutranji postroj vojakov prad novimi nalogami in obveznostmi do civilnoga prebivalstva. Posel z avtomobili je na Kosovu zelo razširjena dejavnost Kljub trenutnim razmeram, ki niso prav nič rožnate, bi Kosovu lahko uspalo. Tudi na račun mladih. i>Pasnemite. kako Hvimo. Ni perspektiva niti za Srba niti Albanca, toda trudimo se,« pove domai^in v srbski anklavi. nCheck point" ali kontrola nad ilegalnim prevozom orožja, droge, goriva in ljudi v okolici mesta Kline. V baza je med sloven^ujni vojaki največ pripadnikov 20. MOTB iz celjske vojašnice, ki so nam pripovedovali o življenju na Kosovu, delovnih nalogah in stiku z dnižíDami. Za Celjana Mateja Jagodiča je po BiH in Afeanistanu Kosovo tretja misija po vreti in ve^'lh razlik ne opazi. »FVoblem je te komunikadp z Albanci in razlike, na eni strani poni-Šene sitske hiše in na drugi mi^oč-ne albanske, večinoma brez (asade, ker jim bojda zato ni treba odvajati davkov. Pravkar sem priSel z nal<^ in čaka me najlepši del dneva. Grem □a internet, da se slišim z družino. Beseda bo tdda o prihodnosti » o tem. kaj vse bomo postorili doma» ko se vrnem.« r Poveljnik logistično-poveljniške čete Celjan Tomaž Černec je na Kosovu prav tako že v tretji misiji. »Razmere tukaj se umirjajo» medtem ko je na severu države nekoliko drugače. Po dveh mesecih Celje in družino že zelo pogrešam. Komaj čakam dopust, da za prvomajske praznike z družino odide-mo na Celjsko kočo. Največji šok ob prihodu sem je bil neurejen promet, neupoštevanje predpisov in slaba vo^la z zadušljivimi izpuhi. Ponoči so ceste neosvetljene, ni pločnikov in pogosti so prizori, ko na glavni cesti Peč-Priština pot prečka pastir z ovcami, slaba je tudi oskrba z elektriko.« NadporoČnik čarli čete, doma iz Slovenskih Konjic, Andrej Prelož-nik, je prvič na delu v tujini. »Vsak dan se preko Interneta slišim z otroki in ženo. Večjega šoka ob prihodu sem nisem doživel. Dnevi zeio hitro minevajo in že prav kmalu se bomo videli z družino.« Za praznike spet v karanteno v 7. krogu lige za prvaka so zmagali tako rokomeU-Ši Celja Pivovarne Laško kot Gorenja. Celjani imajo točko prednosti pred VelenjČa* ni, v soboto sledi spektakularni spopad v Zlatorogu, Koprčani za Gorenjem zaostajajo za točko. Pivovarji so v Trebnjem pred iOO navijači Flori j ani ugnali Trimo z razliko štirih golov. Na Dolenjsko so pripotovali Iz Savinjske doline. »Dva dneva smo preživeli skupaj na Veni-šah, vadili pa smo v Nazarjah. Skozi anaÈze igre in druže-nje smo krepili kolektivni duh, ki je še kako potreben v napeti končnici državnega prvenstva. V Trebnjem se je tudi Koper komaj izvlekel, naša tekma je bila napeta skoraj 60 minut. V prvem polčasu je bila naša obramba premalo agresivna, ko smo jo izboljšali, zmaga ni bila več vprašljiva,« je razlagat trener Slavko Ive-zič. Po četrtkovem treningu bo spet moštvo odpeljal v osamo, najbrž v Zreče, od tam pa neposredno v soboto v Zlatorog. »Odsotnost Edija Kok-šarova se nam zelo pozna, alternativa na levem krilu Mi- V$eh devet golov prati Trímu v Trebnjem je Aleksandar Stojanoné dosegel iz igre. ha Gorenšek pa se je prav tako poškodoval David Špiler zna tu zelo dobro odigrati, želi pa si več igrati na sredini. Upam, da se bo eden izmed poškodovane dvojice vrnil v soboto na parket.« Burni dnevi na klopi Celja Pivovarne Laško niso prijetni za Iveziča. Že pred časom je dejal, da bo skupaj z igralci pač izpeljal sezono do konca po najboljših močeh. »V prejšnjih sezonah smo si že prej zagotovili zadostno zalogo točk, tokrat ne. Zato bo obračun z Gorenjem napet. Veienj-čani si močno želijo spel v ligo prvakov» tudi Koprčani, obenem vidijo možnosti še za prvo mesto. Mi imamo svojo računico, torej da doma ostanemo neporaženi. Vsi naši igralci so močno motivirani, tudi tisti, ki bodo zapustili klub. Jasno je, da je lepše oditi z lovoriko. Pričakujem dober obisk in podporo, kot smo je bili deležni na mednarodnih tekmah. V Celju se bo še igral kakovosten rokomet, tudi v ligi prvakovt« je odločno zaključil Ivezič. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA »Velikaff točka, padec na lestvici Točki 50 osvojili nogometaši MIK CM Celja in Rudarja, vendar so Velenjčani z njo obdržali vodstvo na lestvici 2. lige, Celjani pa so padli na deveto mesto prvoligaške razpredelnice, ki ob koncu lige vodi v kvalifikacije za obstâoek. V Lendavi so i^i neodločeno s precejšnjo mero sreče (in ob obrambah Aleksandra Šelige), saj so domači imeli do odmora kar pel zrelih priložnosti. Večina so bile plod grobih napak celjske obrambe, poznala se je odsotnost Schwante-sa. Kelharja, Križnika in Ttav-nerja. V 2. polčasu pa so bili boljši Celjani, možnost za prvo zmago v Lendavi v osmem poskusu sta imela Blaž Puc po podaji Sešlarja, potem pa še z neposredne bli^e Nejc Peč-nik. a v gneči najboljši celjski strelec ni našel žo^ poti do gola oziroma se je izkazal vratar Kuzma. Izkupiček na gostovanjih pri Nafti: po štirje porazi in remiji.' Tïener Pavel Pinni še vedno trdi: »O kvalifikacijah ne razmišljamo. F^ nami je Še Šest tekem, na razpolago je še 18 točk. Vse se lahko hitro zasuče. Igrati bi morali bolj enostavno in konkretno. Nafta je imela dve, tri izrazite priložnosti, nam pa v zaključídh akcij manjka zadnja natančna podaja do napadalcev. Na Ptuju nas Čaka vroča tekma. Previdnost ne bo odveč, čakali bomo na svoje priložnosti in upali na najboljše.« Navijače. Celjske grofe, so pozomo spremljali posebej izurjeni poiidsti, svojo pomoč bodo celjski pristaši biž-kone nudili tudi v nedeljo, ko pravice nastopa nimata Gorin-Šek in RaduloviČ. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ LESTVICA 1. SNL Zaokrožili sezono Znane so skupne uvrstitve posameznikov in klubov v posameznih regijah in državi. Smučarsko društvo Unior Celje je v otroških kategorijah tretji klub v vzhodni regiji ter sedmi v državi od skupno 41. Od lanske zime je tako v regiji skočilo za eno mesto in v úxiAvi kar za osem. Vesdi podatek, da ima najmočnejšo ddbansko ekipo v Sloveniji, kar je dodaten inotiv za nadaljnje dobro delo» saj je očitno, da je )>material« pravi. Saša Brezovnik je na slovitem Pinocchiu, eni najmočnejših mednarodnih otroških tekmovanj na svetu, v kategoriji mlajših deklic osvojila 4. in 10. mesto. Boljša je bila v slalomu, za drugouvrščeno je zaostala le za 18 stotink sekunde. Zanjo je odlična sezona, v kateri je postala tudi zmagovalka skupnega slovenskega pokala v svoji l^tegoriji. Od posameznikov v davnem pokalu izstopa Še Žiga GajŠek s 4. mestom med cicibani. Eno najuspešnejših sezon v zgodovini društva so zaključili na Rogli, z veleslalomom za pokal Casino Faraon z Bernardom Vajdičem. Tako so 90 tekmovalcem različnih kategorij omogočili primeijavo s trenutno našim najuspe-šnejšim slalomistom. Najmlajši tekmovalci so na posebej izdelane štartne številke zbirali Berijeve podpise. Dva dni kasneje je sledila tekma na Sljemenu, kjer se je na tradicionalnem dvoboju mest Celja in ^greba dobro borilo 50 članov Uniorja, vendar je zmaga tako kot lani (v Celju) ostala doma, v Zagrebu. DŠ l&OhtŽAU IKOPfR S.MnRKOCK 4. WT GORICA e.NATTA 7. PRAVA imMOlUS 9.MmCMCaJE 30 10 10.LJVAA 30 4 30 10 4 50:24 U 30 14 10 S S7:42 U 30 14 S ti 40:30 47 30 13 6 9 45:38 47 30 11 9 10 4<:42 42 30 10 II 9 35i47 41 30 11 S U 33;63 36 30 10 6 K 41t34 38 $ M 39:40 36 4 22 38:77 16 V prodoru Oragomirja RailtČa spremlja strelec prvega gola za goste, roprezantant Rok Monlej. Dobovcu derbi in lepa prednost Lokalni derbi v maiem nogometu je bil izjemno razburljiv, Dobovec je v Celju povedel z 1:0 v zmagah in ima v boju za polfinale lepo prednost. Žívex bo v Rogaški Slatini gostoval v petek, v še bolj okrnjeni zasedbi. Na prvi tekmi četrtfinala (4:6) je za goste Ivan Firer zadel trikrat, po enkrat pa Cveto Kosemik, Rok Mordej in Gai^per Hrovatíč. Pri 2lvexu je dva gola zelo spretno dosegel Mijo Adrinek. ki je pri izidu 2:2 zapra\i] kazenski strel. Sestmetrovka» rdeči karton Po en gol sta dodala Uroš KroiliČ in Draško Kugler. Slednji je v 34. minud prejel drugi rumeni karton, kar so gostje izkoristili in povedli s 4:3. Odločilno prednost je nato Dobovcu ob pomoči Krofliča priigral kapetan Kosernik: »Tfežka tekma do zadnjih sekund. Tekmeca sta enakovredna, imeli smo nekaj sreče. Do pol-finala je Še daleč, v petek v domači dvorani lahko zaključimo četrtfinale, a boj bo zahteven.« Domači kapetan Adrinek je bil povsem izčrpan: ^Najbrž je bil odločilni trenutek zapravljeni )penals tega si kol najizkiišenejši ne bi smel privoščiti. Prernalo nas je, utrujenost je bila očitna. Gostje so zasluženo zmagali. So zelo solidni, homogeni, naša predaja pa seveda ne pride v poštev. Upanje umira zadnje!« Novi uener.2ivexa Denis Deiamea bo imel na drugj tekmi še bolj okrnjeno zasedbo: »Fantje so dali vse od sebe. Manjkajo nam Se izkušnje v prelomnih trenutkih. Pred tekmo je zbolel vratar Mihajlovič. V Rogaški Slatini lahko presenetimo. Še manj nas bo tam, Četa je maJa, a izbrana. Pokaàlo se je, da se do mojega prihoda tukaj ni dobro delalo. Nekaj novosti nam je že uspelo proti Dobovcu, ki je že dolgo skupaj.« Ogromno prilouosti na obeh straneh Gostujoči strateg Drago Adamič je temperamentno vodU tekmo s klopi: »Bilo je zelo živčno. Vsem je dobro znan pomen prve tekme. Mi si zdaj Se lahko privoščimo spodrsljaj, tekmeci pa več ne. So kvalitetni, vendar jih je zdaj manj, kar jebilo morebiti tudi odločilno. Našazmagaje zaslužena. Najprej smo ugotavljali, s koliko nogometaši bo dejansko igral domačin. Nato smo se dogovorili, da jih bomo pokrivali že na njihovi polovici. Po doseženem zadetku so se moji igralci sami pomakniii^nazaj. To bomo morali popraviti. Čeprav delamo čudeže, kajti premalo treniramo.« V obračunu, ki je bil samo za tiste z dobrimi živci, se ne da opisali niti veČine obetavnih akcij. Štiri več (23:19) smo našteli Dobovcu, ki je dostikrat drvel sam proti vratarju Kovšetu. Če Celjanom uspe izid izenačiti, bo tretja tekma v dvorani šolskega centra v torek. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Dvanajsti slalomist zadnje sezone svetovnega pokala, obkrolan s svopmi klubskimi sotakmgvalci. NOVI TEDNIK ŠPORT Derbi suvereno Heliosu Zlatorog je prekinil serijo zmag, saj je izgubil derbi v Domžalah. Elektra pa se ni mogla enakovredno upiratí Krki, Odpovedal napad Laščani so na krilih štirih zaporednih zmag odšli v Domžale, kjer bi se lahko ob mo-rebiinj novi zmagi vključili tudi v boj za drugo mesto pred končnico. A tokrat so za razliko od srede napadalci Zla-toroga povsem odpovedali. Že sam začetek je pokazal, da bosta tokrat v ospredju obrambi. (n če je Hehos sicer s težavami uspeval prebijati domača obrambo, lo ni uspelo »pi-vovarjem«» ki so pri metih povsem odpovedali. V prvih desetih mir^utah so tako dosegli samo 10 točk, do polčasa še L2 in razlika je že bila odločilnih +19 za Helios. Ta je v nadaljevanju samo mirno držal razliko v svojih rokah in prišel do sedme zmage v ligi za prvaka, mediem ko so Laščani doživeli četrti poraz. Skromna, 47-odstotna uspešnost meta za dve točki (Helios 59%) » vsega tri zadele trojke v štirinajstih poskusih (He-iios 5:9) in devet skokov manj so botrovali porazu Laščanov, pri katerih je Lance Harris dosegel 13 točk (met 4:13], Chester MasoD pa U. To sta bila tudi edina igralca, ki sta imela ob koncu dvomestno število košev. A poraz v Domžalah za ekipo Zlatoroga nima pomena, saj je bistveno bolj pomembna že nocojšnja tekma proti Luki Koper. Zmaga »pivovarjev« bi namreč obalnega prvoligaša izločila iz boja za Jadransko ligo, njena vrata pa bi se za Zlatorog na ste-žaj odprla. Zato pa se splača potruditi, mar ne? Odločil že pnri polčas Elektra Esotech je gostovala na Dolenjskem pri Krki in doživela pričakovan poraz (91:76). Dolenjci, ki se še niso odrekli boju za Jadransko ligo. so po štirih zaporednih porazih krenili odlo^o v srečanje in si s serijo trojk priigrali že po desetih minutah 8 točk naskoka, do polčasa pa velikih 20. V tem deiu seje videlo. kako skromen igralski kader ima trener Šoštanjčanov Ivan Slaniàak. skromen predvsem številčno, kajti le sedem članov je za to raven tekmova-nja premalo. In če kateri od njih, kot je bil primer v Novem mestu, nima svojega dne- Lancfi Harris seje nekajkrat uspešno IzmiiTnIl domžalski obrambi. va, je poraz na dlani. V drugem deiu so sicer Šoštanjčani držali korak, zmanjšali zaostanek, a to tudi zaradi lagodnej-še igre Krke, ki je hranila moči za nadaljevanje sezone. »Ponovno smo plačali davek zaradi premajhnega števib igralcev, ki so sposobni igrati na tej ravni tekmovanja. Ob vseh težavah, ki jih imamo, smo namreč pred tekmo za dlje časa ostali še brez poškodovanega Nika ívanoviča. Glede na vse to sem z odporom proti Krki, predvsem v dnigem polčasu, zadovoljen. Do konca sezone se bomo trudili po najboljših močeh, upam le, da je konCno konec težav, ki nas spremljajo že večji del sezone,« je povedal strateg Elektre. Šoštanjča-ni bodo jutri gostili moštvo Slovana, ki ni ravno najboljša priložnost za drugo zmago v skupini za prvaka. JANEZ TERBOVC Foto: KZS ZRK Celje Celjske mesnine: Trdno na drugem mestu pred pavio Cela Attacku je uspelo po devetih letih truda. Cele Attack na svetovno prvenstvo Na DP v show plesih v Medvodah je celjska breakdance skupina Cele Attack osvojila prvo mesto. Breakdance, ki velja za enega najbolj spreminjajočih se plesov, se v Celju že devei let razvija pod taktirko skupine Cele Attack, ki je v kategoriji breakdance battle člani osvojila naslov državnega prvaka. Med petimi skupinami je bila celjska po ocenah sodnikov najboljša in si je zagotovila vstopnico za svetovno prvenstvo, ki bo tudi letos v nemškem Bremnu junija, V kategoriji breakdance solo člani je 3. mesto osvojil Amel Hodžić. Teden dni prej sta na mladinskem DP postala prvaka v kategoriji breakdance duo Še Robin Borak in Miha Metelko. MOJCA KNEZ Foto: DEJAN GREGL članice ŽRK Ce^je Celjske mesnine so v torek, 23. aprila. Igrale zaostalo tekmo proti RK Krim Mercator in izgubile z rezultatom 27:35. S to tekrrto se državno orvenstvo za nekaj ća&a prekinja (prvomajski prazniki), vendar bodo dekleta kljub tem u pridno trenirala. Mladinsko ekipo celjskega kluba namreč čaka že v petek. 2. maja. finalni tumirza naslov državnih prvakinj, ki bo v Ljubljani. Poleg domacir^k Krima in ŽRK Sežana bodo sodelovala in branila lanskoletni naslov državnih prvakinj tudi nasa d^eta. Člansko prvenstvo se nadaJjuje 10. maja in ima do konca še dva kroga. Najprej se bodo na c»ne njen i datum Celjanke odpravile v Brežice, teden pozneje <17. maja) pazaključile s tekmovanjem na domačih tleh proti ekipi iz ŠkoQe Loke. ^^dezete celjske mesnine SNINOIIAMA NOGOMET 30. krog 1. SI: Nafta • MIK CM Celje 0:0, Maribor - Koper 3:3, Domžale • Livar 1:1, Pri-inorje • Gorica 1:0. interblock • Drava 1:2. 22. krog 2. SL: Bela krajina ' Riidar Velenje 0:0. Vrslni red: Rudar 37, Bonifika, Bela Krajina 36, Aluminij 35, Triglav 34. Mura 30, Zagorje 27, Krško 26. Zavre 24, Krka 17. 21. krog 3. SL - vzhod: Ko-VÍJUW Štore • Dravograd r4;Fi-lovič (12); Ovčar (53), Kardoš (57. 82 - llm), Plimon (76), Draiinja - Odranci 0:0, Šentjur • Pohorje 3:0; Gorenak (8), Arlič (24), Magdič (68). Šmart-tw - Šmarje 5:3; Cizej (5, 25J, Kompan (14,62-ag),Podbrež-aik (47 • llm); Habjan (55), Vraničar (68). Vrstni red: Šentjur 48. Šmanno 37 » Veržq, Cren-Sovci 31, Dravt^ad, Dravinja, Šmaiie, MaleCnik 29, Stojnci» Odranci 25» Kovinar Štore, Pa-loma 23. Roma 13, Pohorje U. 21. krog Štajerske lige: Šo-Manj • Zreče 0:3; CraSič (33. 85), Alenc (37). Mons Claudius • Oplomk'a 3:0; Firer {19. 64), Rep (93). Šeniii; • Ro&iška 3:1, Simer Šampion • Podvinci 2:0; Rojnih (73), Djuranović (81). Vrstni red: Simer Šampion 51, Gerečja vas. Mons Claudius 44, Šoštanj 37. Ormož 36, Zreče 32, Partizan 31, Bistrica 30, Podvinci 29, Peca 25, Rogaška 24, Šentilj 21, Železničar 15, Op-loinica 7. Prva tekma četrtiinala 1. SLMN: Živex - Dobovec 4:6 (0:1); Adrinjek (25, 26). Ku-^er (32), Kroflič {36 - lOm); Moniej (3), Firer (26, 35. 40), Hrovatić {32 - lOm), Kosemik (35). KOŠARKA 9. kix^ 1. SL Kríca • Elektra 91:76; Marceiić 24, Balažič i7; Vrečko 22, Kune 20, Ličanov-ski 11. Bubnić 7, Jwiin, Dobo-vičnik 5, Šimunič 4, Goršek 2, Hetios ' Zlatorog 76:60; Ingram 16. Mance 13; Harris 13, Mason 12. MaSić 9, Simad, Noha-nović 7, Jevdžič 5, Jelesijević 4. Maček 3. Vrslni red: Union Olímpija, Heiios 16, Geoplin Síovan, Zlatorog 14, Krka 13, Koper 12, Mercator, Elektra 10. 9. krog 1. SL (ž), za prvaka: Neso Ihke - Merkur Celje 51:l07;Humphreyl8,BajecU; Barič 21, Verbole 20, Jevtuko-vič 18, Zdol§ek 16. Jereb 12. Kerin 11. Klavžar9. Vrstni red: Kranjska Gora 17, Merkur Celje 16, AJM 14, Odeja, Ježića 12, Neso Ihke 10. 9. krog 1. SL (ž), za obstanek Citycenter ■ Konjice 65:82; Baloh 27. Lesjak 15, Piiberšek 7, Muhovic 6. Serdar 4, Drove-nik, Coh, PobjŽer 2; Javomik 25, t. Klančnik 22. U. Kvas, N. Kvas 13, Kobale 6, Božičevič 3- Vrstni red: Konjice47, Domžale 42. Tri^v 37, Citycentcr 35, Čmomel) 30, Slovenija mL 7. ROKOMET 7. krog L SL, za prvaka; Go renie-ColdOub 39:27 (21:13); Vukovič. Ba§kin 7, J. Dobeišek 5. Kavaš. Rezniček. Harmandič 4. OStir, L Dobeišek 3. Mlakar, Colčar 1 ; CortTvić 7, Tîïmo • Oiíle Pivovarm iúško 28:52 (17:18); Škube 7. Miklavčič 4; Stojano-vič 9, Trivundža 6, Kozlina. Su- lič 5, Terzič 4, Gregore, Cajič, Toskič 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 49, Gorenje 48, Cimos 47, Trimo 34. Gold Club 32, Ormož 22. (KM) Športni" koledar Torek, 29, 4. KOŠARKA L SL, 10- krog, LaSko: Zlatorog - Koper (18.30). L SL (ž). 10. krog: Merkur Celje - Kranjska Gora (18.30). Sreda, 30, A. KOŠARKA 1. SL. 10. krog, Šošianj: Elektra - Geoplln Slovan (20). Petek. 2, B, NOGOMET Četrtfinale 1. SLMN. druga lekma, Rogaška Slatina: Dobovec • Živex (20). Sobota, 3, B, ROKOMET L SL, 8. krog: Celje Pivovarna Laško^ Gorenje (17.30). KOŠARKA L SL, 11. krog, Domžale: Helios • Elekíra (20). NOGOMET 3. SL - vzhod, 22. krog: Dravograd - Smanno, Šmarje -Dravinja (obe 17), Netielia, 4, B, KOŠARKA 1. su u. krog. Laáko: Zlatorog • Union Olimpija (19). NOGOMET L SL. 31. krog, Ptuj: Drava •MIK CM Celje (17). 2. SL. 23. krog, Velenje: Rudar - Triglav (18). NOGOMET 3. SL - vzhod, 22. krog: Odranci - Šentjur, Stojnci - Kovinar Šlore (obe 17). nakratko Šempetrani osvojili 6 medalj Zagreb: Na mednarodni tekmi za pokal Zagreba v ju-jitsu borbah in duo sistemu so Člani kluba Aljesan Šempeter osvojili štiri zlate ter po eno srebrno in bronasto medaljo. Prva mesta so si priborili Grega Habjan. Anja Laz-nik, Marko Cokan in Katja To-povSek, drugo David Štraus, tretje pa Nejc Kuder. (MK) Dragocene izkušnje za Cokana Cape Town: Celjski ekstremni športnik Nino Cokan se je v Afriki udeležil dveh izjemno napornih preizkušenj, V Južnoafriški republiki je najprej tekmoval na Cape Epicu, devetdnevnem maratonu v parih vgorskem kolesarstvu, nato pa se je udeležil še ironma-na Africa, Z Luko Kodro sta med 600 pari osvojila 78. mesto, kar )e najboljša slovenska uvrstitev doslej. Na 996 km je kar 18.600 m višinske razUke, V !ronmanu je izčrpanost storila svoje, pa vendar je med 1.600 tekmovalci na dlj prispel kot 117. (DŠ) - r CVETOC Obljubljena dežela za otroke? Disneyland! - Pa je res samo za otroke? To sva med obiskom Pariza preverila tudi sama Da sva iz centra Pariza prispela do Disneyeve dežele, sva potrebovala dobrih 45 minut. Vedno sva misli* la> da je Disneyland podoben nam bližjemu in bolj znanemu Gardalandu» a svd že ob izstopu iz vlaka, ki te pripelje samo 500 metrov stran od vboda v to deželo, videla, da temu ne bo tako. l\ikaj imajo poleg za-baviščnega parka tudi več različnih hotelov, casino-jev, restavracij, trgovin s spominki, pa tudi studio, kjer prikazujejo, kako ustvarjajo Disney eve umetnine. Počutiš se, kot da bi pri-Sel v vas zabave, kjer bodo zate naredili prav vse, seveda v zameno za določeno plačilo. Sam zabaviščni park ima pel različnih tem, ki se med seboj prepletajo, vse pa so seveda tudi tematsko prilagojene Disneyevím stvaritvam. Vstopnina, Če upoštevamo celodnevno zabavo, niti ni pretirana, karte pa je mogoče kupiti na veČ različnih lokacijah, kar bistveno zmanjša čakanje pred vhodom. 2 vstopnico so vse vožnje in predstave, ki se jih udeležite znotraj Disneylanda. brezplačne. Če ste že v Parizu, je najbolj prikladno, da se od-pra vite kar v Disneyevo trgovino na znamenitem Champs Elyseeju, kjer lahko kupite karte» a predlagava, da se naj- prej malo sprehodite po njej. Če bo ta trgovina (kljub precejšnji gneči) prebudila otroka v vas, potem o nakupu ne razmišljajte preveč - zagotovo boste uživali tudi ob obisku pravljične dežele. Morda obisk trgovine ne bo najbolj »parištó«, pa vam ga, če ste le malo bolj nostalgične vrsle človek, kljub temu toplo priporočava. Ena izmed zanimivejših stvari v parku je možnost srečanj a z različnimi Disneye-vimi junaki. Ti se sprehajajo po parku, prav tako pa so določene tudi ure, namenjene srečanju z vašim najljubšim junakom na vnaprej znanem prostoru in s (skorajda obveznim) fotografiranjem z njim. Kostumi Disneyevih junakov so Izdelani zelo realistično. ljudje, oblečeni vnjih» pa so na trenutke že kar preveč poskočni. A tako je tudi prav, saj smo v pravljični deželi polni smeha in zabave! Možen je tudi ogled predstav» v katerih nastopajo vsem dobro znani pravljični junaki. Tiste, ki ne sodijo med poliglote, malo zmoti dejstvo, da dogodka ne slišijo v celoti v angleščini» temveč je nekaj besedila povedanega in zapetega tudi v francoščini. V parku rajdemo tudi različne vožnje z vlaki» ki nam» nekateri bolj, drugi manj, poženejo adrenalin po žilah. Že res, da ne boste našli veliko Prav veliko vratolomnih vožonj z vlakom smrti v Disneylandu ní, a kakšna sa le najds. vratolomnih voženj z vlaki smrtí ali pa vrtiljakov, kjer se ti po končani vožnji še nekaj časa vni v glavi, vendar naju to niti ni tako motilo» saj preveliko vrtenje ponavadi »obr- ne« tudi želodec. A tudi pravi adrenalinski zasvojenci boste priSli na svoj račun, saj vam la svet ponuja kar nekaj voženj, iU vas ne bodo pustile ravnodušne. Zanimivo je še to, da lahko s kupljeno karto prideš do t.i. fastpassa. Ta omogoča zastonj rezervacijo hitrejšega vstopa na določeno vožnjo, kjer ni treba čakati v vrsti, saj lahko le-to preskočiš. 5 tem je omogočenih več voženj na dan, pa tudi večja mera dobre volje, saj vsi vemo, da je edina negativna stvar v takšnih parkih čakanje v vrsti. Če sva povsem iskrena, nama je začela proti koncu živce parati tematska pesem zabaviščnega parka, ki sva jo tisti dan slišal neštetokrat. Če ste ljubitelji Disneya in njegovih risank oziroma knjig, Če ste otroci ali pa samo otroci po duši, če bi radi pobegnih iz realnega sveta in zaplesali v svet pravljice, če bi radi šli na družinski izlet, a niste prepričani kampotem je Disneyland pravi naslov za vas. GM, AS Ogled Snežne jame že mogoč Preboldski jamarji so tudi letos mesec dni prej kot običajno pripravili Snežno jamo za novo turistično sezono. V tem času je nadvse bogato okrašena z ledenimi skulpturami, v vhodnem delu pa je âe veliko snega, tako da je še zanimivejša za ogled. Jamo si bo možno o^edati od 1. do 4. maja. Ostale dni v maju bo ogled možen po dogovoru, Z ogledom po uritiku se bo sezona začela 1. junija in bo trajala do konca septembra. Če bodo vremenske razmere ugodne, bo jama po dogovoru odprta tudi v oktobru. V času glavne turistične sezone, od 15. julija do konca avgusta, si bo tudi letos mogoče ogledati jamo vsak dan. DN Vas mika plas 2 medvedkom Pujem? NA KOPANJE .v WELLNESS PARK UŠKO! Popusi velja od ponetieljka do pctJca aa vstope med 9. in 10. uro in pri nakupi; vstopnice 23 «rasle. Gntl^n» podUgi tex4opn*et nin upavricm do 1*951» a pmKtKn laM^hpwl^lvçôftliarHUobfAkcitii^mwppu ob rnunbh inMr«M&tcv«<đrvgiinipDpusainflko>aml 50% popust v maju WHLLNESS PARK LA^KO Vcé infomieci; m 03 7)4 6900 NOVI TEDNIK OSKl ČASOPIS 25 0TR05KI ČA50PI5 Med pravljičnim maratonom so na svoj račun prišli najmlajši in odrasli. Neprecenljiv pravljični svet v Medobčinski splošni kiijižnici Žalec so ob mednarodnem dnevu knjig za otro* ke pripravili pravljični maraton. Na maratonu )e pravljice pripovedovalo več kot dvajset ljudi iz Slovenije in dni^ držav. Dan se je začeJ s pnpovedkami za najmlajše, kasneje pa so na svoj račun priSli tudi odrasli. Še posebej zaninúva je bila zadnja pravljična Ulica, ko so zgodbe \z svoje domovine pripovedovali ljudje iz različnih držav, ki zda) živijo v Sloveniji. Tako so navdušeni poslušalci lahko slišali zgodbe iz Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Ukrajine, s Poljske, iz Paname. Romunije in Nepala. Pripovedovalci so se najprej predstavili vsvojem jeziku, prijetno vzdušje pa so pričarali tudi z ^asbo iz svojih dežel. »Pravljični svet je neprecenljiv, zato ^ moramo negovati, dobro znali âpati znanje iz njega in to v resničnem življenju čim večkrat uporabiti.« je povedala direktorica žalske knjižnice Jolanda Železník. )^Prav]jice nas uCijo, kaj je prav in kaj ni. Podarijo nam modrosti, ki naredijo življenjske korake lahkotnejše in odločnejše.« KŠ, foto: TT Blesteli na dnavnem tekmovanju Učenci Osnovne šole Hudinja so na državnem tekmovanju iz kemije dosegli odlične rezultate. Od osmih tekmovalcev jih je šest osvojilo zlato priznanje, dva pa srebrno. Eden je postal celo državni prvak, saj je zbral vse možne točke. Mentor, tó jim je pomagal osvajati kemijsko znanje, je bil Boštjan Stih. Po tekmovanju, ki ni bilo le napeto, temveč tudi zabavno, so mladi kemiki povedali, da naloge niso bile posebej težke, saj je kemija eden njihovih najljubših predmetov. Najboljši je bil Anže Godicelj, ki je med 552 tekmovalci 8. razredov osvojil 1. mesto in tako postaJ državni prvak v znanju kemije. KŠ, foto: KATJUSA Zgoraj i lova: Kloman Plahuta. Luelja Vasenjak, Anže Godicelj, KomeNja Volarič in Janja Srabotnik. Spodnja vrsta zleve: Deja Šalih, Sara Jeromel in Barbara Bobik Laški učenci o naravnih nesrečah Ob svetovnem dnevu zdravja smo izvedli za učence matične šole in vseh podružničnih šol raznovrstne dejavnosti. Še posebej drugačen in zanimiv je bil tehniški dan za učence 9. razreda, kjer so se sezna* njali z aktivnostmi ob naravnih nesrečah. Organizacijo je prevzela učiteljica Marjeta Ocvirk. K sodelovanju je povabila Prostovoljno gasilsko društvo Laško, Policijsko postajo Laško, Radioamatersko društvo Laško in Zdravstveni dom Laško. Vsi so se odzvali. Gasilci so predstavili vso svojo opremo, prikazali so tudi postopek reševanja iz šole in postopek gašenja, kar so lahko preizkusili tudi učenci. Policistom iz Laškega so se pridružili tudi celjski, predstavili in prikazali so delovanje enote vodnikov službenih psov, enote motoristov Policijske postaje Celje, policista kolesarja in delovanje Policijske postaje Laško. Zdravstveni dom Laško je sodelo- val z reševalcem, ki je učencem nazorno razložil potek nuđenja prve pomoči in uporabo opreme v reševalnem avtomobilu. Svoje delovanje in pomen le-tega ob naravnih nesrečah so slikovito prikazali tudi laški radioamaterji. Živahno in pestro dogajanje je vse dopoldne potekalo ob tn v podružnični šoli Debro, z veseljem in zanima- njem so se predstavitvam priključili tudi drugi učenci šole. Učencem so bo prav gotovo najbolj vtisnila v spomin policijska akcija, v kateri je sodeloval službeni pes. ki je »ulovil zločinca v avtomobilu«. Lepo se zahvaljujemo vsem sodelujočim in se priporočamo tudi v prihodnje. SLAVICA ŠMERC Od ideje do predstave Ne zgodi se pogosto. Morda le enkrat ali dvakrat v življenju, da na oder postaviš predstavo. V zelo kratkem času. Uspešno. Še posebej, če si popoln amater. Naj začneva na začetku. Že od nekdaj imava radi glasbo, gledališče in pies. Beseda je dala besedo; idejo, da vse troje združiva, sva uresničili. Pripravili sva muzikál. No, ni ravno cak kot listi na Broad- wayu, a sva nanj zelo ponosni- V njem je nastopilo 140 otrok prve triade. Nadebudni pevci, igralci in plesalci so 31. marca polepšali dan svojim mamicam, saj so zanje nastopili v predstavi Slonček Jakonček v cirkusu. Mesec (in več] trdega dela nastopajočih in njihovih mentoric je bil poplačan z aplavzom in pohvalami- Čudovita glasba, pisani kostumi in scena so ustvarili vzdušje, ki se ga bova še dolgo spominjali. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili sodelavkam, ki so prispevale kamenčke v mozaiku najine predstave. Imava Se mnogo idej; upava, da bova uresničili še katero in jo pokazali tudi vam. ANJA KRAJNC ZAKONJŠEK. 2DÊNKA VIRANT, L OŠ Žalec Za svojo najljubšo knjigo lahko ^^u jete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, iOOO Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku. bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižtom- lty kraina nagrajenka je Moni-ka Tisel, Planina pri Sevnici 55, Planina pri Sevnici. Lonček bo prejela na (jasnem oddelku NT&RC. novjlednik ' V . radio:. \y OSRgONJft KN^IZXtCA C£U6 iiinfifiiif.novitednik.com iitfww.radiocelje.com MOJA NAJUUBŠA KKilGA \b: Ime in priimek: Noibv: ĐoM^t^m. a» «o iMf javne TEDENSKI SPORED , RADIA CELJE SREDA, 30. april 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Hofoskop, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice. 11.00 Kulmrni mozaik, 11.1? Zeleni val. 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 15.20 Mali O • poèià, 15.50 Mali O « klici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 16.20 Filmsko plaino. 17.00 Kronika, 17.50 Uujšajmo 2 Novim tednikom in Radiem Celje, 18.00 Pop čvek - Raf. 19.00 Novice, 19.IS Ponovitev oddaje Zeleni val, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 25.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Emn 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila, 9.15 Bonbon za boljli bonton, 10.00 Novice. 10.15 Najbolj nore pod)etnlS-ke ideje. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Odmev» 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Sport danes. 16.1S kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev • ponovitev. 19.00 Novice. 19.1S Kalejdoskop ■ ponovitev. 20.00 PREPLETanja. 23.00 M.IC. club, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 2. tnal 6.00 Poročilo OKC. 6.4S Horoskop. 8.00 Poročila. 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade. 12.00 Novice. 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje, 14.45 Petkova skřivanka, 15.00 Šport danes, 17,00 Kronika, 18.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 20.00 Vroče z Anžejem Deža-nom, 23.00 YT Ubel. 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA. 3. maj 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila. 9.20 Otročki radio. 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje • zadnja oddaja, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Maraton ^asbenih že^a, 12.00 Novice. 13.00 Ritmi. 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes. 17.00 Kronika. 17.30 Prenos tekme 8. kroga končake državnega prvenstva za rokometaše. Celje Pivovarna LaSko - Gorenje. 19.00 Novice. 19.15 Zabavni program z Andrejo in Robijem, 23.00 lestvica • 20 Vročih Radia Celje 24.00 SNOP (Radio Robin) NEDELJA. 4. maj 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, 10.10 Vianet pred mikrofonom - l^alec Renato JenČek» dobitnik srebrnega Celjskega grba Mestne c^^ane Celje, 11.00 Kulturni mozaik. 11.05 Domačih 5, 12.00 No\ňce. 12.10 Pesem slovenske dežele. 15.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Pogjejte v zvezde z Gordano in Dolores, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder. 24.00 SNOP (Radio Robin) PONEDELJEK, 5. maj 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila, 10.00 Novice. 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 15.00 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna. 14.00 Re@)ske novice, 1430 Poudarjeno, 16.20 Mozaik tedna. 17.00 Kronika, 18.00 Mala dežela - velik korak. 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov. 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK. 6. maj 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Cdte, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, t0:00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Maie živali, velike Ijubez* ni. 13.00 Mala dežda * velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice. 14.15 Po kom se imenuje?. 15.00 Šport danes. 16.20 2a-pan na zwzi, župan ofctàne Vojnik Beno Podi^ais. IŽOO Kronika. 18.00 ^^ vse zafrkancija, je Še znanje • kviz, 19.00 Novice, 19.15 ^nji rok z Bc^t^om Dmiolom. 2130 Radio Balkan. 25.00 Saute surmadl. 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDAt 7. maj 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Cetje. 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička -zaključna oddaja. 13.20 Mali O-pošta. 15.30 Mali O • klici, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes. 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika. 17.30 Hujàajmo z Novim tednilu^m in Radiem Celje. 18.00 Pop čvek - Adi Smolař, 19.00 Novice, 19.15 Ponovitev oddaje Zeleni val, 20.00 Mal drugač s 6Pdck čukurjem, 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Celje • gostiteljica Slavica Padežnik} ČETRTEK. 8. maj 6.00 Poročiio OKC. 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila. 825 Poročilo PU Celje. 9.25 Bonbon za boljSi bonton, lO.OO Novice. 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. ll.OO lOiltumi mozaik. 12.00 Novice.-12.l5 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika. 18.00 Odmev • ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 20.00 PREPLETanja. 23.00 Reggae moment. 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Andreja Petrovič) PETEK. 9. maj 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade. 12.00 Novice. 12.15 Od petka do petka v 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit Usta Radia Celje. 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skřivanka. 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, ^.00 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Koroški radio) pride do živega Še eno ime člana ekipe Radia Celje je tisto, ki ga »smrkavci« izgovarjamo z veliko mero spoštovanja. Je pa tudi ime, ki ga ljudje povsem enačijo z radiem. In tudi sami zagotovo poznate Bojana Piška, ki bo brez radijskega dela zagotovo težko zdržal tudi. ko bo čez kakšno leto nastopil čas za upokojitev. Zmeraj nasmejani Bojan, tudi ko izredne razmere zahtevajo zbranost in bi marsikoga spravile ob Živce, se je radijskemu delu zapisal davnega leta 1973, Čez nekaj man) kot desetletje pa je prestopil prag Radia Celje. V tem času se je nabralo brez števila spominov, Bojan ob tem zamišljeno pravi: »Veš, včasih je bilo vse drugače!« Med letoma 1991 in 2000 je bil Bojan vodja radijskih tehnikov in lega obdobja se spominja kot najbolj ustvarjalnega, uspešnega ter plodnega. »Radio se je takrat razvijal, postavljali smo nove oddajnike. Če smo prej imeli zgolj enega v Celju, smo jih nato postavili še na Maliču, Boču in v Mozirju. Takrat smo prejeli tudi nagrado za širjenje mreže. Studijsko opremo pa smo bili primorani dopolniti oziroma na novo postaviti po požaru in takrat smo dobili 3 sodobne in kakovostne studie. Bili smo eden najbolj sodobnih lokalnih radiev z ogromno produkcije, za katero smo redno prejemali nagrade; za prispevke, reportaže, reklamne oglase, pri katerih so nam glas posodili številni gledaliŠČniid,« našteva Bojan. »Radio je nekoč res dobesedno živel med ljudmi, zaradi ogromno terenskih oddaj. Takrat smo si ustvarili sloves, zaradi katerega nas le danes poslušajo.« Najbolj pa se Bojan spominja obdobja osamosvojitvene vojne. »Takrat bi, če bi prišlo do bombardiranja, zagotovo bili prvi na udaru. Poslušali smo» kako so nas preletavali avioni, vmes postavili rezervne in začasne studie. Enega tudi v šmarjeti in to • kakšna ironija - nad luknjo, kjer je bilo skladišče orožja! Si predstavljate, da bi šli v zrak, to bi bii ognjemet,« pove Bojan o času, ko radijci dejansko niso poznali delovnega časa. »Takrat smo imeli tudi pogovore z visokim vojaškim funkcionarjem v celjski vojašnici in se pogajali o tem, da radia ne bi napadli. Na koncu smo vendarle, po posredovanju Janeza Janše, dobili zagotovilo, da se to ne bo zgodilo.« Ampak s tem zgodbe še ni konec. Bojan se še dobro spominja, kako je iz Hrvaške tovoril oddajnik za na Boč in so ga, bilo je nekje sredi leta 1995, v roke dobili hrvaški spedai-d, ki so to čudo tehnologije seveda gledali z veliko mero sumničavosti. No, na srečo se je vse skupaj dobro končalo. »Rad se spominjam časov, ko smo se vsi slovenski radijci med seboj dobro poznali in prirejali skupne piknike. TXidi sodelavci na Radiu Celje smo se dosti bolj družili med seboj, v službenem in prostem času. Več je bilo timskega dela, kriteriji so bili bolj ostro zastavljeni. Napovedovalci in radijski ceh-nilď so potrebovali veliko več uvajanja, preden smo jih spustili v program,« pravi mojster Pišek, ki za zvok skrbi tudi na TV Celje in za ozvočenje na nogometnem stadionu. Kadar ne koordinira dela v studiu, od koder oddajamo v živo, bo zagotovo naokoli tekal z za neposvečene nerazumljivimštevilom kablov ali urejal kakšne druge malenkosti. Pa še malce mu gre »na nostalgično«, kot lahko slišite v sredini jutranji Nostalgiji, ko lahko slišite tudi Bojanov glas, in ko s Simono ŠoliniČ iz bogatega glasbenega arhiva vlečeta po krivici pozabljene in zaprašene hite. Ki pa z leti, tako kot Bojan, pridobivajo na žlahtno-sti. PM, Foto: KATJUŠA TomaŽ z Manco Tonski tehnik Tomaž Mimik je tisti, čigar ime lahko velikokrat slišite oa našem radiu. In prav Tomaž skrbi za dobro slišnost In zvočno podobo sredinih popoldanskih in večernih programov. In medtem ko smo poslušali uspešnico Mance Špik. je v studiu Radia Celje nastala tale fotografija. Sobotni Večkrat vam razkrivamo, kako izgleda delovni prostor naših voditeljev, tokrat pa smo pri delu zmotili Mitjo Miklavca, tonskega mojstra, ki z vami preživlja bodisi sobotna juu'a ali dopoldneve. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA I 4MWTE$-MA00iVNAri Ajmwesmí (S) t FASCMATKIN-AIPHABČAT {1) a AMERICAN80Y- ESTOiifiATKANYEWEST {4) 4 rMYDURS-JASONMRAZ {4) 5. 'mUCHWYBOOY-MARlAHC^{2) 6. UIVEINÏÏiISCUIS- USHER FUT Y1XIN6 JEZY (1) 7. UHI$Tm-UAfiÛU£$$ (3) 6. M9Cr-ÍXm (7) 9. Yt)UWIU.0NLY8REAKMY HEART* OaTAGOOORBA (2) 1Q.Wm4YOU-€KnS8ROWN (5) DOMAČA LESTVICA I SAfliAM-OMARNABEn {S) 1 ŽIVIM B^NAVOOIL-l.aL {6} 3. NAJVIDUO-PUPPHZFEATTOMIM. (3) 4. ZELONASIAS'ALVA (1) 8. KOMUZVDNI-ORUŠTVDMRTVIHI^ESUKOV (1) 6. nSPm-SOHS (5| 7. HADRAZUMaBI-SOUl£R£G (3) 8. ŠEENL^DANV^BVENUI-ROCKPARTYZANifdai GOJtMiHlEŠ?ÍJAK-GOX (2) 9. PREBeUW-BUYSI (4) 10.KAP0Da-ÓPAa(ČUKUR (2) Pft£DL06A ZA TUJO LESTVICO: WHOLE LIÏÏ OF L£AVQ«G-6ÛNJ0VI UMBREUA- MAMCSTRST PREACHERS PAE0L06AZA DOMAČO LESTVICO: Nlř0P0LNEGA-MAK£UP2 MUCAJT-FUMIE NayifBiwa: D^toTerbi. Zupanâeeva 78b. C^ te* IQ6V3C Pohorska 107. Mvtior Abgr^anca đvigm kaseto. Id |o podana ZKPRTVS. na oglasnem oddelku RatfiâCe^. Ustvico 20 vra{ih UhkoposKiŠatsvsdkůa^oob 18. uri. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 2007 CEUSUHSpkis I PUSnMireSEM-MOÛRUAM /3) Z IEBI-ANS.BAAf€rAKLAVŽAaiA{1| 3. PREfiUOt^IZSAiU-SPEV (6) 4. SESTRI SVA.POlKAPUNCf 15) 5. DOTAKNILSiSEMUEGASFlCA-VESaJSVATJE (2] PfiEDl06ZAlESTVH:0: ČEUJČKASORItSKRICE SLOVENSKIH 5 plin I HVALAZAUIAEZEN-ANS.ffiAZEM {4) 2. DOBRI STARIČASI-MAUBU »ohceti«. In to je tudi vse v akciji Čisto vse, hvala vara za udeležbo, sodelovanje in zaupanje, saj sva z Janezom z vami preživela veliko lepih in zanimivih trenutkov, SILVIA LUGER FARAON > UMETNIŠKA KOLONIJA 10 umetnikov V Hotelu Burger na Venišahý^^ (2 od 14,4., do 18.4.2008 * ^ v Veliki dobrodelni akciji 2008 Otroci, gremo na morje organizatorji: «i Ift« MU Mt MESTNA OBČINA CiUE ^ 3 UMOŘ' gorenje aefo' Cdaííias CASINO FARAON GALERIJA AC žđiK VIDAL do.o., Grosuplje STeKLtftTSTUO LUKANC QAL ER i ^^^ títkUtsiifp sreKLAR&KicofTEa ňfSVspifala LESKOŠtK Celje Žatec \ Janez in Sifvia s Sonjo mbzaí, zadnjo gostiteljico akcije Čisto vse 2 Novim tednikom in Radiem Celje, -- it. 34-29. april 2008 I Celje »toaionioiff« .i^J Ncvcnka, Ardm m ^ - 30 I NOVI TEDNIK Poletne mreže Mimo so časi modnih velikanov Diorja» Valentina, Y5L 1er ostalih» ki so žensko obravnavdii kot boginjo in )t daii največji poklon z ustvarjanjem unikatnih obiačiinih dragocenosti. Pojem visoka moda je danes žal alt pa na srečo» iz katerega zornega kota paČ pogledamo na stvar, postal čisti anahronizem. Med modnimi vejami, ki laiiko po ceni in istočasno kakovosti Štrlijo iz povprečja, je lukaj še vedno ena najbolj spontano prijaznih s pleteninami in kvačkaninami- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Ste vedeli, da so pletenine trenutno v modnih prestolnicah naredile pravo modno obsesijo? Pa ne v izložbenih oknih! Kot gobe po dežju namreč rastejo kavar-nice, ki so istočasno pletil-nice, S to idejo je prva prišla na piano angleška kontro-verzna modna oblikovalka Vivienne Westwood, ki je odprla kavarno, namenjeno klepetu in potrkavanju s ple-tilkami. Ob kavi je to v stresnem vsakdanjiku namreč nadvse sproščujoče, pravijo celo znane igralke z Julijo Roberts na Čelu, ki so po novem navduSene pletilje. Spretna oglaševalska poteza ali resnica, vsekakor je pletenje in kvačkanje modno v vseh pogledih. Ce sodtte med posameznike, kî jih odlikuje ustvarjalnost, svo|m oblačilom pa radi z lastnim pečatom dodate fevimost. se enostavno morate oglasiti v • > ' v • • ' »vCelJaT^ boste fahko starejšim oblačilom z majhnimi <}odatkl nadeli 2fvahnei$o podobo, navadno obleko 2 vezeninami spremenili v svečano kreadjo, selili modno tort>o in oblačila zase ter svoje najmlajto, svoj dom pa okrasHi z unikatnimi In lastnoročno Izdelanimi dodatki za dom. Prodajalna Elna nudi pestro IzDIro volne, preje» gumbov, prlt>ora za ro^ na dela in šivanje ter veilko ponudbo šivalnih, vezllnlh In opletilnih slojev, za katere opravlja tudi servis. Pravite, da ne znate $hratí7 Naj vas to ne owral'^Hnékupi? stroma vam SRjrt v Ov .Tri îOhhtsI šivani«, v katerem tx>ste spoznali osnove šhrartJa. Nato Izkoristite $e nil-hov nadaljevalni tečaj šivanja, kjer se boste naučili Izdelati čudovite lastne kreacije, na katerih se bodo ustavljali .'M pogledi mimoidočih. Z EIno boste vedno modno oblečeni, vaš dom t>ođo krasili čudoviti namizni prti. okrasne blazine, brisače... vaia denarnica pa pri tem ne bo prav nič trpela. Prijazno osebje vam bo z veseljem pomagalo, pri nakupu stroja pa t)o-ste deležni petletne garnncr^? Će vas zanima več. pokHčite OS/ 544-11-64 ali se preprosto oglasite v prodajalni rn servisu EIna na Gosposki 22 v Celju. Promoc^isko bsMdilo i ' lnformacije:'03%5aS£1(l Za letošnje pomladno-po-letne dni seveda namesto volnene nitke nastopa tanjša bombažna, ki v vročini tudi prijetno hladi. Za modni »prepih« pa poskrbijo luknji-Časti vzorci! Bodisi starinski kvačkani ali preprosti, pleteni ali kvačkani kol mreža. Večje ali manjše odprtine na pletenini se lahko družijo -z golo kožo. pod njo pa pri-stojijo tudi tanjše majčke, srajčne bluze, tunike ... Čeprav pletene na lanjše plelil-ke, sd dokaj hitro gotove, ker luknjice pač ne potrebujejo veliko dela, kajne? In kroji? Poletne bluze so lahko udobne, s spuščenimi kratkimi rokavi ali brez njih. Všečno aktualen je empirski kroj majčk, pri katerih je del pod prsmi izdelan posebej» zgoraj pa se lahko pletenina kombinira tudi z obrobami iz blaga. Veliko asociacij je na mornarsko modo in etno vzdušja» ki imajo dodana še aplikacije, vezenine ... Skratka, moda vabi - ple-tilke in kvačke v roke! Če te ročne spretnosti ne obvladate. pa v trgovine, kjer vas čaka poletnih mrež, kolikor vam srce požeiií v \ T'' fr i * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Torek, 29. april: Zaradi kvadrata Merkurja s Plutonom svetujemo v medsebojni komunikaciji previdnost. Obstaja povečana možnost zmot, pomot, napačne presoje, koga lahko celo zelo užalite. Luna bo na isti stopinji s Plutonom, kar prinaša odlične prebliske in ideje, vendar še vedno velja večja previdnost. Sreda 30. april; Luna zjutraj prestopi v Ribi in prinaša potrebo po usklajenih odnosih, Stopnja Čustvenosti bo povečana. Venera vstopa ob 15.35 v Bika, ki mu tudi vlada. Stopnja čustvenosti bo zelo povečana, zato bodo medsebojna razmerja dobila veliko pozornost In mnogi boste uskladili različna nesoglasja. V tem času bodo vsi posli, ki so povezani z nepremičninami in zemljišči, dobro cveteli. Četrtek. 1. maj: Venera, vladarica Bika in Tehtnice, je že dan prej vstopila v znak Bika ter se tako pridružila Soncu in Merkurju. Prazničen dan bo zato kot ustvarjen za sprostitev, uživanje v dobri družbi in izbrani hrani. l\idi aspekti planetov obetajo lepo energijo, saj bosta Venera in Luna v ugodnih položajih z ostalimi planěli. Petek, 2. maj: V še enem prazničnem dnevu lahko obnovimo energijo za prihodnje dneve. Že ponoči prinaša trigon Venere s Saturnom in kasnejši trigon Lune z Marsom dobro energijo, ki se lahko najbolje izrazi v skladnih odnosih Luna popoldne vstopa v Ovna in prinaša močno energijo. Merkur pa malo pred polnočjo vstopi v enega od svojih domicilov, v Dvojčka. Moč besede bo v prihodnje imela velik pomen. Sobota. 3. maj: Smer gibanja spremeni planet Saturn, ki potuje po Devici. Retrogradno je potoval vse od 20. decembra 2007. Lahko, da boste v prihodnjem obdobju občutili (a vpliv tako, kot da se vam je čas vrnil nazaj. Zagotovo njegovo direktno gibanje prinaša olajšanje in bolj direktno odvijanje vaših načrtov. Ta dan bo Merkur v kvadratu s Saturnom, kar lahko prinaša nekaj črnogledosti ali ovire pri načrtih. Motena je lahko komunikacija, telekomunikacija, možni so tudi zastoji v prometu. Ohranite mirne živce. Nedelja, 4. maj: Dopoldne je lahko nekaj bolj nemirno, lahko ste nervozni, mogoče celo konfliktno razpoloženi. Lunin kvadrat z Jupitrom ponoči in kasnejši z Marsom bosta kriva za takšno razpoloženje. Zgodaj popoldne Luna prestopi v Bika in je v kar treh ugodnih aspektih z ostalimi planeti, kar prinaša bis- tveno bolj prijazno energijo. ponedeljek, 5. maj: Ta dan nastopi lunin mlaj, srečanje Sonca in Lune v Biku. Vsi. ki ste rojeni v tem znaku ali ga imate močneje poudarjenega v svojih astroloških kartah, boste vpliv občutili intenzivnejše. Za vse pa velja nasvet, da ne pretiravajte pri nobeni stvari, varčujte z močmi. Čas po mlaju je ugoden za uvajanje novosti in načrtovanje, zato naredite svoj osebni načrt želenega, Torek. 6. maj: Dopoldne se obeta dobra energija in uspešno delovanje vsem. ki ste rojeni v vodnih in zemeljskih znakih. Popoldne vstopi Luna v Dvojčka in malo kasneje bo tudi v napetem kvadratu s Saturnom. Preti povečana možnost črnogledosti. zato Čas za uvajanje novosti ni najbolj primeren. Dobro je. da zaključite z začetimi aktivnostmi. Ne predajajte se otožnim mislim, programirajte se izključno na pozitivno! Sreda. 7. maj: Luna v Dvojčku je ta dan v napetem položaju z Uranom, ki potuje po Ribah. Kljub temu, da si boste želeli mir in ravnovesje, vam lahko velika čustvena napetost povzroči prav obratno. Dobro je. da se zavedate energije dneva, ki ji boste izpostavljeni, in ne pretiravate pri nobeni stvari. Ta aspekt povzroča tudi nezaveden odpor aii celo odmik od siceršnjega vedenja, lahko ste celo rahlo agresivni. Četrtek, 8. maj: Trigon Lune z Neptunom, ki nastopi že ponoči, je popolno nasprotje razpoloženja prejšnjega dne. Strasti se bodo umirile, razumevajoči in sočutni boste, pripravljeni prisluhniti ljudem v okolici, kar se bo odrazilo tudi v boljših medsebojnih odnosih. Malo po 13. url Luni prestopi v svoj sedež, v Raka, ki mu je tudi naravni vladar. V tem položaju je njen vpliv na naše zaznavanje in čustvovanje izredno močan. Vsekakor bodo v ospredju družinska in domača vprašanja, temu boste namenili velik del svoje pozornosti. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041404 935 090 U2443 napovedi, bioterapije, regresije astrologin}a.9ordar>a@siol. rtet www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090142827 9sm:041 $19265 napovedi, primerjalna analiza astroíoginja@dolores.sí www.dolores.si ^ m NASVETI ZDRAVJE - MASE BOGASTVO Boleči sklepi Vprašanje bralke: Stara sem 65 let in imam velike težave s križem in nogami. Zelo me bolijo kolki in koleno. Odpovedalo mi je tudi stopalo. Sedaj se mi pojavljajo bolečine $e v drugem kolenu. Občutim tudi bolečine po vseh sklepih, tudi v ramenih is sklepih rok. Predpisali so mi meloxan, pd sem dobila hude bolečine v želodcu. Kaj mi bo pomagalo in ne bo Škodovalo želodcu? Bolezni sklepov so pogoste in z leti se Število težav povečuje zaradi preobremenitve in staranja hrustanca, ovojnic» tetiv in to predvsem sklepov kolen, hrbtenice, kolčnih sklepov, medenice, a tudi manjših sklepov in členkov prstov rok in na nogah. Težave so bolj pogoste pri starejših. Predvsem pri ženali se poslabSajo po raznih boleznih, ob spremembi vremena, stresih, po kakšnem prevelikem naporu, rudi športnem itd. Kosti so medsebojno povezane s sklepi. Vsakega obdaja ovojnica, ki je čvrsta, a tudi dovolj elastična, da ohranja stalno obliko. V sklep se izloča tekočina, ki ji pravimo s ino vi j a in vlaži sklep, olajša trenje, pravzaprav je to mazilo sklepa. Sklepni del kosti je pokrit s hrustancem» ki blaži obremenitve. Vse to pa povezujejo tetive ali sklepne vezi, ki kot čvrsti trakovi povezujejo kosti in mišice v celotno funkcionalno obliko. Vloga sklepov je kompleksna in zahtevna, zalo so poškodbe pogoste, zaradi česar se pojavlja tudi vnetje,'ki je naraven odgovor na različne okvare. Vnetje sklepa je artritis, se pa lahko vnamejo tudi ovojnica ali tetive. Vnetje je Bolečim sklepom pomaga tudi masaža. lahko omejeno na en sklep, lahko pa je razšiijeno, kot je to pri revmatoidnem artritisu. Pri vnetju se okvari hrustanec, ki deluje kot amortizer in omogoča elastičnost in U'dnost sklepa. S staranjem je ta elastičnost spremenjena in obnova bolj počasna. Nekateri sklepi so bolj obremenjeni. Tako nastopijo okvare. Pri degenerativnih gre za artrozo oziroma osteoartrozo. To je najbolj pogosta bolezen, ki Za male in velike gospodinje! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR , ^u/niff/rt' /'»in'v lil I v t^.'la Hi \í ^^f -i Informacije: 03/4225--100 nefirekl^o AiTočafli____Jumtplttov \nh knjif v AKCIJSKI PROOAJI ure2li dve, dobiitri |w««ni 20 SUR poitnioa} nepreklicno naroiam.......izvodov Kuherske Mvi slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za inad W poitnina). MpraVicAo naročam....... imdov knjige Kuharska bukve • vlaganje, shfanievanjs in zamrzavanje iivil po m\ 7»93 EUR za RBpfsMino naročam...... icvedov knjiga Zdravilna zeliiia, čaji in čajne mešanica po eani ID EUR a Izvod {* poštnina}. Na^oiantco prifcta na rtaslov: r^T&PC ^e^amova 19.3000 Celi« fz^. PiSe: prim. JANEZ TASlC, dr. med., spec, kardiolog jeposledica obrabe in se slabša, ko hrustanec postopoma izgineva. Gibljivost skJepa se zmanj&a. Poveča se le bolečina in sklep je zaradi vnetja za> debeljen in otekel. To poslabšajo âe nepravilna prehrana, hormonske motnje, ki se večajo s starostjo, slaba prekrvitev, prevelika telesna teža, prehladi, vnetja ... Številna zdravila lajšajo vnetje in bolečine, a na žalost jih večina povzroča dodatne težave predvsem na želodčni sluznici. Odlične uspehe dosežemo z masažo z različnimi mazili, ki zmanjšajo bolečino ÍD blažijo vnetje, a tudi zdravilo, ki vsebuje gluko-zamin, je dokazano uspešno. Ne povzroča težav z želodcem in se v ^vnem odlično prenaša tudi več let. Ko se odločate o zdravlje nju z ^ukozaminom, morate vedeti, kakána dnevna doza zdravila je koristna za vas. Uspehe so dokazali že z 400 do 160Q mg glukozamin sulfata dnevno. Zdravilo se jemlje na začetku zdravljenja trikrat dnevno po 500 mg. Ko bolečine popustijo, se koi'čina zdravila zmanjša, a se j;. : jemlje vsaj še 3 mesece. Če smo podvrženi še poškodbam sklepov, je dobro, da preventivno uživamo po 500 mg zdravila na dan. S tem preprečimo okvare na hrustancu in upočasnimo staranje sklepov. Spremembe na sklepih napredujejo bolj počasi. Poleg pa se priporoča tudi redna hoja ter telovadba, prehrana, ki omogoča kontrolo telesne teže, pripravki, ki vsebujejo antioksi-dante in omega tri maščobne kisline (DHA), gama linolen-sko kislino ali fitoestrogene. ROŽICE IN CAJCKI Dobrodejni šparglji Če vas je pot te dni zanesla na podeželje slovenske Istre, sle morda odkrili kakšen kotiček, kjer ta čas poganjajo okusni šparglji oz. beluši, kot jim pravilno rečemo. Ti so cenjeni tudi v zdravilstvu. Ena prvih vrst zelenjave, ki spomladi razveseli Istrane, so beluši (Asparagus). Najprej nabirajo div^e šparglje, Id so sicer silno redki in kot taki dražji od gojenih šargljev, katerih čas bo tudi zdaj, zdaj napočil, Kljub temu, da nismo doma v območju špargljev, lahko na hiter način pridemo do njih. Aii jih kupimo pri kakšnem primorskem branjevcu ali pa v kakšni od večjih trgovin. Lahko se odločimo za zelene šparglje, ki so navadno divji in so bolj grenkega okusa, ali za bele, ki so gojeni in bolj blagi. Beluši sodijo med bolj drago zelenjavo in tako je bilo od nekdaj - že za časa Egipčanov, Grkov in Rimljanov, Njihove zdravilne moči pozna že Hipokrat okrog 400 let p. n. št., ko so bili mnenja, da krepijo spolno moČ in zdravijo bolezni ledvic. V srednjem veku dodajo, da čistijo telo, odvajajo vodo Í2 telesa in zbijajo vročino. Kadar jih je bolel zob, so držaii špargljevo korenino v ustih. Kuhaii 50 ga tudi v vinu. Beluši so bogati s provitaminom A, ki dobro vpliva na sluznice, krepi vid, varuje celice. V njih je tudi veliko vitaminov iz skupine B, zlasti fol-ne kisline. Beluši pomlajujejo celice, pospešujejo nastajanje krvi, koristijo pri slabi koncentraciji, krepijo imunski sistem, preprečujejo vnetja, lenost črevesja in zaprtje. So tudi bogat vir r\j-tina, ki krepi stene krvnih žil in kapilar, in glutationa, ki je pomemben v boju organizma proti raku. Ce smo kdaj-koli poskusili bel uše, smo najbrž hitro ugotovili, da močno ženejo na vodo. Po- Piše: PAVLA KLINER večajo namreč dejavnost ledvic in tako pospešijo izločanje urina. Za to je odgovoren asparagin, učinkovina, katere razgradni produkti dajejo urinu močan in neprijeten vonj- A ta rahla neprijetnost nas gotovo ne bo odvrnila od te slastne zelenjave. Pri uživanju naj bodo previdni ljudje s proîinom, saj šparglji vsebujejo tudi purin, ki se v organizmu spremeni v sečno kislino. Ognejo naj se jim tudi ljudje z ledvičnimi kamni, vnetjem ledvic in tisti z obolelimi sečili. Zdrav Človek pa lahko vsak dan poje porcijo belušev, ne da bi to okrnilo njegovo zdravje. Beluše lahko pripravimo na la aJi oni način. Zelo okusni in hitro pripravljeni so, če jih le skuhamo in prelijemo z omako. Lahko jih preiijemo z vročim masJom in posujemo z malo parmezana. Divje šparglje navadno pripravljamo z jajcem. Mladi poganjki so zdravju koristni, še bolj pa mu služi korenina. To posušimo in uporabimo za pripravo Čaja. Dve žlički zdrobljene korenine prelijemo s skodelico kropa in pustimo stati deset minut. Če bomo pili ta čaj, bomo pospešili izločanje urina, pripomogli k obnavljanju jeter in pospešili tvorbo žolča. HJlÍ4ÍAJNyi S 12 kg meMcno Dr. PIRNAT 2'A25'232 5S,01/519 35 5'4 wvAV.pimat.8i Novo planinsko društvo v Celju Oije je od lelos bogatejše še za eno planinsko društvo. Konec marca se je namreč na Celjski koči zgodil ustanovni sestanek Planinskega društva Zavoda za zdravstveno varstvo Celje (ZZVC). ki je doslej delovalo kot sekcija enega izmed celjskih planinskih društev. Razlogi za ustanovitev novega društva so bili predvsem v velikem številu novih pohodnikov in ambicioznih načrtih, ki si jih je društvo zadalo. V društvu, ki mu predseduje dr. Ivan Eržen, direktor ZZVC, podpredsednika pa sta rnag- Andrej Planinšek in Franjo Kunej, je trenutno okrog 130 članov, društvo pa se lahko pohvali s tem, da se na planinske poti odpravijo vsak konec ledna» razen kadar jim načrte prekriža vreme. Trenutno imajo tri planinske vodnike, trije pa se še usposabljajo. Gonilna sila društva je Franjo Kunej, ki je tudi najbolj zaslužen za razmah članstva in za skrbno načrtovane in dobro izpeljane poti. Za letos so si v društvu zastavili zelo ambiciozne načrte, ki poleg obiskov domačih gora predvidevajo tudi osvojitev znanih vrhov v sosednjih državah, predvsem v Avstriji. Dobro sodelujejo s številnimi planinskimi dn^tvi v Sloveniji in v tujini, zato nekatere vzpone opravijo skupaj z njihovimi Člani. Po lanskoletnem zelo uspešnem planinaijenju po bolgarskih gorah se večja skupina Članov letos poleti odpravlja na skoraj 14-dnevno osvajanje makedonskih gorain vrhov, za prvomajske praznike pa bodo spoznavali planinske poti na Kreti. Poskrbijo pa tudi za tiste. ki se na dolge poti ne odpravijo. saj na pohode krenejo vsak konec tedna. Skupinska fotografija novega planinskesa dništva z ustanovnega sestanka na Celjski kočí Tildi ustanovni sestanek so člani Planinskega društva ZZV Celje začeli delovno, saj so se na Celjsko kočo odpravili peš, tisti bolj pogumiu so se podali po poti skozi Hudičev gra-b^, drugi pa po običajni poti. Da uradni del občnega zbora Mladi za najmlajše Mladi ustvarjalci Gimnazije Celje - Center so pred kratkim pripravili pester program za sošolce. profesorje in ostalo občinstvo z naslovom Vrtiljak. Nastopili so dijaki programa predšolska vzgoja, v katerem se v osmih oddelkih izobražuje kar 240 mladih- S svojim znanjem in ustvarjalnostjo so tako počastili ludi celjski občinski praznik. V okviru Vrtiljaka so se predstavile šoiske Orffove skupine, glasbeniki, solisti, recitatorji, plesalci in pevci, uprizorili pa so tudi odlomek pravljice Jurček in packari-ja, ki jo dijaki tretjih letnikov v okviru ekošol sicer predstavljajo v celjskih vrtcih, Prireditev je bila namenjena tudi promociji šolskega glasila dijakov predšolske vzgoje, ki se prav tako imenuje Vrtiljak in v katerem zbirajo raznovrstne utrinke iz šolskega vsak-pM, foto: GK ni bil preveč uraden, sta poskrbela dramska igralca Miro Podjed in Drago Kastelic. tudi sama Člana društva, po nago- vorih gostov pa je za glasbo in dobro voljo poskrbel harmonikar Matej. JH Zdravje v Delikatesi Mesec zdravja so poimenovali ponudbo, ki jo do 7. maja pripravljajo v Delikatesi Túé Celje v Gubčm ulici v centru mesta. V tem času so enkrat tedensko» ob četrtkih, brezplačno merili holesterol, krvni tlak in sladkor. V Mesecu zdravja imajo več kot 40 zdravih izdelkov z lO-odstotnim popustom. V Kafeteriji - zajtrkovalnid ponujajo zdrav obrok, (poftiarančni sok in sendvič iz polnozmatega kruha) po akcijski ceoi. Kupci so se z zadovoljstvom odzvali na ponudbo. Bre2|iti£nemaritV0holssttrola.knmBgaťBkajflshdlu»rjiubíle rod ku^ dobro spreietf. S I A.' i H % ^ CASINO ^ FARAON m^M Cvetlične ^ -1 pravlji€@ ^r MEoiJSK» POKftOvrreu: _yU noviilddlmote radio td CASINO FARAON MEDIJSKI POKftOVrrEU: radio Fashion Empire & diskoteka ESCAPE Celje ^^ôiWi^- a. i VABLJENA AMBICIOZNA DEKLETA od ^S. do 25. leta! Nagrade sa vse tekmovalke, za najboljše podpis pogodbe, revije, snemanja ... Tri prvouvrsčene bodo sodelovale na finalni prireditvi Miss Balkana! ^^g^^^ijave in info: ka na.com, SMS na ^'051/892-9816 CJstili tudi v Škofji vasi Na pobudo članov Krajevne skupnosti Škoíja vas in predsednika Bogomirja Jamnikarja so konec minulega tedna organizirali čiščenje brežin ob strugi reke Hudi-nje od mosta v Šmarjeti pa vse do tako imenovanega Budeičevega jeza. Sprva so načrtovali čistilno akcijo, v katero bi pozvali vse krajane, kar pa jim zaradi muhastega aprilskega vremena ni uspelo izvesti. Zato so ob pomoči članov Društva upokojencev Škofja vas, planincev Planinskega društva Prekorje, ribičev RibiSke družice Celje, predstavnikov Krajevne skupnosti Skoíja vas in podjetja Javne naprave, ki je podarilo zaščitne rokavice in odpadne vreče, v pičlih treh urah očistili brežine Hudinje in jib iako olajšali za nekaj ton plastike in manjših kosovnih odpadkov. Ob koncu uspešne čistilne akcije, kjer so poleg brežin Hudinje nfistili tudi dpi okolirp Ím;írtínskpg;i jpzPM, fsn ugotovili, da je ostal neočiSčen še del struge reke Hudinje od gasQskega doma do predeia, kjer stoji stavba krajevne skupnosti. Za omenjeni še onesnaženi de) rečne poti pa bodo organizirali čiščenje v naslednjem mesecu oziroma po prvi košnji tiave. V tokratni čistilni akciji je sodelovalo približno 25 ljudi, ki so jih velikodušno sprejeli tudi domačini In poskrbeli, da so se med delom lahko tudi okrepčali z napitki in prigrizki. SANDRA ČATER NOVI TEDNIK INFORMACIJE - MALI OGLASI 33 IŠČEMO TOPEL DOM Midva sva zrcalni rivojciei • ko ena dvigna lavo tačko, dvigrta dniga desno. Če ena leře na hrbet 2 glavo navzgor, se druga z glavo navnM. Saj vaste: dvojčki pradstavfiaino dvojno sraco. {&S18,5617) V naravo! Vam muhasto aprlJsko vreme povzroča sive lase? Meni jih ne more> ker sem že siva. Kako kaj vaši ljubljenčki? So pridni in ubogajo ali so razgrajači in nepošlu-šneži? No, ja, saj bo ... Nič, lepo se imejte, se vidimo kmalu! Zakaj že grem? Ah, danes se mi zelo mudi, sem polna adrenalina in nove energije, zato se grem izživet v naravo. Saj bi ostala dlje Časa, pa me sonce vabi na piano, vmesne dežne kaplje pa so prava osvežitev in pomiritev za živčke. Učinki svežega zraka so neverjetni! Kisik vam požene kri po žilah, lažje se diha, skratka, počutili se boste veliko, veliko bolje, Pa ne samo \i, ludi va$ ljubljenček. Tudi njemu bo svež zrak dobro del. Če ne drugega, pošteno si bo razgibal noge in telo, česar si v stanovanju ali na vrtu nikakor ne more. Pa naj vas muhasto aprilsko weme ntkar ne prepriča, da ostanete zapni v svojem varnem stanovanju. Tako. zdaj pa grem. Lepo se imejte in se §e kdaj vidimo! Aja, pa ne pozabite: od ponedelji^ do petka, med 12. in 16. uro, ob sobotah pa med 9. in 15. uro, lahko v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah odpeljete vse pasje kosmatince na osvežujoč sprehod. Tudi oni so potrebni kisika. Na spletni strani www.go. to /zonzani so na ogled vsi prebivalci zavetišča (razen mene. seveda ...), na telefonski številki 03/749-06-00 pa vas bodo čakali odgovori na vsa vaša vprašanja. Miška Zonzi vam pravi: pa-pa! NINA ŠTARKEL Haj, lastnik! Takole se pa ne bova sls. Ti hodiš naokoli, jaz pa ta čakam v zavetišču. Moj čip ja zatajil, saj na izda tvojega imena, a jaz vam, da se nekje potikaš. Torej. hltropridÍÍ(5S15) Na podili sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju za stečajnega dolžnika AVTOKLEPARSTVO, AVTOPRALNICA VUUo pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavt. da ne obstajajo dejstva in okoliščine iz!.. II. in HI. odst. či. 153ZPPSL- - Dražitel), ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodi» v 30 dneh po končani iavni dražbi m plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v 15 dnet^ po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitel) od nakupa od$t<^il< varščina pa zapade v korist stečajne mase. • Izklicna cena ne vsebuje nobenih davščin in prispevkov. Ti se zaračunajo kupcu dodatno in sicer na osnovi Zakona o davkih na dodano vrednost (Ur.î. RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Url. RS 57/99). Vse dajatve in stn:»^e v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec, - Kupljene stvari bodo kupcu izročene v pose^ po plačilu ce-k3tne kupnine na podiagi dogovora s kupcem. < III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE: 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tistí, kJ }e plačaj varščino in to dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo. 4. Dražitelj lahko dviguje izklicno ceno za 5.000,00 EUR 6. Dražrtelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja. 6. Na dra^i uspe ^ti dražitelj. ki ponudi naivišjo ceno. 7. Dražba je končana s potekom 10 minut po n^šji ponudbi. 8. Ugovore je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. 9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 10. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih In pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/{ 2PPSL). Premoženje bo prodano na javni dražbi (I. dražbe nI narok), ki bo v sredo, 14. 5. 2008, ob 13.00 uri v prostorih Okrožnega sodišča Celje v sobi 236/11» Prešernova 22, Celje Celotni ra^is javne dražbe je razviden na oglasni deski Okrožnega sodišča Celje- stečajni oddelek Vse dodatne informacije v zvezi s pn^dajo in ogledom je mogoče dobiti vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri ge. Meliti Goričan po tel. 03/703-61-02, Stečajni upravitelj: Branko Đon^evič tednik Naroemd Ncpveoa Mnlc3 boste lahko rwroČnlSfce upodnostJ > 4 malé. ogkise V. Novem tednllni âo.iO bésédlriýesfftfconq Ri^lúceUe* lđu!if IfctB lrtd)ućrto s tvo^ naročnISIco fcdfiico, naroCntIfco potežnico ozlron» z osabrtin dolcunieirtiMn rwoCnloNoveoa tedniOL NetadfoHM«iie ufioclnosti M ne pronciojo v mialcdnje leto! \ i mwr VOZILA PRODAM »ODO Mkiia 1.3^)995,r^rábam^ potrebno man^o pq^rov^, * 4 nove letnegumasplotHâ 165/70/13,ugodno potorjeni in somofuModol-ko »p, prodom.Telefon 041 261-676. 2204 TRAKTOR zetor 6945, s ko^Hno. nqmm ter traktorsko ku&m si^eriorko (giblfi-vo greben - koso), prodam po ugodni REMIČNINE 04)36M26 www.p9p-nepfefntenfaie.com KUPIM VŒUU kiipÍRfÉo.bí«UáDlu« vslobemsIoAju. Zoieleno sokro I^. Nudim poštenopkralo. Telefon 04160}-555. t935 HIŠO V Ce^ (OsSnm, isn. Nudinja...). kupmiTsMon 070 764^73. 2163 Prodamo poštovní prostor V Ce^uû trgovsko m servisno d^avnost.llS m, leti 985, za 250.0001 www.teps.si Informiciie 841 653 3H Zikntii Jaa»diè ODDAM POSIOVNI prostor, 85 m^ zo min» obftoli < sklodišce, oddam v noiem. Telefon $461-315,041 290-562. 2m STANOVANJE PRODAM IJU8UANA • Vic. Erwobrto slonovortje, v bfizini fokullel (elektro, filozofska], prodamo. TeMonQ41 273-780. 2086 SVET NCfSCMI^niNf RCAl CITATE «VCf Rt 4,«.«. Uk* I » TOOOOljt «L: 07/426 00 hO C^t. Non w. pntdam 2.5 SS. d/12 lUttotr, 58,43 m', duigsla, ZK ureimo L izf^ 1900. CENA; 79.500.00 EUR ùd^. hort v«i: prQ4«iE« UM 2. Dtfv. 12003, le^ ucejeno, vpi&ftfio v ZKloi ld82. CENA: 76 OOO.OO (UH Podi«(ieNT^C, Ú.O.O. Direktor; Srečko Šrcpi Pod;«t}e opravlja ČásopisnD-zaJožniáko, radifsko in sgen-ci)$ko-irtno dejdvnosi Nasiov:P[«$emovdl9.3Ciû0Celie.(eIdon(0a)4225l90, íax:(03)5441 032.Noviíedjiikiidiajavsakrorekmpetók, cena wrkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa ËUR. Ik/nica: Tça RoclpeÇan Vçler. Naročnine: Majda ICanšek. Mesečna naročnina |e 7.50 EUR. Zâ tujino je letna najx>^ina 180 EUR. Številka traniâkcijâkegâ raču* na; 06000 0026761320. Nenaročenih rokopisov in foco- grafif ne vračamo. Tbk: Ddo, d.d., Tiskarsko središče, Dunaji 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za kâtere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. PIOVI TEDfMC Odgovorna urednica: Tatjaria Cvim. Namestnica odg. ur.: Ivana StamejČiČ. Urednik fotografije: Gregor Katič. Rjčunalniški prelom: [gor ^rlah. Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjade5ign.com E-maU uredništva: tednil^'nt-rc.si: E*inal] tehničnega uredništva tehnika.tedniknÛ41620^74. 2i47.2i4a AVTOSKORJANEC nvww.awto-skorj anec.s i Telefon: 03 426 08 70 KIA MOTORS ^Mrrrnrm Jeep DAIHATSU Smo trgovsko in sen/isno podjetje iščemo RACUNOVODJO pogoji: • ustrezna Izobrazba • delovne izkušnje - samostojnost Zaposlitev je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Vloge poslati na naslov: ŠKOR JANEC, PB Celje, Mariborska 115, Celje GSM: 031 677 707 H!TRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden» ob torkih in petkih, zanimivo branje o iivljenjii in delu na območju 33 občin na Celjskem« Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Vsah petek M benmh strani teMajskega poreda Bianim^^ glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Imeinpfimek: Kraj: Ulica: Datum roistva; Naprakkno naiočam Novitednili Z8 najmanj 6 ines6C6v NT&KC do.o. bo pode(ke i^wrablja] samo a poosbc službe Novega tednika PRODAM KUHINJO, štedilnik, telemor, kotno sedežno. hlodilnoonw vsfo^a za vse generaclie Zaupanje, Dolente vas aS. Prebolď. 03/57 26 319. 031 SOS 498. 031 836 37B PRODAM REZERVNE dele za mon/ti suzuki 800, prodam. Telefon 041 542-352. 2167 KOSILNICO ha in pnisiče, težke 15 leg, prodam. Telefon 5743-310. 2197 BOK za Španijo (6 dni), prodom zo 2DD SUR. Telefon031 251-363. FKEZO no 4 vijab za TV 621 in dva viernomsko pro»(ka, prodam. Tetefon 040611-175. 2194 KOZLI ÙŒ in samostojni pomivo Ini strej Gorenje, prodam. leiefon 031 639^95. 220 SUHA bukovo drvv în sodno belo vino, prodam.T^fon04052S^91. s224 iAGf KJCKf zo zokol, stara mlaHtnico iv^ Ć0« In brono, kot sforino, prodam. Telefon 041 932-160, okolico Vojnib. 2317 ZENflKA posfodovolnica Majda že 6 let uspeioo omogoča somo resne zveie s tujkomi iz Ukrajine. V kotologu Čez 200 slikiensk-od kmetic, do zdravnic. Telefon 041 884-334, 640 627-630. fo-srednistvo Bons Oobrijel, s.p., Cdoni Most 278,1432 Zidcni Most. 2i66 ŽEUM spoznati momico ali vdovo zo skupno življenje. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: PRIOEM K ÏÏBI. 2i@9 MOŠKI srednjih let bf rod spoznd žensko zo skupno ži^tenje. Telefon 031426-679. 2164 ZAPOSLITEV i^MO osebo z ízkuŠn'|omí vdirekmi prodeji 20 trženje fiz/oteropevtskego pro-gromo. Telefon 041 643-220. Medicol . line, d. 0.0., Moishovo 16, Kamnik, n yf termotehníka hiéánssiar), Ugodno proda malo rabljen pUnsIO vt^ič&r: STILL R7D.16 letnik 2000 Dvižna višina 3.5 m Tovor 1.5 tone CENA: 8.000 EUR Lnfonnacije: 041 605 951 03/703 20 Ogled fotografe: hllo:l / www.terrnotehnikâ.com I HOTEL&CASINO FARAON CELJE Ljubljanska 39, Celje zaposli dve osebi za strežbo v casinoju oz* hotelu in cistilko - sobaricoi Prijave do srede» 30. 4. 2008. Informacije na telefon 031/892 04S oz. e-mail: casino, farao n @sio I. net Umrla je upokojena sodelavka VIDA GEDLIČKA Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje d.d. Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni. ostane nam le cife0e, ki zate cved, sveča, kizaiegoň, in spomin na lepe dm. ZAHVALA ob bo\çà izgubi dragega moža. očeu, dedija, pradedija, tasta in brata MARTINA LEBIČA iz Zadobrove 61 a. Skoija vas se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedomin prijateljem za izrečena sožalja, darovane svete maše» cvetje, sveie in Številno spremstvo aa njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. dr. {gorju Prazniku in osebju Doma starejših Šentjur za prijazno in sočutno nego v Času njegove težke bolezni. Hvala gospodu Župniku, pravniikinji Katji za ganljive besede slovesa, pevcem, godbeniku za odigrano TiSmo in pc^bni službi Raj. Vsem §e enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi 216& Zipotlimo delavca m dalo na baitcÍB»kani sarvÍMi OMV. Inhirniacija: 041/681 747« 03/425 83 00 Vukavie Gor82d, i«. D«&nva 3S. Celje Pízzeríja Oliva v Celju in picerija Verona v Celju zaposli ptcopeka oz. pomočnika plcopekfi t6r osebo zd razvaianje hrane. Nudimo dobro plaćifo in $timula> tMio nagrajevanie. dalovnl čas |e dvoizmensKi. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Oelo v prijet* nem defovnem okolju In sproščenem KoleMivu. Prošnje pošljite na naslov SPO d.o.o.» Podlog 59, 3311 Šempeter Iniormdcije na tel. št.; 0S1 630-925. TAKOJ zoposfimodskrrai 20 pomoćv krow Wu. Telefon 700-1456. 041 70»»99. ldsodekor, Arton Plohi s. p., loûco 561, Fobeta. 2027 ?01. nrajir fokoj zopoámo 2 dekleti ZQ ddo V gtKlírr^eni lokolu. 2a delomi fos In ugodnosfi so dogovorimo osebno. Telefon 5726^34, KuhorJořefa p.. VeHb PirnoSfrb.Žfllec. 2ce2 IQJUÛVNKAUA v proczvodn ograj íd vrf-níh vrat, zoposlíiDo. Zaželene ízkušn)«. Kočevor S fliennotron d.o.o., Lomo 65 i PoJzela. Telefon (03) S701.»$. ž 66 MZnSUJEMG prosio d^ovno mesto telefi^ nisioie. TMn m (03) 703180l,0orimMukKS.iL,pQrízlíe145 o,33M Brmiovče. n ZandiififM PMI0MÉ|É a Me « kMwviali h Ifhfirtiltrtt it»-éE Mtiňčflmdí* flpesirtvt el henorweep Ma Lanin progrtn âDbfibvH^ Zitesk ub» M. od iRin. 4o petta od 8. tfa 15 30. iMvi 042Mt-U. Mm. d.Q. a, hlMi> bonkaL44.3DOOCalfi, SlREOVOUl bdakm, moMuo in meritve strelovodov. Jože Klíne, s. p., Gledališki h^ 7. Cftlje, telefon 041 736-229. i735 Pizzerija Bonrta v Zalcu zaposli pIcQpeka oz. pomočnika picopeKa ter osebo za razvalanje hrane. Stimulativno rugrajevanje, delovni cas je dvoi^en^i. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delov pnjetnem delovnem okolju in spnDââenem Kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPO đ.0-0n Podlog 59.3311 ^mpeter Intonnacije na tel. St.: 051 630-925. SPOBTCgfTH PiiQQHK jwjwwMwrd », Jinranj« 1.33^ Uubnoob S«VÍA|Í tapoati natakarja ^natakarico) Hrana in štampani« v hi{i, fnfofmacije: 041 7$2-111 Monterja ogrevdtnif) naprav m monterja vodovodnif) inslalacij takoj zaposlimo za nedoločen čas. Vloge pt^jite r>a naslov: Monieh inÓPt A)me Kariin 6,3000 Celje. M.: 041 6d0-64d* fC -v ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, brata, strica, dedka in pradedka FRANČIŠKA BRATINE iz Ce$le oa Ljubečno 37 v Celju se iskreno zahvaljujemo družini brata Ernesta, ki nam je v najtežjih trenutkih stala ob strani. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano pomoč in izrečeno sožaije. V globoki žalosti žena Majda z družino 2221 Imel si pridne roke in ziaîo srce. Srce je tvoje dnlo vse. kar je imelo, nobene bilke zase ni poželelo. Spomini naie še živijo in solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN IVANU TRBOVCU iz Zgornje Rečice pri LaSkeni 1. maja bosu minili dve leti, kar te več med nami ni. Hvala vsem. ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Hčerka Nataša in sin Damjan z družinama L176 Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela, odšel si ija, kjer rti gorja in ne solza. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA IRŠIČA iz Arclina (21.1.1940-18.4.2008) se iskreno zahvaljujemo posebno sorodnikom, prijateljem ter sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter za slovo na zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem iz Vitanja, g. župniku in pogrebni službi Raj. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. 7gi>a Karolina» hčerka MUena z družino» sin Vojko ter vnuki Veronika, Tomaž, Katarina in Andrej 2174 KVAUTFTNO in po ugodnih œnoh modeiT>itfas0dô.T6l&fonÛ4177M04. M3Gniil, d.o.o., Cosposvslsko ul. 3, SOOOCdljB. pp R£SMO osabo 60mo ZQ gnpoifínj^ Mi in deloMvrtu.TMn (03)7812^12. ZaposDmo voznika ti^r. vQ2lâ C* m E-kaie99r1je za vožnjo v Z Evropo {Nenv 8INAL transport, d. e. e.» Partz-ijeSS. 3314 Brestovce. TeMon Ml- PRIDRUM » nom no (râjir Uo»â» mosûzd s pripravo no NPK ki sepraie &. rnQ[o 2008. Po opravljenem tečoji; pV dobiteurtifikfll, $ kolerim sle usposobljeni zfl delo mottfjo. Zg osKile infoano-qe stno ilo^lfrvi no telebnsluh števil* koh 031723446 oli(pa) 5461-834. Avran, Sara ip., Smikkmko c 2, 3202ljubft(nQ. Od žalosti se srce krči, solze lijejo iz oči. ker ne moremo verjeti, da le več med rxami ni. Bolečina se da prikriti, tudi soLze posušiti, ljubega moža, atija in dedija pa riam nihče ne more rxadomestiti. V SPOMIN 30. aprila bo minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož» oče in dedi HERMAN PUNGARTNIK (1943-2007) Žalujoči vsi njegovi 192S Že je leto drú nazaj, ko v očeh ugasnil je mlad smehljaj. Molče s solzami se liorimc, riaj bo le mora, si želimo. A, žal, nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. V SPOMIN 1. maja 2008 bo minilo leto dni, kar nas je za vedno zapustil naš dragi DANI HOSTNIK Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, zlobe nisi poznal, Ibda, oi več besed tvojih ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je. a ob spominu trpek jok. Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu in mu v spomin prižigate svečke. Njegovi najdražji: mami, ati in sestra z družino 2050 Vse življenje trdo si garal, vse za dom. družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Bolečine težke si prestúi, a v srdh mnogih za vedno boš ostal Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob prezgo3.30.15.50 • tKm rêtrtek. 21.10 Kattra je pwa, romentibt) komedija 12M 16.t0.21.00 Skifciž, akdjsk« donSjildiB pusUriovi&a 18.15 PretfiA M sttflMve. kofiM^ dnma J5JÏLUD0.19.10,21,30. Krtip iM, ikdjsks knminalnB drama TftUa bo icri, kr^nMrama 21.15 21 - mpad Ln VtBiu, drame 12.40.17.50, ^Jift? Pezalii Sare. nimarti&ne kornedija 1^30.16.40,19,00, 2UD, 23.40 Odpleii tvt^ IN uNa. romantm SOBOTA 19.00 Z^gam 2100 PamJm NEOËUA 19.00 P«risJove 21.00 Zbegam SRECU 21.00 Otfvftnak terona SLOVENSKE KONJICE 19.30 Zdravilišče Uško laoo 19.00 21.00 20.00 pnEK Wilsonova vojna SOBOTA PttMnfa laglía Wtonove WJM NEOaJA P«eMn^ togifB PRIREDITVE T0fiac«29.4. UJa .111118.20.18.30.20.40.2ZS) SkHvBWt mmlo. gmz^ivlu 19.25. Iran man, iis^ dotmil^ifU pustolovi» ne 12.20.15.30- wen ćetrlek tS.ID. 2D.50. 2J.2S LÍGEUIA; pnditava « vvak dan pra^va so v imak. p6(sk in soboto predňavegivQrtriLsobfllninftedejiĎ 17.00 Medobčinska splošnd knjižnica Žalec_ Po pravljici diši pTtwíjvĚnaumzAndiejffmSteaiČ-Túk£m SIIBDA,30.4. 11.15 PrelemovainStanetovđ ulica Usten to my body vîiùii nastop živih liak tmmtLi.^ 20.00 Špila] Celje ttolmes koruxn MNCDELJBC9,9. SREOA 21.00 Zbegani ČETRTEK 2100 Zbegani PETEK 19.DG Zbegeni 21.00 P«ia.lm 15.00 Galerija likovnih del mladih Celje Grafike dijakov Gimnazije Celje •Center odprtje razstave 19.30 Dom kulture Velenje_ Ttamval poželenja za Beli áboruna in izven KannonJia, temelj zdravega življenja z^iTûvstvenûpredûvajezMarjanûm ŠtLKOlU 2jl jK) Seji^ soba Hotela Evropa____ Besede miru vùia^nsdsiavîavgxxmfPrenmRû-waia RAZSTAVE Muzej novejše zgodovine Celje: 100 lei vodovoda v Celju, do 22. 5. Pokrajinski muzej Celje: Od škofije do Škofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, do 30.9.; Svet bogov, domača in timska božanstva, vraževerje in magija, predstavljeni z relleH in kipi, do septembra 200B Osrednja knjižnica Celje: Slovenska vojska v operaciji kriznega odzivanja v A^anislanu (vojaška mirovna misija), do 8. 5. MNZC - Steideni fotografski atelje Jospa Peiikâna: Fotografska občasna razstava Josip Pelikan (IBBS-19??) kronist, do 30. 6. Galerija Račka: Razstava Gomna Bertoka, do 30. 5. Zgodovinski arhiv Celje: Boj proti cerkvi in veri, razstava TúřřidreCríes-serPečar. do 12. 9. Premogovnik Velenje, razstavišče Bartura: Kubansko ljudstvo, razstava Čmobelifi fi)tografij Tomaža Landra. Savinov likovni salon Žalec: Razstava likovnih del Vena Dolenca, do 30. 4. Osrednja knjižnica Mozirja: razstava slikarja Alojza Zavolovška, do 7. 5- KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 SENTCELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3. Celje Telefon 03 428-8690. 42S-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENT^ ZA POMOČ NA DOMU Tfel^on 03 427-95-26 aU 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON 2A ŽENSKE IN OTROKE- ŽRTVE NASiUA 080-11-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00« ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za ^uhoneme 01-524-19-93, e-maii: dništvo-sos®dnisrvo-so3.5i ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju ;Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 II aii 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: -za starše •za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja - za moške stotice nasilja ali žrtve psihičnega nasilja PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Slivnica pri Celju vabi: v petek, 2. maja, na pohod po Krajevni skupnosti Slivnica pri Celju, vzpon na Peseke» v Dobrinsko. mimo kmetije Artiček v Lipovec, na Tratno, mimo brane na Gradišče in do prireditvenega prostora za gasiisko-ku I turnim domom v Gorici. Začetek pohoda ob 9. uri pred gasilsko-kultur-nim domom v Gorici. Štartnina znaša 3 evre, za otroke brezplačno. Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto. 10. maja, na Borovje, pohod skozi Dovje, na Brinje, na Vrše v Hartmanov rovt. na vrh Borovja, v Sedlo in na Gubno. Odhod ob 5. uri s postajališča ped parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulid20, vplačilo za avtobusni prevoz 13 evrov. novitednik www.novitednik.coni oN ;. /i tednik Z vlakom v pivù Draal bralci Novega tednikai Skupaj z vami smo uspešno zaključili igro PUŽŽLE. Veseli nas^ da ste sodelovali v tako velikem številu« In nagrada, ki ste si jo prislužili? To je ogled znamenite Pivovarne Laško, ki osvaja srca pivcev že od leta 1825. Z vlakom se bomo odpravili v četrtek, 8, maja ob 17.23 iz Celja. Dobimo se ob 17. uri v avli železniške postaje. Bodite točni! :) Po končanem ogleau se bomo iz Laškega z vlakom peljali nazaj v Celje, poskrbeli pa smo, da ne boste imeli praznih rok. Izžrebani nagrajenci (obvestilo o nagradi bodo prejeli še po pošti), ki so pridno brali Novi tednik, izrezaii kose in sestavili pravilno sliko, so: 'M h PlankI Marija, Vitanje 2. Golavšek Marija, Dobrna 3. Lapornik Hana, Laško 4. Selic Anica, Rimske Toplice 5. Jančii Marjan, Zreče 6* Grobin Dragica, Nova Cerkev 7. Gostecnik Ivan, Braslovče 8. rovorn//c/van, Dobje 9* Zaje Mateja, Laško 10. Voršnik Danica, Dobrna 1 h Goiouh Janez, Celje 12. Drame Štefka, Ponikva 13. Jurkošek Špela, Vojnik 14. Rojnik Robert, Rogatec 15. Krajne Estera, Griže 16. Motoh Tone, Gorica pri Slivnici 17. Premrl Vincenc, Frankolovo 18. Mlakar Panika, Štore 19. Antoniu Zmaga, Sežana 20. Rataje Jožica, SvetiŠtefan 21. GoležKari, Šmarje 22. Jazbec Marija, Bistrica ob Sotli 23. Horjak Silva, Šentjur 24. Šturbej Gorazd, Rogaška Slatina 25. Jagar Slavko, Žalec 26. Leskovšek Marija, Planina pri Sevnici 27. Peršin Sandra, Celje 28. Grom Vladimir, Šentjur 29. Sorec Pavla, Dramlje 30. Brečko Marica, Jurklošter Cestitmio! Uufulho ÍK irth ÍHAÍC ÎtudùiÙHl poiUjkAhil je pùikrhdé^ Aiuikâ/ T^t^usèk, ÍA mAfhtùyA'HTSLXC Nagradna križanka HOROSKOP POMOČ: A$TER-zv»dasta struktura, BATOSKOPIJA-fnerjen|e morskih 9\ůb\n, TEftENC*riinski komediograf, TESTIS-tnâlka spolna žleza, modo Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 30 evrov za masažo, Carmen Hriberšek. s.p., Lava 7a> Celje • 2. nagrada: bon za 3-iirni vstop v Deželo savn v Termah Dobrna 3. - S. oagrada: 3-urno kopanje v Termah Olimia Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na nasiov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Ceije do četrtka» 8. maja. novitednik " ' www.novKediiíkíCom 1 2 3 4 S 6 7 6 9 10 11 12 D 14 U U 17 It 19 20 21 22 2S 24 25 26 27 20 29 30 31 32 Ime in priimek: Naslov. rtzàdiiji Irak z I Boštjaxiom Dermolo Ona: O mnogočem ste imel prav, a zdaj ni Čas, da bi opozarjali na svojo nezmotljivost. Za nekaj vam bo kasneježal^ a ne kaže postaviti vsega na fcoc-ko le zato, da bi dobili nekaj, karvom nwrda spbh ne bo vèet On; Tfeba se bo odločiti, a pazile, da ne bodo izdatki spet preûeliki. Še vedno ne boste dobili odgovora, na katerega že dalj časa Čakate^ Tbrej začnite ukrepati tako. kot sami mislite, da je najbolje! Ona: Ttezna presoja situađ-jevposluvamboomogočilapred-nosl pred tektned, kar boste v veliki men uspeli izkoristiti v svoj osebni prid. Prihajačas. ko vam bodo uspevale (udi najbolj zapletene kombinadje. On: Uspelo vam boprepňča-rî partnerko, da so njena sum-ničenja le splel okoliščin, 7î>-krat vam bo uspelo, toda kako Ď0 drugič^ Dobro bi bib. če bi se zamislili nad svojimi dejanji, ki so na meji dopustnega. DVOJČKA ^ Ona: Morali se boste sprijazniti z dejstvom, da komur ni mogoče svetovati, temu ni mogoče pomagati. Nikar si ne očitajte, saj ste poskusili prav vse, kar je v vaSi mod. Jn na nek način celo veliko več... On: SluČt^en obisk vam bo škvařil prijetne načne, zato pa odprl nove, ta hip še povsem nesluteneperspektive, Nikarse ne obotavljajte, temveč zagrabite ponujeno pribžnosi. kise ziepa-ne bo več ponovila. Otw; Dosegli ste vse, kar ste lahko, zato zdaj počivi^te in nabirajte moči za nove podvige v bližnji prihodnosti. Pojdite na sprehod v naravo, se sprostite in skušajte pozabiti na težave. Precej bolje se boste počutili! On: Vse dogajanje se bo vrtelo okoli nedavnega poslovnega uspeha, ki je očitno precej odmeval v vaši okolid. Počutili se boste dobro, kot že dolgo ne. sa/ boste ktir zasipam s pohvalami z vseh strani Ona: Ne razlagajte problemov tistim, ki mislijo, da jih nimate. Pomoč boste riašli povsem po naključju, a ne bo zato nič manj dobrodošla. Konec tedna se vam obeta prijeten dogodek, ki vam bo ostal v spominu. On: PoslovrU partner vam bo naredil precejšnjo uslugo, ki vam bo odprlo marsikatera doslej zaprta vrata. Proti koncu tedna lahko pričakujete pnje-ten telefonski klic, ki vam bo razkril marsikaj lepega. EEZiL» Ona: Zaradi nekoga boste presneto zadovoljni, dosegli boste tudi tisto, kar si že dalj časa prav vroče želite. In bolj ko se do teden nagibat k svojemu konciu bolje se boste počutili. Seveda v družbi s pravo osebo On: Partnerka vas bo razi/e-selila na nadn. ki vam je najljubši. Vi pa ji poskusite vrniti. To bo res Čaroben teden, ko skorajda ne boste verjeli vs^ sre-d. ki vas bo obkrožala. Planeti so resnično na vaši strani. STRELEC ^ Ona: Nasprotniki bodo ob vaših uspehih povsem obupani in zgubljeni, pnjatelji pa vas bodo skušali posnemati. Sploh pa ste na najboljši poti. da si za dalj ùisa zagotovite mimo spanje in veliko lepih trenutkov. On: Postavljeni boste pred delikatno odločitev, v reševanje le-te bo pomagal nekdo, ki bo v vašem življenju igral iezelo pomembno vbgo. Seveda bo treba narejeno uslugo rm primeren njô'rt povrniti. KOZOROG Ona: Čeprav ste v precej nestabilnem obdobju, se boste le morali odločiti, kaj spbh hočete od življenja, drugače bo-steostaU sami. Ne izzivajte usode, mtiŠCevaio se vam bo tudi tam, kjer ne pričakujete. On: Še vedno lahko upate, da se vam bo želja izpolnila in da bo pannerka izpolnila dano obljubo, Tb bi vam vsekakor v veliki meri popestrilo ta konec tedna. Pa tudi ktiaj kasneje - nikoli se ne ve! "■EV ■ vodnar ^ Ona: Thid boste vložili v nekaj. za kar niste povsem prepričani. da je tisto pravo. Ali ne bi raje še malo počakali na ugodnejšo priložnost, ki bo vsekakor prišla? Rajši izkoristile vikend za temeljit podtek. On: Uspelo vam bo spremeniti neugodne posbvne tokove. kar vam bo v veliki meri povzdignilo ugled med sode-bvd. Proti koncu tedrw. lahko pričakujete obisk starega prijatelja, ki pa bo imel presenetljive načrte. DEVICA ^ Ona: Na debvnem mestu so se pojavile rwve težave, ki jih kar preveč podcenjujete. Lahko se zgodi, da se boste opekli in se le stežka izmazali iz nastaie situacije. Zato nikar preveč r\e hitite, ampak lepo počasi. On: Zaradi nekaj neprevidno izgovorjenih besed se lahko znajdete v neprijetni situađji Razgovoritese raje v varnejšem okolju, kjer bo rrumj ušes. ki le čakajo na vašo ruipako^ Razmislite malo o dopustu. Ona: Premišljevali bosteo ponudbi, ki ste jo prejeli pred nekaj dnevi, in na koncu spoznali, da ceb zadeva spbh ni tako nepomembna, kot je to izgledalo sprva. Poklicali boste prijatelja in ma sporočili odločitev. On: Ne razkazujte svojega zmagoslavja, saj se vam lahko 10 še pošteno otepa. Veliko bolje bo, da proslavite Čimbolj po-tihem in daleč od "ponorelega " sveta. In nikar ne pozabite na partnerko. Ona: Posbvni uspehi so vam odprli mnoga vrata, o katerih ste nekoč mislili, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudite se obdržati življenjski ritem, saj se vam obeta kopica prav zanimivih doživetij. Darib! On: Prijatelj bo prispeval svoj delež k skupnemuposbunemu projektu, ki ga pripravljata zadnje Čase. Zdaj je poteza na vas, zato nikar ne odlašajie. ampak pošteno pljunite v roke. 38 DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda ns za zaposfovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen 5as. zahtevane delovne izkuSnje. posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi naN^eni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih dest^h območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.e ss .gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebrtne napake pri ot> javi mogoče. UiULJE OSNOVNO^LSKA ÍZ08AAZBA VO»IK AVTOBUSA • M/2; VOÍNJA IN SKDB ZA mm, NiĐOločEN Iâs, msm CBJiD.û.pfloiinNû]NTuasT)âiopoajfrj£. AtoČEVAUllCA2tL3mCEUE KUHABSU POHOdllK • H/t KMOt PRI m mn IN KUHANJU JEO. fOMOČ P« PRIPRAV) JEDILNIKOV. POMOČ PRI OUU V KUHIIUI. POM^ VAWE POSOOe SKRBZA UREJENOSriN flSTOČO OaHVMK SREDSTEV TER PROSTQUJV: OdOČEN ČAS. 3 MESECE. I&m POMARANCA GOHIft STVa TURIZEM aO.L MARIBORSKA (Z^A 100. 3000 CEUE M0N7EBPIAVČNIHPUIŠĆ-M/tMOfiTAŽAMAVČ* NIN FU^ mtíM ČAS. a ME^ 112608: OVTAR ZA GHANENI^. TRSMNO IN mmskio. o.ao. caisxA tmk ao a. 3212 VOJNIK SlJnX>lESKAfl liVt^KDPl£SIOUl«A OEIA. DOUta ĆAS, 12 MESBSV. SiJOOe: OVTAR. 0RU2HA ZA GRAttENâTVO, TFlfiOVINO IN PRa IZVOOUa O Oil. CELJSKA CESTA 39 A. 3212 VQJWK SMJNIKTGM'M/tSTfiaHOfflADaENADEUi. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. ZAKU UČNA BRAOBENA OEU KNAUF SISÏÏMI DOSTJAN eVTARS.P.IUIVCA13.32í2VaiNIK hKWTAÍA KNAUF SISTEMOV • H/l POMO^ MONmi doux!» čas. 3 M6ECC. 2ži.2tt6: ALHS MOKT ERVIN ARČAN SP. 06 HUOflUl 1. 3000 CEUE ČIST1lEC-M/2:Ú$ČEUEPOSi0VN[H PROSTOROV MEO M IN 21. URO, DOLOCEN ČAS. 3 MESEC. S.UUS; ÛSTM SERVIS ANDRLt JOâCA RO-ŠKASČ S.P. STANCrOVA UUCA19,3000 CEUE VOaiK TAKSUA • M/t VQZWK TAKSUA. 0& LOČEN ČAS. 2 MESECA. 10.&2J08: 'NMA IN OPREMA PQZWEKTAXI BUČKO' TfflA KiZMEK KOSTUMU IPh KRPANOVA liUCA 1300QIHJE VOZNIK TAKSUA • M/t' VOZMK TAKSUA. NE-OOlOČEN ČAS. tS.BiQ08: AUARL TRGOVINA. 60STnSTVO IN STORITVI O.aO. POD GA8RI i 36« ca» MONTER FVC^AVBNEGA POHI^A* MO» TER m STAVBNSA POMSTVA. OCLDCEN ČAS. 2 MESECA. I1.KÍ088; ZAKUUČKA GRAOBOA OGA DEJAR JO$T IP, MA1£ ÛOl£ Sfi. 3212 VDJNIK DaAVECBAEZ POKUCA ČISTILK M/t ČđdUE PROSTOROV V CEUU DOlOČa tfi h MESECEV. MlTm BN • KOM. STORITVE iN SV^ARIE. O.OJl. EFENKOVA CESIA61.3320 VELENJE VQZMK AVTOBUSA • M/t VOŽILIA IN SKRB 2A AVTOBUS, OOLO&N ČAS. 12UESCEV. n.SiOOB: EZLETNIK CaJE OU ?mm IN TURISTIČNO PODJETJE. A^ČEVA ULJCA20. SDOCiCEUE čiSTiiKA • M/t Čiščenje prostorov, določen ČAS. 12MESECEV,a0.4i0tt;ftATIR STORITVENO PODJETJE OJIO. 08LAKOVA UUCA 31 3000 . CEUE ^ ČISTHKA' M/t' ČlŠČEKiE PROSTOROV. OOLDČEN ČAS, 12 MESECEV. 38.4^008; BATtR STORITVENO P06JÍTJE 0.0.0. OBiAKOVA OLJCA 32. 3000 CEUE OaAVn:ZA PREPROSTA DEIA. OaOZMOTOftNO ŽACO • M/t OElil bSČEUU VESTAUIE NA TRASAH ENERGETSKftt VDĐOV. HQiSàii ČAS. >2 MESECEV. 1BÍÍ8U; LESEMBAl IVAN MlAKAR iP. ŽELEZARSKA ŒSTAa. 3220^E VEOCTEVAIKA'VEl^AKJETEl^SKI MARKET1N6 • OEUMID K^ JE NA KIDRIČEVI (JLia3,VC£UU.NEDOlOČaČAS.1.Si008:GE-NA KM. TRŽENJE IN STfflITVE. D.O.a. KOMPOIE řZ.3220§TOflE NEZNÁM NAZIV VOZMK AVTOGUSA • M/t VOZNIK AVTOeiiSA. VOZNIK V CESPIEM PROllETU DOLOČEN ČAS. Uifl» IZIETMK CaJE DJ. PROMETNO M TORISTIOH) POtJETJE. ASORČEVA UUCA 20. 3000 CEUE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DQ 3LCT) VOZNIK • M/t VOZNIK TOVORNJAKA V TUJINI NEDOIDČEN ČAS. 3.S.2DIU: LXV MARJAN. PRE* VOaiSKE SÏÏWTVE OJia, >VENCA 3. 3212 VOJNK oao V KOVmSKI in 1£SNI nCDZVOONJl DELO ^ TUDI NA TERENU-M/t'DELO V KOVINSKI IN LESNI PAdZVOOKJI. oao TUOf NA TEJ^U; OOLDČEN ČAS. 3 ME^C^ 10UOD8; 'IGRALA IN C^EKA PÛZINEKTAXi BUČKO' TlNAPOZlNEK-KOtTDMAJ S.P. KRPANOVA UUCA3.3090 CEUE ^ TAUUHin POMOČNIK POCMKOVAiEC IL • H/h ffîmVA ElEMENTOV NA QNmjE. BRUŠENJE. OB^AUE ElEMENTOV HA mMK ZLASAN^ ElEMENTOV ^ D01I3ČEN ČAS. 3 MESECE, lim; POONKOVAL-NICA. STORITVENO PODJETJE. aO ^Úm^ SKACESTA8.3000CEUE AVTOMEHANIK ' MEKANIH. U/t AVTOMEHANIČNA OEIA. HidO-LOČEN ČAS, AVTO CEUE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE ao.. IZUE. IPAVČEVAUUCAZUQOQCEUE SNAŽILKA bSTUA[VGJNlK -M/ti PROSTOROV. DOLOCaD^ Č1$Č»JE POSLOVNIK SMESEaUiOOa; PANHYSA Ďď^E IN TUBOWU m. AAIA VAS 10t. 3391 PíTROVČE KUlIČAmČAA SUttJNI KUUČAVWČAR/MDVTE})' MONTA* 2A PVC IN ALOSTAVQNEGAPOHI^A. MONTAŽA ICRAl OGUlČEN ČAS. 3 MESECE. Hi mm MILAN PEČOVNIK S.P. ROSOVÁ UUCA t 3060 CEUE MOffTER STAVBNEGA POHIŠTVA (ALU FASAD) M/t HOliïAÎA ALU FASAD. DOLOČEN ČA& 3 MESECE. 3.5ÍS09: MMlOIfT MILAN PEČOVNIK Si. ROBOVA UUCA 1.3000 CEUE VAIU1£C MONTER • MONTEH PVC STAVRNESA POH^ ŠTVA. laOCEN ČAS. 12 MESECEV. IU088; MIK MQMAROONO TRGOVSKO IN PROtZVOONO POI^ JETJE. CLOil CaiSM CESTA 3212 VUNH( KBUIMK KERAMIČAR-M/t KERAMIČARSKA KLA. «Da LOČEN ČAS. 4.^2086:60IN6. PROJEKTIRAN«. IZVAJANJE. INŽENIRING. DJXO, (HKA^I^KA CESTA B a 3000 CaJE ^KmfSMR PLESKAR • U/l PLESKARSKA OEIA. DOLOČEN ČAS. 9 MESEC£V. 4.5iDC8;ai ms. PftOJEKTlRA-UE. QVAJAKIE. INŽEMRINE. 010. DPĐtARM' d(ACESTA9B. 3060 CEUE GimČAR POMOŽNI DELAVEC (REZAČ) • WÍ POMOŽNA DELA V TISKARNI. OIOČEN ČAS. 3 MESECE. 30.4J008; ČEHSK. GHAflČND PODJETJE, D.aO, BEŽIGRAJSKA CESTA S. 3000 CEUE NATAKAR STBEŽBA HRANE IN PUAČE • N^ STREŽBA MAUa KOSIL ALACARTA ^ BOLDČEN ČAS. 3 MESRE. nvm GOSmNA KCRSIJOIANDA POOGRAJŠEK S.P. PRISTCVA11.3204 OOBRNA Sn^ HRANE W PUAČ M/t STR^RA HRAI^ IK PUAČ. NEDOiOČEN ČAS. 3O.4.200S;TRGOVMA IN BIS1H) âXORPLKM SlANISUV KRAJSEK SP. ZADOeaOVA6B.32nâ(DFJAVAS KIMAR KUHAfl-M/t KUHARJE NA ALACARTTL UAUCt KOSILA: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2SÍ.2003: GOSTILNA KOREN JOUNOA PODGRAJŠEK S,P. PfUST0VAliJ204 DOBRNA KUHAR/P1C0P» • M/t PRIPRAVA iN KUHANIE JEDL NAČRTOVANJE JEDfUIIKOV. VOOSUE IN USKLAJEVANJ OEU V KUHUUL PRIPRAVA IN POA PK. SKKB ZA UfSJENOST IN ŮSniČO DE* LOVMK SREC6TEV TB PROSTOROV: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. ISm POMARANČA miH^ STVa TLBMZIM aO^ MARIBORSKA CESTA 106. aoofliaiE FRIZB mm v TRS. CEKTHi; PIANET TUl • M/t VSA FHBSKA OElÀ STRIŽEILI BARVANJE. PRAMEM. POOAUŠEMKJE lAS. UKAKK. SPt lUAME ^ DOLÛ^ ČAS, 21ÍÍ088; MiïJA STORITVE W TRGOVINA DJXD. CESTA V MESTNI 113684.1090 UUeUANA FRIZER • N^ DELO V FRIZERSKEM SALONU. Nt DOLOČEN ČAS. fiiJOOfi; K02N0 10.0.: SALON SIMPli OPEKARNtŠKAlíSTAB. 3000 CEUE PR0DAJA1£C f^JAlEC-MOSKh O&il VmviNl PREVOZ BLAGA. ZLAGANJE BLAGA NA FUJCS. CCLO Z RAČ13U1JIIKDM. PRENA^ IN OVIGOVMJE BREMEN: DOLOČEN ČAS. B MESE(^. 3^.2006: EliKTRDINŽENIRING UUIA PflOIZVOONJA. IZ* VAJAME. SERVIS IN TRGOVINA, m. UUCA MESTA6REVENeROiai4.aOOOCEUE PROOAJAIEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVAU • DE> U»NO MESTO mJE M/t PRODAJA OfflEME ZA MAU ŽrVAU. NEDOLOČEN ČAS. 4.5J0I»: AifAPETITtGOVlNA O.OJ1. LHAUSKA CESTA29. 1000UUBUANA SREDNJA PONUmA IZOMAZBA VARNDSTNIVVAflNOSFNiCA • M/t VAROVANJE PREMOŽENJA IN OSEB. NADZOR; OOLOČOI ČAS. 3 MESECE. 11.12006: VARNOST MARIBOR VAJ^ VAIU PRBtO^ TRGOVINA. STOHTVE IN P»](ZVOONlAOJi.KRAUEVIČA MARKA UUCA imutím^ VUIKMIZER GTI iN Tin- NVt IZOELUVANJE GUMENIH IZDOJtOV. SPAJANJE IN MONTAŽA TRAKOV NA TERENU: N^ČEN ČAS. IQ.S.20ÛS: VUUOmiZACUA PRGIZVOOHJA IN PRODAJA GUMENIH PROIZVOOOV. 0.0.0. KOSOVA ULJCA iimtňJl SRQWJA STROKOVNA AU $n.OŠNA IZOmZBA SVETDVAIE KAPITALSKIH NA10& • M/t SVE* TOVAItô IN SKLEPANJE POCOOB.TH^ETDČK VZAJEMNIH SIOAOOV PRI 3IANIH STRANKAH NA TERENU: DIXOCEN ČAS.8 lftSECEV.4^ JODS: ZM PROVIDUS. m2ik ZA ZAVAROVALNIŠKO 2AS70MNJE aOJl. ZAGHEEà(A CESTA 20.2000 MARfSOR VRTNARSKI TlHNm SAMOSTOJNI VRTNARM0SXI;06UK0VAN£ VRTOV. ZASAJANJE. VZDRŽEVANJE VRTOV. KOŠKIA TRAVI OBREZOVANJE ŽIVE MEJE. IZDEIAVA m TAN. RIDNiKOV. VOMIH MOTIVOV. SKALJUAKOV; DOUl&N ČAS. ? ME^. 3JiDOe: MARANfA PODJ£TJE ZA PflOJOaiRAWe D.Oil. HiLÙI^ S^ UUCA 11.3000 cajE ÉAAnČNI TEHNIK 'FlEd Jmsi . M/t TISK ALU P0i«IV6 KOV ZA POTRSE MifČNE INDUSTRUL TISK NA ALUMINIJASTO FOl^': NEOaOČEN ČAS. mim FOTOUK TRGOVINA BRAFfČ» IN FOTOGRAFSKE STORITVE. aO.O.. TEHARSKA CESTA4.3000IXUE EKONOMSKI TIHNIK RSERENT LOGISTIKE • M/t OPRAVLJANJE NA* LJK PO NAVOOfUH DEimiALCA. DOLOČEN ČAS. 3 MESEIÏ. 30.421Xft MANPOWER OILD, PS (BJE. HANETOVA ULKA14. aon€EL£ UPRAVNI TIHNIK STROKOffll SOOEUVEC I. • M/t' SMDSTOJNO VOOI m OPRAVUA ADMINISTRATIVNA DELA. OflGANIZm TBflIČNM ZADEV V SOADU 2 ORGANIZACUO OEIA. UREJANJE IN VCQENJE DOKUMENTACUE. EVIDENC. TEHNIČNO PRIPRE VUANJEffUDIV IN PODATKOV. DRUGE NALOS PO NAVDOlUH NADREJENE&A: N0KU3ČEN ČAS. 3(l4iQ0B; ZAVOO KPliGUlI SLilVDIUE ZA ŠOlSTVD: OBMOČNA ENOTA CBJL CANKARJEVA UUCA 1,3080 CEUE EKONOMSKO KOMERCIAINI TEHNIK NASAVNO PROOUNI REFERENTKOMEROAIiST . M/t NASAVM) PROOAJNI REFBIENT4C0MEf^ CUUST.TUDIOEU)NA T^U; OOlOČa ČAS. 3 MESCE. mUSOO; 'ISRAU IN OPREMA POZ^ NEKTAX! BUČKD'TINA POZlNEK«0§TONiU S.P. KRPANOVA UUCA 3.3000aUE K0MCRCIAU5T(VSŠ) KOMERCIAUST ZA PRODAJO • MOŠKI; KOMERO-AUST ZA PRODAJO SKLADIŠČNIH HAL. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.12S0S: SIAO »S ANOflU KtIZMA SJ*. PUOlVAim ». 3600 (aiE KMEROALJST • MOŠKI; PROOAJA SKLADIŠČNIH HAL KitOČEN ČAS, 3 MESEI^ a.i2IB8,' SRO (»S ANORU KtIZMA S.P. PUCOVA UUCA 18. 3000CEUE POSIOVNISEKRHAR POSLOVNI SEKRHAR • M/t OPRAVUANJE AD-MIKSTRATTVNIH OU SPRUEM. VFISOVAUE IN ODPOŠlUANJE PGŠTi TIPKANJE. RAZMNOŽEVA NJE IN UREJANJE QlADfVA ZA POSLOVODSTVO POOJTJA. VODENJE KADROVSKE EVIDENCE. VC^ DENJE DElilVNEBAKaEDAAJA ZA OIREKTDHJA SPREMUANJE REALiZACUE PLANOV. IZDELAVA POFlOČliN INFDRMAOI TIR ES^tPO NALOGU DIREKTORJA TER DRUGE NALOGE PO KAVOOlUK IN DOLOČITVAH DIREKTOfUA' NEDOUČEN ČAS. tOiJOOB; KES GRAOKIE. GRADBENO PDOJETJE. 0.00. KIDR^A UUCA2S. 3000 CSUi VtilA STROKOVNO IZOBRAZBA ORGANIZATOR DOKUPOV IN NEPREtfl^INSKI POSREDNIK M/t ORGANIZATOR DOKUPOV IN NEPREMIČNINSKI POSREDNiK. DOLOČEN ČAS. 12 MESEISV, ZtUy». KAPiïOL NSHEMlOlItrE AGENOJA ZA POSRHMISTVĐ V PROMETU Z NE* PREtt)ČNIHANL DJIJL. BEŽIGRAJSKA TESTA 7, 3900CaJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA COBRAZBA ZAVAROVALNO RNANČNI SVHOVALEC • OELOV-NO MESTO CaiE • H/l SVFTOVANIE PRI PESTRI mi RNANČNIH NALOŽB. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 3.SÍ601 FINPRO C ZAVjUBVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA Đ.aO. SIMHKARSKA a57A3.123000MŽAIi UNIVERZnETNA IZOBRAZBA KOMERCIALIST OEKTRD ODDaRA M/t PROOAJA IN NABAVA. NEODLOČEN ČAS. I9.5.20QS; INPOS, TEHNIČNA TRGO^NA NA DEBELO IN ORO8N0. m, CEUE. OPEKiUMIŠKA CESTA 2. 3008 CEUE KOMERCIALJST ODDELKA ZA GRADBENI MATERIAL* M/t PRODAJA IN NABAVA. NEDOLOČEN ČAS. 1B.U008.' INPOS. TIHNIĎ1A TRGOVINA NA DEBELO IN DR08NO. aO.O. CEUE.OPEKARNIŠKA CESTA 2.3000 CEUE KOMEROALJST OGDELXA ŠIROKE POTROŠNJE . hVt PRODAJA M NABAVA, NEDOLOČEN ČAS. I9.S.200B; INPOS. TEHNIČNA TRGOVMA NA DE* BELB IN ORORNO. DM, HUE. OPOAffllŠKA CESTA2.3000aUE DIPLOMIRANI INŽENR U^ORATO-AJJSŒ BI0MEDK:INE(VS) INŽENIR lABORATORUSKE MEDICINE l^'RI* PRAVNIK • M/t SPOZNAVANJE PODRDČLI KLA KLINIČKE BIOKEMUl SPREJEM IN PRIPRAVA BIOLOŠKA MATE^MA ZA PREISKAVE. ANA* UZE URINA. BLATA SPUTIIMA. UKVOflJA VS-MATOLOŠKE PREISKAVE ENQMOV. PROTBNDV. LJPIDOV; ODLOČEN ČAS. 9 MESECEV. 7Í.2QD8; SPLOŠNA 8QLJ«|SNICA SUE. OBLAKOVA ULICA 5.30QOCEUE INŽENIR lABORATORUSKE MEOIQNE S SPECIAL* NIMI ZNANJI I. M/t SraZNAVANJE POOROČU DELA KLINIČNE BIOKEMUE. SPREJEM « PRIPRAVA BIOLOŠKEGA MATERIALA ZA PREISKAVE. ANALIZE URINA. BlATA. SPOTOMA. UKVOFUA. ICMATDLOŠ)^' NEODLOČEN ČAS. 75ÍD08; SPLOŠNA eaUU^ICA CEUE. OBUUCOVA ULICA S. 3000 CEUE PIZIOTERAPEVT FIZIOTERAPEVT • M/t BRGANIZIRANIE IN IZVAJANJE FIZIOTERAPUE V PROCESU ^VSTVENE NEGE OSKRBOVANCEV. UÊIÏÏAVUANIE POTREB PO FT IN PRIPMVA PREDLOGOV ZA n PRDGRA* ME. SOOaOVANJE Z ZDRAVNIKOM; DOLOČEN ČAS. 1 ME»:. I0.Í2OOB: CONTRACO^OV OOM VOJNIK. STORITVENA DRUŽBA. HM., CE> STAVTDMAŽSA.32l2V0JNfK UUVBUITnNI DIPLOMIRANI MŽE-NIR KRAJINSKE ARHITEKURE PftODUKTNI VODJA IN VODJA KUPCEV - M/t STRATEŠKO TRŽENJE PROGRAMOV OTBOŠKfH IGRAL (IGRIŠČ) IN URBANE OPREME VISOKEGA KlU(OVOSTNEGA RAZREOA. TH2ENÍE TEH m GRAMOV NA PR0J8ni1V2AS^EMlN JAVNEM SEKTURJU (PRI ARHITEKTIH. PROJEKTANTIH. INVESTTTORJIH. ŠOLAH, OBČINAH VOOENJE KUPNE PLATFORME NAVEDENIH mOGRAMOV V SL0VENU4. GRAflČNA PRIPRAVA PROSPEKTOV. OGIASOV « »SANJE POSTAVITVE OZ. UflfiANE OPRiAlEiNEDOLOČBi ČAS. 7.&.2088;IU-VA60. PODJETJE ZA TRGOVIN& GHAOBENÉVO IN STORITVE aOiL. 06 DRAG11.3220 ŠTORE UNIVERZITTÎNl DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT N^niAVNA DELA IN NALOGE NA KAZENSKEM. OVIINEM. GOSPOOAffr SKEM. DELOVNEM M UPRAVNEM POOROÙU. ZASTOPANJE STRANK NA NAROKIH. SPREJEMA-UE STRANK V PISARNI. DELO Z Ri^NAINIKOM. m: DOLOČEN ČAS. 14 MESECEV. 29.4Í00S; MJKO VREČER • DOUTNÍK. KIOR&VA UUCAZS. 3000 CEUE STROKOVNI SODEUVEC ZA PfUVNE ZADEVE • M/t PRAVNA DEU IN NALOGE NA KAZENSKEM. aVUlEM. GOSPODARSKEM. UPRAVNEM Ik DOOVNEU PODROČJU. SPREJEMMJE STRANIC {EIOZRAČUIALJUKDM. ITO; OdlOČEN ČAS. 7 MESCEV.29. NOOG SAVINJI FRIZER FRtZER M/t VSA FiHZERSKA DELA: STRLŽENJl BARVAKJE. PmiŠEVANJE US. UKANJE. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE SPENfaULIE LAS DOIOCEN CAS. 12 MESECEV. 21iiOeG; MTUASTORnVT M TRGOVINA 0^0. CESTA V MESTNI UM 84.1000 LJUBLJANA VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA RAČUNOVODJA • H/i VODENIC KlUfŽENJE. U-KVIDAOJA OBRAČUNAVANJE m SESTAVUANJE RAZMR STAT^ S PCKiftOČiA RAČUNOVODSTVA IN RNANC: NED010Č9 ČAS. 30.4Í0D8; OSNOVNA ŠOLA ttOZHUE ŠOL^ UUCA 23 MD UPiOMRANI INŽENIR 6RMI6ENI-ŠTVA{VS) TEHNOLOG GRADBENIŠTVA • KONSTRUKTOR MONT. OeJEKTBV M^ IZDELAVA VSEH FAZ TEHNIČNE DOKUME^ACUE. laCLAVA IDEJNI» ZASNOV ZA PONiœ NEDOLOČEN ČAS. S.BÍMt; SMREKA PROIZVODNJA. TRGOVINA INSTO^ a0.O,ffllSMREtlE2C.33426ORmSRAĐ UC SLOVENSKE KOWJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA bSTUKA • ČIŠČENJ PROSTOROV. DOLOČEN ČAS. fi MESECEV. 29.428«: PANHYGU Ôâï HR IN TT«MNA D.O.D, ARJA VAS 101. 33QI POROVČE OSNOVNOŠOLSKA IZCttRAZBA PWQŽttl ElEKTROINŠTALATER • M/t PMDČ PRI IZÎ^Vi nŠTALACU V naUETJIH • DELO SE OPRAVUA V NEMČU(; DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 101^; BSm STDRÍTVE, ROMEO UPMK. Sf.HAUBRE6ia2lSiOČE BIAGOVNI MANIPULANT SLOVENSKE KOhUCE • M^flZIČNA DELA V SKUUNŠČU PRIPRAVA BIAEA ZA PRODAJO. VOŽNJA Z VIUČARJEM: DOlOČEN ČAS. B MESEI». 32i008; POSLOVNI SISTEM MERCATOR 0.0. DUNAJSKA CESTA 107, 1000 UUBUANA STBUGAR OPERATER OtC STROJEV DELO HA OIC STRliŽMCAH. SAMOSTOJNO OOO NA OC (» OaOVAUilR CENTRIH. STUŽNH AVTOMATIH. IZVAJAME SAMOKONTROLA. VODENJE EVIDENC, ROČNI TRANSPORT. OEUIVNO MESTO JE NOfMt RAM; DOLOČEN ČAS, 12 MESEIZV. lUm. MA* ROVT PROIZVKWO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, OJXO.STKAMQ», 3206 STRANICE ELEKfBOmŠTALATER ELEXTKOINŠÍMATEHSXA DOA • ZDELAVA INŠTALACU V PODJETJIH • oao 2 OPRAVUA V NEMČUI; DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 10.SÍ008; ElEKTRO STORITVI ROMEO UPNIK. Si'. MAU BREG 13215 LOČE PRODAJALEC PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI LOVNO MESTO aOVENSKE KONJICE M/t PRO DAJAOPREMEZA MALEŽJVAU; NEDOLCÍENČAS. 4i.200$; AlfAPET TRGOVINA DM. LTTAUŠKA IHTA 20.1000 LJI^UANA PROOAJAIEC • M/t DODAJA DARIUIEGA. Ruskega in pisarniškega materiala, ne ODLOČEN ČAS. 7i.200e; 8E1IC0 ZUNANJA TRGVmA K PDSUm STOrn ÙJÏSL STA» TRG IS. 3210 SLOVENSŒ KONICE SftBNUA POKLICNA COeflAZEA PRODAJALEC • VZDRŽEVALEC • MOŠKI: PRO OAJA NAfTNW DERIVATOV. TRGOVSKEGA BIABA. POMOČ V PRJ^ NA BENCINSKEM SERVIS • DMV SLOVENSKA KONJKE; OCUlČEN ČAS. 6 MESEOV, ai.2D08; JLWIQ MAR KETINa KDOPOtAdJA D.aO. L^OVSKA LRJCA 45,3210 SUIVBISKE KONJICE GRADBENI OELOVOOJA BRADBENI OaOVOOJA. SRAiBail 1BHHK • NEPOSREDNO VODENJE Oa NA ORJ^;* T»L nSXJUÈBi ČAS, 38.4.201% KONGRAO SRADBEND. OBRTNO, INS7ALACUSKÛ IN PROIZS^ PODJETJE 0.0. TOVARNIŠKA CESTA3.a2^0SLOVENSKEKWiJKE STROJU TEHNIK KONTROLOR • M/t KONTROLA IZOEUUIV IN Pouzo&KDV V mrmuk strojev M NAPRAV DOLOČEN ČAS. 6 MESESV. 30.42008; KOSTTtOJ • STROJEGRADNJA VZDRŽEVANJE. STORITVE. SERVIS. O.O.D. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 SUIVENSKE KONJICE UNIVERZFTFTNIDIPIOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA KOMemiST • KALiGHANT ^/t IZDELAVA GRADBENIH KJ^ULACU IN VOt^E GRADBSA NEDOLOČEN ČAS. 30.42008; KONSRAO GRADSENO OBRTNO. INSTAIACU-SKO IN PROIZVODNO PODJETJE O.O.. TOVAR* NIŠKACESTA3.3210 SLOVENSKI KONJICE I« ŠENTJUR OSNOVNOŠOLSKA (ZMRAZBA POLA&ANJE GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG SntOPOV . M/t POIAGANJE GIPS PLOŠČ IN MMSTR0N6 STROPOV. NEDOLOČEN ČAS. 1.SÍ008; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANOAEJ KAVKA S.P. UUCA I. CEUSKE (m 21 3230 ŠENTJUR STREŽBA aiAČ-tt/t POMOČm STREŽBI PT JAČ. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV 2ÍÍ20OI; GOSTINSTVO IRENAZDOC^SJ', SVE11UU 10A.3Z220AMIUE VOZNIK VOZNIK TOVOf^ESA VOZILA • H/i DPRAVUANJE TOVORNEGA VOZILA NOSILNOSTI 10 TON NA OBMOČJU SIOVENUE. NEDOLO-^ ČAS. I liiOOI: AVTOPREVOZNIŠTVO M KAVA BAR FRMC RATAJ Sf. CESTAtiONA D0fiR0TTNŠKA1UZ30 ŠENTJUR SREDNJA POKUCNA IZC«RAZBA STROJNIK AVimSALA U/t STROJNIK AVTODVÍOAIA. NEDOIDČEN ČAS. 1.5.2006.' STORITVE Z LAHKO IN TEŽKO fiRADBENO MEHANIZACUO LU0V1K VRŠNAKS.?, ZAÊAJ PRI PONIKVI 25.3232 PONIKVA VOZNIK TOVORNJAKA H/i VQZWK TOVORNJAKA. NEDOTČEN ČAS. fl.BJOOB; AVTO> hoví tednik BORZA DELA 39 PREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P.. KOŠNICA immmi LABORATORIJSKI TEHNIK ueoRAn]flusKi TiHNiK • M/2,' mm V UBOMTORUD ZD. NEOOLO&N ČAS. 1SÍ2D0B: ZDRAVSTVENI OOK ilHim, CESTA LâMA 00-eR0TlNâ(A3e.3Z30^JUn PROMETMITIHNIK mm ' H/h RAZPOREJANJE VQÍEKJE IN KAUIONOV, PISAflNI^KA (JEA: OOlOtEN CAS. 6 UESeCEV, llimZ: M^TRANS ČATER TRAN> SPORI. STORITVE O.OU. CESTA LEONA DOBR» EKOMMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMEftCIAUST REFERENT M/l KOMERDAUST REFERENT. NEOOLOC» tAS. lUOOa* AĐH£ZIV TBGOVIKSU IN TUNAKimiGOVINSKA mŮSk. 0.a0. ŠENTJUR. PRIMOŽ PRI §0(TJIIAJU Z4 C. 3230§EKTJUR ODKTORMEOiaNE ZOftAVKIK SPIO^KE MEOlPNE AU DRUŽINSKE MEDICINE I ZAKUliĆENIM SEKUNDAflUEM V ZDMVSTVENI PDSTAJI PLANINA PRI SEVNIP UfL ZDRAVNIK V SPlO^i AMBOlANTl. NE-mtOi ČAS. 2&6ÍD06: ZORAVSTVUI DOM ŠENllUR. CSTA Lf OKA OOeROTINŠKA 3 B. 3230 $ENIJUR_ Ui ŠMARJE PRI MliAH OSNOVNOŠOiSKA IZOBRAZBA P0M3C V VULKANIZERSKi DELAVMO • t/1/Í POMOŽNA DELA V VULXANIZERSXI DELAVMCI. DOLOČEN ČAS. 12 MESEdV. mm: VULKO DUUN ORAČA SJ). LEVSTIKOVA UUCft3 A. 3250 RO&AÍKASIATINA VOZIfIK 7AKSUA.M/Ž:VDZNIKTAKSUA V ROGAŠKI SUTINL NEODlOftN ČAS. IS.S JD08: AMARl TRGOVINA. 6QSTINSTVQ IN STORITVE. Di).0, POO&ABfliS.3{IOOCEUE ZIDAR ZIDAR M/l ZIDANJE INMETAVANJE. DOLO^ ČAS. 12 MESECEV. 30.4.2003; GUOfTEU POBE-2lN 6 SIN JANEZ POBEŽIN S.P., CElJSKA CESTA 34.32SQA0GASKASLAT)NA STRUGAR SnUBAR H/t' STKIJŽEKJEIZDELXOV IZ NERJA VEâH MATEfiULOV. NEODLOČEN ČAS. 2.SÍ008: PEÏÏK PODJETJE ZA INŽENIRING PflOŒSNETlH-NIKE IN STDOJNIHINSTALAOI. 0.0.0. (HJSKA CESIA 38 A. 3250 RDBASXA SUTINA ŽIVILSKI DELAVEC V PEKARSTVU POMOŽNA DELA V PEKARNr • U/Ž: j^MD^NA DEU V PEKARNf. NEOOIOČEN ČAS. llSiDOB; SOTU KMmJSrVO IN TRGOVINA. O.D.a POOČ& TfiTEK. IMEND 76. lUENO 3254 POOČETRTB SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA MOKTTfl STAVĐNFSA POftfŠTVA* M/Ž; MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA. OEMONTAŽA IN STEKLE-NJE STAVBNE6A POH($TVA.' NEDDLÍ3ČEN ČAS. 3.5J008; MONTAŽA JAN HGKT ZlATKO ŽlVt NJAK SJ). IRJE 6 A. 3250 RD5ASKA SUTINA EKONOMSKI TIHNIK KNJIGOVODJA • hVl POMOČ V RAČUNOVOD Sm NEDOLOČEN ČAS, SiiDOO; TORNA« TRANS. PREVOa IN STORITA OiU). STEKLARSKA ULICA 10.3250ROGA$KASLATINA INŽENIR STBDJNI$TVA PROJEKTNI VOOJA hVl PROJEKTIRANJi IN PRI* mVAPRDIZVODKJE. NEOOLOČENČAS. U200B: miK PODJETJE ZA INŽENK^INC PROCESNE TEK NIKE IN STROJNIH INSTALACU. D.aO. (£USKA CESTA38A.3aDmŽKASUDNA UBVELeHME OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PROIZVODNI DELAVEC • WÍ BAZNA PROJZVI^ ONA DELA NASnSKALMCI. NATIKOČEM TBAKU, NA LAKIRNICI IN EMAJUANICl VUAČEKJE. SE* STAVUAUE TEH DSTAU DEU V PftteZViKWJL' DOmČEN ČAS. I MESEC. 9.5.^08.' AOEOD H.R. KADROVSKO SVETOVANJE. Dii.O. PODRD^ICA CEUE.OUCAXIV.DIVIZUE6,3QODCELIE DELAVEC BREZ POKUCA POMOŽNI DELAVEC V ELEKTROMEHANIKI • M/Ž: ZARISUJE, IZREZUJE, KRIVI ROSI, VRTA, IZVAJA SESTAVUANJE POSAMONIH SESTAVNIH DELOV S TOČKASTIM AU E^lCWM VARJENJEM. KOVIČEUtM. VUA^EM ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.52008: VMOSA. PODJETA ZA PR(^ (ZVOONJO IN STORITA D.OJ). KOROŠKA CESTA 37C.33?aVEL£NIE ČISTRfC ZELOilAVE • M/Ž: ČISTI ZELÍKJAVO ZA PflřOa>VO [N PAKIRANJE. IZVAJA KDNIHOLO KVAUTETE miNJAVE. ZELENJAVO USTREZNO REŽE. IZVAJA PRAJUE IN SU^E ZUEUAVE. TEHTA IN PAKIRA ZELBlIAVa ZL^ ZABOJE NA VDZIČEK IN V HLADÍLNICO, USTREZNO SKLADI^I IN SORTIRA ZHfiilAVO; DOUIČEN ČAS. 1MESE. 30.4ÍÚ06; VEGEPAK. PREDELAVA IN PAKlRAfllE SVEŽE ZELENJAVE DD.0. KOflO^ CESTA 58 D. 332DVELEUE POMOŽNI DELAVEC DELAVEC V PROIZVODNJI • hVÍ ENOSTAVNA Pm^OWA DEIA BRUŠENJE, PIUEUE. PREO-BUKOVANJE. KOVANJA IN SPAJANE KOVIN fH).; DOLOČEN ČAS. S MESEC£V. 1B.S JDQS: TEHNOCO-MERC AGENCUA ZA ZAPOSLOVANJE. IfiGOVINO. GDSTINSTVa GRADBENiŠTVa PROIZVODNJO. PREDEIAVD IN DRUGE STORITVE m. DRA-VSKAUUCA 9.2000 MARIBOR GRf^ENI I^VEC • NVl POMDČ PRI ZIDANJU. OMETAVANJU. BHONlRjUilU. IZDELAVI OPAŽEV. POSTAVUMJU ODROV. UREJANJU BRADBt^; DOLOČEN ČAS. 6 MESQ:EV. IO.UDOB; TEHNDC& MERC AQENOJA ZA ZAPOSLOVANJE. TRGOVINO. GOST^STVO. 6RADBENI§TVa PROIZVODNJO. PREOEUVO IN ORUÛE STORITVE O.OJ). DRAVSKA UUCA 9.200Û MARIBOR VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA V11ZIIA • M/l' VOZNIK T» VORIEGA VOZUA DPRAVUA DELA NA STAUIIH RELACIJAH V SIRSIDK0UC1 VELENJA. NAKIAOA IN RAZKLADA tZOEIi(£ IN MATERULL DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 29.4.Z0QB; LîflAST, PODJETJE ZA (ZDELAVD IZDELXOV IZ KOVINE IN LASTIKE HM. PRELOSKA CESTA 1.3320 VELENJE VOZNIK AVTOMEHANiK VOZNIK M/l VOfi IN SKRBI ZA TOVORNO V^ ZiO. OPflAVUA ^Híí NA DOLGE IN KRATKE RAZDALJE. SiO^ ZA lEMlIČKI S^IBNOST VOZllA ZA KA^^ JE ODGOVOREN. fPO; DOLOČEN ČAS. 12 MESâ:EV. 5.12006; OSMICA PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.O.O. KOROŠKA CESTA44.3320 VELENJE TAPFTNIK TAPETUIK • M/l IMIOVANJE. POPRAVUAKJE in mmm. oblazinienesa pchiStva. IZDEOVANJE TIKST1LWH DEKORAOJ; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. IS.fiift»; DELTA • IN, AEENO* JA ZA ZAPOSLOVANJE. TRGOVINO, GOSTINSTVO, GRANENE§TVO. PROIZVODNIO. PREDELAVO IN DRUGE STORITVE D.Di}.. LOŠKA UUCA 10.2000 MARIBOA STROJNIK IZVAJANJE STROJNIK INSTALACIJ • M/Ž: IZVA* JANJE STROJNIH tN^ALAtU. OClOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.5.2008.' INŠTALAT^TVO ROBERT KLAIER SP. RDRJAN Î35,3325MAN1 NATAKAR STREŽBA • M/t' TOČI ALKOHOLNE IN BREZALKI^ mu PUAČi PRIPRAVLJA IN IZVAJA PRODAJO NAPITKOV IN OfiU^N IZDELKOV IZ PRODAJNEOA PR05RAMA. NAROČA IN PREVZEMA PUAČO ZA PRIPRAVO IN PROOAja IPD; DOU^ČEN ČAS, 12 MESECEV. 5.SJD0B; ZABAVNI PARK OSMICA, FRANC JAZ^C S.f. GUBČEVA CESTA B A. 3320 mENJE KUHAR KOHAR • NVl KUKANJE DNEVNIH MAUC, A LA CAlIIt NUQLDČEN ČAS. 7,5.?D0B; ANItIN m NE ŠTOflMAN S^. • GOSTUNE KOTEU ŠTORMAN. RIMSKA (2STA10.3311ŠEMPEHR V SAVINJSKI OOUNI SREDNJA POKUCNA IZDBRA^A POMOŽNA DEU V STREŽBI • N^l STREŽBA. ČIŠtiNJE: DOLOCEN ČAS. S MESECEV. 8.5.2000; BAR ROKY. MARJANA NOVAK ZK KOROŠKA Ct STA16D,3326Š0STANJ ŽIVILSKI TEHNIK VODJA mni ' M/l' IZVAJA NADZOR NAD DE LOM IN KAKOVOSTJO OPRAVLJENIH DEL ZAGOTOVI PLANSKO IMDBO Hm. POSKRBI DA JE ČISTOČA PROIZVODNJE V SKU^ Z ZAHTEVAMI RAZPOREJA DELAVCE. JIH USMERJA. JIM OAJE NAVODILA. DPRAVUA PflEVZEM IN ODPREMO ZELENJAVE, NADZIRA OPRAVUMJE DELA {KO-LJĎNSKO IN KAKOVOSTNO!, l^STl ZELENJAVO ZA mmn IN PAKIRANJE. IZVAJA KONIRAD KVrniE ZaENiAVl ZELENJAVO USTREZNO REŽE. IZVAJA PRANJE IN SUŠENJE ZHEUAVi IHTA IN PAKIRA ZELENJAVO. ZLABA ZABOJE NA VOZIČEK IN V HLADIUflœ. USTREZNO SKLADIŠČI IN SORTIRA ZE^AVO; DOLOČEN ttë. t MESEC, 30.4.20QB; VEGEPAK. PREDELAVA IN PAKIRAJUE SVEŽE ZELENJAVE DiLO.. KOflOŠKA CESTA 56 B. 3320 VELENJE mzAue OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČNIK PRI DELU M/l POMOČ PRI KRD-VSKO KLiPARSKW STORITVAH, DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 11,5i008; STAVBNO KUPARSTVO IN KROVSTVO. JANKO I^ŽELAK S.P, RAKOVUE 33. 3ai4 0RASL0Vj!E ČISTIUCA M/Ž.' ČIŠČEUE POSLOVNIH PROSTIH ROV. D0LC£EN ČAS. 3 MESEIt 2.5.200B: PAN KYGIA Čl^NJE IN TRGOViNA O.O.D, ARiA VAS 101.3301 PETROVČE TEEFONIST V KOI^ROAU • TELEnHliST V KDMERCIAU, NEODLOČEN ČAS. 30.4.200B: DOIDN. POSREONfŠTVO IN TRGOVINSKE STORITVE QARKD yOKIČ SI', PARIŽUE14S A. 3314 8flASU3VČE mmt v nioizvooNji • m/l' manj zahtevna dela v proizvodnji cevi. mtíh čas. G mesecev. 3.5,20d8.' minfrvažalec predelava plas^kf IN kovin. d.d, ložnica pri žalcu 37. 3310žale DEUVEC BREZ POKUCA POMOŽNI DaAVEC- M/t IZUUA RAZLJČNALAŽ-JA PRiraAVUALNA DEL/ {RAZREZ. POURANJl RUNOANJE PLOČEVINEI V SKLADU Z DELOVNO OOKUMENTAdJO IN NAVOOlU NADREJENEGA. POMAGA PRI IZOELOVMJU. 06UK0VANJU. KOIk^ PlfURANJU IN NAVIJANJU SODOV. POSOD. CISTERN MUNDV IN STISKALNIC V SKLADU 2 DELOVNO DOKUMENTACIJO IN NAVODILI NADREJENEGA: DDL[^N ČAS. 6 MESCEV. 30.4Í008; KUUČAVNIČARSTVa BRANKO ZOTTEL S.P. CISTA ŽALSKEGA TASORA19.33I0ŽALEC POMOŽNI DELAVEC POMOČNIK V MMTAŽI. • M/l PMDČ PRI MONTAŽI STROJNIH INSTALACU NA RAZUČNIH OBJEKTIH: NEDOLOČEN ČAS. 25.5 J008; OOZNI-KAR MOmAŽA. TRGOVINA IN INŽ»IRING D.OiL. NOVI DOM 26.1420 TRBOVLJE GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC M/l ENOSTAVNA DEIA V SKUPINI. NEDOLDIÏN ČAS. 7.5.2008; GRADIKOM GRADBENO POOJEIJE O.DJJ, ULHIA IVANKE URA-NJEK1.33}0ŽAL£D LESARSKI DELAVEC mm IN MONTAŽA POHIŠTVA - M/l SSTA-VUAUE POHIŠTVA PREN^ OOLO&N ČAS. 3 MESECE. 3iiOOB; PREVOa MONTAŽA POHI ŠIVA. RAfKO IRMAN S.P. 71 D, 3314 BRASLOVČE TESAR TESAR • M/l' TESARSKA BELA. NEDOLOČEN ČAS, 7.5Í008.' GflADIK08if I^OENO PODJETJE D.aO. UUCA IVANIH UR ANJEK1.33)0 ŽALE ZIDAR ZIDAR - M/l ZIDARSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 7.5.20»; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE 0.0.1. OLJCA IVANKE URANIEK1.3310 ŽAUC ŽIVILSKI ÛELAVECV PEKARSTVU POMOŽNI PEK KRUHA IN PFUVAII VSA t^VILA V PEKARNI 00 OBLIKOVANJA. PEČENJA. PAKIRANJA. PRIPRAVA KOMISIONDV iN OSTALA DEA: NEOOU)ČEN ČAS. 3ÍÍ008; PEKARNA POSTOJNA. PROIZVODNJA. TRGOVINA IN GOSTVISIVO. m, KOLODVORSKA CSIA & C. 5230 POSTOJNA KLJUČAVNIČAR KUJČAVNIČAR • M/Ž: KULJČAVNIČARSKA DELA. VARJENJE; DOU]ČEN ČAS, O MESECEV. 2.5Í006; KOČEVAR b THERMOIRON PROIZVODNJA ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAraAV. VARILNE IN REGU> lACUSKE^NIKl D.O.O. LOČJCADB SAVINJI BS a 3313 POLILA UPRAVUALK LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK LAm GRADBENE MEHANIZACUE • M/l LAŽJA VZDRŽEVALNA DEU: NEDOLOČEN ČAS. um: GRADIKOM GRADBENO PODJETJE US^. UUCA rVANKE U8ANJEK1.3310 ŽALfC STROJNIK GRADBENE MEHANIZA* CUE STROJNIK TEŽKE (MfBENE MEHANIZACUE -M/l ^DPI.ZASIPL NAKLADANJE NA ODPRTEM TERENU; NEDOLOČEN ČAS. 7.SÍOOB; 5RAOIK0M GRADBENO PODAJE OilO. ULJCA IVANKE URA-NJEK ).3310ŽAIEC VOZNIK VOZNIK TOVORNKA VGZUA M/l PREVOZ iN RAZVOZ TOVORA PO GRADBIŠČIH, NEODLOČEN ČAS. 7.5.2008; GRAOfKOM GRADBENO PODJETJE 0.0.D, UUCA IVANKE URANJEK1,3210 ŽALE t NATAKAR NATAKAR ŠANKJST • M/l' mtJK PUAČ IN POSTREŽBA. NEDOLOČEN ČAS. 7ÍÍOOB: ANTON ZVONE !T0RMAN Si>. • GOSTTINE* KOTEU ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311ŠEMPEIER V SAVINJSKI DOUNI NATAKAR • M/l STREŽBA V SLAŠČIČARNI ÎN PRODAJA LASTNIH IMLK0V. n^LOČEN ČAS. S MESE(H B.5ÍOQ8; ROMAN BRGLEZIP.- PEKARNA, SLA^ČARNA. TRGOVINA. BAR. VRANSKO 17.3305 VRANSKO PEK PQ( KRUHA IN PECKA I-M/l VSA DELA V P^ KARNI 00 PRIPRAVE SUROVIN. ZAMEŠA, DBU-KOVANJA PEČENJA. OHLAJANJA. PAKIRANJA IN PRIPRAVE ZA TRANSPOTT; NEDOLOČEN ČAS. 3.5.21K)B; PEKARNA POSTOJNA. PROIZVODNJA. TRGOVINA IN GOSTINSTVO. 0.0,0^ lâ^DOVOR SKA CESTASC, 6230 POSTOJNA KUHARSKI POMOČNIK POMOČNIK • DELOVNO MESTO VŽALOJ M/l POMOČ PRI PRjPRAVITOPLIH IN HLADNIH OBROKOV. ODLOČEN ČAS, B MESECEV. ISiOOB; SJDG^ PREHRANA IN STORITVE DJ).0. UUBUANA. ŽE-LEZNACESTA1S. lOODUUBLiANA KUHAR KUHINJSKI POMOČNIK • M/Z' PRIPRAVA HRANE. NEDOIOČENČAS. 30.4.200B; SPLAVAR IN PIRNAT. OPREMA ZA RAVNANJEZOENARJEM. TRGOVINA IN STORITVE. DXOs LEniŠSO A. 3327ŠMARTNO OBPJUU SU§ČIČAR KONDITDR SLAŠČIČAR ALI SLAŠČIČAR KDNDÍTOR • M/l SLAŠČIČARSKA m IN)10ČEN ČAS. O MESECEV. 5.12000; ROMAN 8flGl£Z S.P. • PEKARNA. SLA ŠĎČARNA. TRGOVINA BAR. VRANSKO 17.3305 VRANSKO SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA POMOČNIK NATU(ARJA • K/l lOČEUE iN STRËBA PUAČ, NEDOLOČEN ČAS. 3.6.2006; BAR BMW. ANICA UKŠINI S.P. KČNIKOVA UUCA S. 331D ŽALEC KROVE • N^ KROVSKA OEIA. NEODLOČEN ČAS. 30.4^068; LESÍN3EKDR. PUIHL ANTON SJ>. LOČI CA OB SAVINJI SSi 3313 POLZIU DEŽURSTVO V REC^I • M/Ž: NOČNO 0& ŽURSTVO V RECEPCUl 6SH. DOLGAN ČAS, 12 MESECEV. 3.5.20BB: TEMPO GRADOENIŠTVO. (NŽENIRINC. PRDJEKTIRAU^ 0J7.0. KVEDROVA UUCA lB.33}0ŽALfC GRADBENI TEHNIK GRADBENI DELOVODJA- M/l VO^E SKUPINE NA GRADBIŠČU. RAZPOREJANJE DEUlVNE SU: NmOČEN ČAS, 7Í.200B: GRAOJKDM GRADBENO PDOJET^ OJ:i.O, UUCA IVANKE URANJEK1. 3310ŽALIC 08RAČUNOVALE1: GflADSENIH DEL • M/l KOMPLETNI 08RAČUN OBJEKTA, BRANJE PROJEKTOV: NEDOLOČEN ČAS. Tii.ZODS; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE aO.D. ULICA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC ELEKTROTEHNIK VOOJA MONTAŽNE DELAVNICE • M/l NEPOSREDNO ORGANIZIRA. VOÍH IN KOffTT^RA OEIA V MONIAŽNI OELAVNia IN NA TERENU. IZVAJA ZAKm^EJŠE DELOVNE FAÛ PRI PREVZETIH DEUH. IPD.' ODLOČBI ČAS. 6 MESE£EV. S2 J008; MINERVAŽAlfCPREOEIAVA PLASTIKE IN KOVIN. 047. LOŽNICA PRI ŽAUSJ 37.3310 ŽALEC INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA • M/l' VODENJE IN IZVAJA-NIE BEL GRADBJŠČA. NEODLOČEN ČAS. 7.5.2006: GRADIKOM GRADOENO PODJETJE 0.0.0. UUCA IVANKE URANJEK L331flŽAL£C INŽENIR STROJNICA VOOJA PROJEKTOV STROJNIH INSTALAOJ • M/l VOLfNJE mJBCTOV (ZVHI6E STROJNIH INSTA LACU PO VE&JIH OBJEKTIK NEDOLOČEN ČAS. 1.SÍ008.' COZNIKAR MONTAŽA. TR^NA iN INŽENIRING 0.04. NDV1 DOM 26. UZOmSDVUE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VSI KDMERCIAJST • DELOVNO MESTO ZAIEC • M/l PROOAJA OZ. DAJANJE V NAJEM PRODAJNI PROGRAM PODJETJA,' DOLD^ ČAS. 6 MESECEV. 30.4.2006; AUTOMATIC SERVIS IZDELAVA AVT& MATOV ZA PUAČE QJI.O.. VANGANELSKA CESTA 5.8000 KOPER OPODISTRUl * tus CENEJŠI OD DISKONTOV 2L Posebna klobasa že rak, 500 g O, 234,85 SIT ilMJ tus Sladoled Olimp * vsniitjd - čokolád» • vanilija - jagod« 79 18932 SIT il£š tus MAKKH 17 % ceneje iSMiucei^j CO,^ Olimp Cola, Pomaranča 21 o. 57,S1 SIT tus MAfiKH LIOL HOFÉR EUROSPIN HURA 1,49 139 129 1.59 UDI HOFER EUROSPIN HURA 0,39 1.59 145 1.04 LIDL HCřER 1 EUROSPIN 1 HURA 0,52 0.29 1 0.39 * 0,45 * Cenj »'»'«fťunan.i 14 i 1 Naše akcijske cene smo preverili $ cenami v diskontih (Udi. Hofer, Eurospln. Hura) dne, 16.4,2008. Za primerjavo smo vteli najcenejSe primerljive řzdelke v posameznih diskontih m ugotovili, da js Tuscenejli od di&kontov. ga^olut d.d., Cvsia v Trriovlje \(J9.3000 C?lj« Umà Dijaki 3. letnika Vrtnar-ske šole Celje, programa cvetličar-vrtnar» so imeli maturantski ples 25. februarja. Zadnja vrsta (z leve): Dragan Hâbmn, Niko Lu-d)an Mam, BoStjan Zagožen, Marko Magdalene, Bldž Verdel; sprednja vrsta: Katja Velen^k. Nataša Sovît Anja Žaberi, razredničarka TjaSa Ogrizek, Daiujela Stnnšek, Monika Škrlj. Nives Kukolj, Rebeka Moie, Dijana Pušnik; manjka: Biaž Heišroan. Glasbena družina pričakuje novega člana Pevsko društvo upokojencev Celje se je na prvem letošnjem lemem koncertu v Narodnem domu predstavilo z novo zborovodkinjo Moniko Lojen. Ob njej je sodeloval tudi mož Tomaž Lojen, tolkaiist, ki je član najuglednejših slovenskih orkestrov ter hrvaškega simfoničnega orkestra. Na koncertu je igral na marimbo, ki izhaja z afriške celine in je podobna ksilofonu. Nasmejana odlična glasbenika Lojeno-va s hčerko Ano se že pripravljata na novega družinskega člana, ki se naj bi rodil po ?. maju, ko bo Monika Lojen oddirigirala še drugi letni končen s Pevskim društvom upokojencev Celje. TV Poplava uničila tudi »placeff porodnišnico namesto v službo Janez Roje, ki ga med našo skupno akcijo Čisto vse kličemo kar Jani, je 19. marca ob 5.55 prvič postal očka. Naša Silvia, s katero skupaj čistita, ga je čakala, a je zazvonil telefon in Silvia je izvedela» da bo tokrat Jani dan preživel v porodnišnici, čiščenje stanovanja pa bo treba prestaviti. Ko sta Janj in Silvia odšla naslednji dan k poslušalki, je ta pripovedovala, kako je pri svojem otroku izbirala med imenoma Eva in Neža in izbrala ime Eva. Pri Janiju pa Je bilo ravno obratno, S partnerko Polono Zi- gon sta razmišljala o teh dveh imenih, prevladalo pa je ime Neža» saj je bilo tako ime Janijevi babici. In še eno naključje. Da bo njuno življenje polepšala deklica, sta izvedela na Polonin rojstni dan> 8. januarja. Jani je bii pri porodu Poloni resnično v veliko oporo, saj je poslušala le njega in dejansko počela vse tisto, kar je Jani ponavljal za babico. >»Kaj takega nisem pričakoval, saj so nas učili, dâ ponavadi porodnice slišijo le babico, ne pa partnerjev,« pravi Jani. Simpatična deklica je prijokala na svet s temnimi laski in teh je bilo zares veliko, tako da so babice Neži že takoj lahko naredile iro-keza pričesko. »Prav posebno doživetje je bilo prerezati popkovnico,« pravi Jani, ki je bil tako evforičen» da so ga morale babice opomniti češ, kdo bo pa slikal! Takrat so Škarje pristale v njegovem žepu in babice so mu morale ponuditi druge, sterilne, s katerimi je prereza! popkovnico. Čudovito je imeti otročka, pravita Jani in Polona. Jani pa: »Tisti, ki ne spoštuje ženske, mora na porod s svojo partnerko in če je tudi po tem ne spoštuje, ne vera, kaj je narobe z njim.« SB Verjetno se bodo pravi gobjeljubd ob pričujočem posnetku malce obliznili ali pa jih bo spodbudil, da se bodo odpravili v naravo. »Oh, gobe že zdavnaj rastejo • lani sem j ih nabiral že prej, pa še več jih je bilo,« je povedal Tinko Vaš iz Vrbja pri Žalcu, ki nam je v uredništvu delal »1 ušle« s polno košaro smrčkov oziroma mavrahov. Za razliko od dru^ gobarjev je Tinko brezskrbno izdal svoje najdišče - samo na pot od griš-kega do mostu v Šeščah je treba. Kot Človek, ki je pogosto v naravi, je opazil, da so posledice lanske poplave vidne še letos, sploh ker je menda uničila najboljše »place«. Tinko poleg tega< da gobe rad nabira, )ih tudi je, vendar »vsega pač ne moreš pojesti«, zato jih razdeli tudi prijateljem. In nam, da ne bo pomote. US PLESKARSTVO FASADBRSXVO mm •>■ Kosovelova 16 3COOCEUE TinkoVašs košaro, ki jedelala »lušte«. rféř G«M 041 éSS Ttf 490 ma