Poštnina plačana v gotovini. C—"O IX--O jr ■<.(»-—-GO-------OC—-O ?--——«oc ~-0<>—"V/ Vsebina. Drobtinice............117 Iv. Langerholc: Skrbimo za svoje zdravje! 118 P. Krizostom Sekovanič: Zgodba o dragoceni japoaski vazi........121 April. (Pesem.).........124 Božidar: Materino srce.......125 Leop. Turšič: Naštevanka......128 Leop. Turšič: Nepoklicani umetnik. (Pesem.) 129 Uganke.............ISO Zagonetke štev. 14......130—131 Rešitve zagonetk v 7. štev. od 1—4 . . 132 Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane ta 1. 1925 26 22 Din, Angelček sam 8 Din. Urednik in izdajatelj: Jožef Vole, stolni kanonik v Ljubljani, Pred škofijo št. 8. Naročnino sprejema dr. Jožef Demšar, profesor v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80. Rokopisi in rešitve naj se odslej pošiljajo na naslov: Uredništvo »Angelčka« v Ljubljani, Pred škofijo 8. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani : Karel Cef. 91 jt*JP W1 * Uri Res'iliti zagonetk v 7. SIcy. Janič Iva in Zavbi Francka v Zagorju ob S.; Božena in Milena Knez v Celju; Danica Zavrlova v Komendi; Jožef Remic v Šoštanju; Francka Gortnav v Železnikih; Demšar Brigita v Martinjvrhu; Mulej Anica v Sp. Lipnici; Jos. šle ulj, Batic Vilko, Janez Kopač, Ivo Arhar v št. Vidu n. Lj.; Karolina Barei, Murovič Miroslava, Jožica in Viklor Podlogar v Toplicah-Zagorje o. S.; Tilka Hauptnian, Jože Weingerl in Lojzika Lah v Vel. Nedelji; Paternost Jožica, Kandare Micika in Petrič Fr. iz l)an pri Starem trgu; Anton Orehek v Predosljah; Milka Ju-govič in Šuštar Slavko Rudo Ahčan, Keršnik Darko, Pance Jos. v Zagorju; Logar Emil v Mariboru; Greti Koren v Vel. Nedelji; Frančišek Lena rtič v Mariboru; Marija Golmajer v Radovljici; Minka Žnidar v Kamenju pri Boh. B.; štolfa Malči. Pepica Lamprel, Jug Vera. Gogala Minka. Beričič Pepica v Sk. Loki; Jernej Kladnik v Zadobrovi pri C.; Rado Radešček v Tomačevem; Hrovatin Boris, Kessler Joško, Marjan Kremžar, Molk Anton v Ljubljani; Jožef Bergant, Tonč"k Jeraša v Št. Lenartu; Cebular Rozalija, Zinka Golob, Koželj Ivanka, t laznik Dragica, šticher Antonija, Vida Vodopivčeva, Planinšek Franja, Simončič Matilda, Drnovšek Iva. Čopar Martin, Strgar Ivan, Sršen Anton, Trebušak Maks, Vahtar Lojze, Matko Zvonko, G rožnik Aua. Blažič Darinka, Rus Rado, Drnovšek Marija vsi Toplice pri Zagorju o. S. Žreb je določil nagrado Danici Zavrlovi, Komenda, R&ipis nagrade. Kot nagrado za rešitev vseh zagonetk v Angelčku št. 8 razpisujemo: škatlico za peresnike in svinčnike ali zbirko raznobarvnih svinčnikov ali 1 žepni rutici ali „Šolski molitvenik" ali molitvenik „Pri Jezusu" ali vezan Angelček I92l in 1922 ali kako drugo mladinsko knjigo iste cene, kot je katera izmed naštetih stvari. Nagrado pa more dobiti le en rešilec, katerega bo določil žreb. Lepo prosimo, porabite čas velikonočnih praznikov v to, da nam pridobite novih naročnikov! Starši, darujte „Vrtec" in „Angelček" pridnim otrokom za piruhe! IIIIIHHIMIIIIIIIIIIIIIIlItlllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIlillllllllllllllllllllllHIlllMlllllllil Dobe se še vse številke Angelčka In Vrtca tekočega letnika 1925/26 * » ft** ** ÜIHUftlHtttl otrobom prijatelj, učitelj in roditelj »i»»»^»-» »i« »t-» »♦♦»»-»»♦■»»♦♦•■i« »i-* Štev. 8. Ljubljana, 1925/26 XXXIV, tečaj Drobtinice. /feej besedo : mati! — Dvoje milih očes te pozdravi kot dooje zvezd z jutranjega neba. Reci besedo: mati! — Gora dobrot se dvigne pred teboj, gora nehotična in širna do obzorja. Feci besedo: mati! — Luč ti posije z neba, solnce najmočnejše in najzvestejše človeške ljubezni. Reci besedo: mati! In kakor tih očitek in globoka bolest gre skozi marsikatero dušo. t Iv. Laiigerholz: Skrbimo za svoje zdravje I B. Čuvajmo se bolezni. Kdo bi vam mogel našteti vse bolezni! Preveč jih je. In vse so našemu zdravju sovražne. Domala vsaka bolezen namreč vsaj oslabi telo, da je sprejemljivo za nove bolezni. Kako naj se postavimo boleznim v bran? Nate nekaj navodil! Mnogi izmed vas ste že od zibeli bolj slabotni. Imate znabiti slabo kri. Najbolje je, če se obrnete na zdravnika. Ta vam bo že določil, kakšna bodi vaša hrana, kolikšno vaše gibanje, počitek, stanovanje. Zdravnika vestno poslušajte! Skrbite pa si zlasti v toplem letnem času za zdrav zrak in za solnce! Jako nezdravi so prostori, kjer je veliko dima in veliko prahu. Kdor mora bivati ali delati v takih prostorih, se mora pač večkrat umiti. Stari narodi so se mnogo umivali — zdi se nam, da mnogo več kakor sedanji rod. Gotovo jim je tudi to pripomoglo, da so bili trdnega življenja in so dosegli častitljivo starost. Sedanji rod pa vodo premalo ceni. Spominjamo le na Jude, ki so sedali k mizi vselej z umitimi rokami. Kakšen pa sède marsikateri otrok za mizo! Pazite tudi na to, kako boste sedeli v šoli, doma, pri pisanju, pri šivanju, pri ročnih delih. Marsikdo sedi sključen v dve gubi in s tem svojemu zdravju škoduje. Kri se tako ne more pravilno pretakati. Pravtako ni zdravo, če kdo leži v postelji zvit kot mačka na peči. Ali če je kdo odet čez glavo — od strahu ali kaj? — in še tisto malo dobrega zraka ne more vdihavati, kar ga je v spalnici. S takim pokrivanjem tudi preveč mehkužite svoje telo. Prehod iz toplote na hladno — četudi v sobi — provzroči prelila jenje, nahod; vse to pa naše telo slabi. Kratko in malo ni zdravo, če odrasli male otroke strašijo, in pravtako ni zdravo, če se otroci med seboj strašijo. Slabo je za otroke v vsakem oziru, če je vedno na vrsti bavbav, pa sova in črni mož, parkelj, cigan, in kakor se ti strahovi še imenujejo. Marsikdo dobi od takih strahov za vse življenje bolehavost: božjast, pohabeljene ude, slaboumnost... Kaj je tega treba! Varujte se tudi prepiha! Nikdar ne sme biti odprto v sobi okno, ki je ravno nasproti vratom, in vrata obenem, če so ljudje notri. Ali okno, ki je drugemu oknu nasproti. Marsikdo si je že ob prepihu kupil kal bolezni za vse življenje: jetiko, posledico pljučnice, skrnino, ali kaj podobnega. Če je pa soba prazna, so pa okna lahko navzkrižem odprta, in se nič ne bojte, da bi vam premočan prepih napravil škodo na šipah. Če ti je vroče, nikoli nikar na hladnem ne počivaj! Zlasti ne pij mrzle vode, če se misliš le malo oddahniti. Voda je zdrava pijača, neprevidni ljudje pa tudi v njej najdejo strup. — Če te je dobil dež pri delu, pojdi domov, pa se takoj preobleči. Če imaš mokre nogavice, se preobuj takoj, ko prideš domov. Pravtako stòri, če si moker od potu : brž se preobleči, ko prideš domov! Če si ves pregret, ne sedaj na zemljo, zlasti ne spomladi in na jesen, najmanj pa pozimi. Ali ne bereš, da je že marsikdo uprav v snegu obsedel in zaspal? — Ne hodi spomladi prezgodaj bos in ne odlagaj prehitro tople obleke. Če ti je na poti vroče, smeš vrhnjo obleko sleči in jo nesti v rokah, dokler hodiš; kadar pa počivaš, jo vsaj ogrni, če je že ne maraš obleči. Nič ne de, če ti je še vroče. Bolje je to, kakor če bi te stresel mraz. Pazi tudi na pravilno dihanje! Ne dihaj skozi usta, ampak skozi nos! Tega se spomni zlasti ob mrzlem zimskem času, ko je razloček med zunanjim hladom in med notranjo telesno toploto včasih prav velik. Sapa, ki gre skozi nos v notranje dele telesa, se spotoma pregreje, da ti ne bo škodovala. Sapa pa. ki gre naravnost skozi usta, pride prehladna do pljuč. To pa prinese lahko hude bolezni. Če si preveč zasopljen, ne govori! Počakaj, da se pomiriš, potem šele povej, kar moraš. Tudi nikar ne jej in ne pij, če si preveč zasopljen. To je že marsikdo bridko obžaloval. Nikdar ne uživaj nezrelega sadja! Tudi je najbolje, če ješ olupljeno sadje, zlasti še tam, kjer je sadje blizu velikih cest in se na njem nabira mnogo prahu. Koščičasto sadje (češplje, črešnje) jej posebno previdno, nikdar s hlastajočo požrešnostjo. Ne jej, česar ne poznaš! Mnogo na zunaj lepih sadežev nosi v sebi strup. Slišal si že o volčji črešnji, bral gotovo o strupenih gobah. Mušnico gotovo poznaš; ta je ena izmed najhujših strupenih gob. Vsaka sapica, vsaka malenkost ti pa spet ne sme škodovati. Utrjuj se, toda polagoma, ne skokoma. Človek marsikaj prenese, samo preboječ ne sme biti, preveč predrzen pa tudi ne. Mnogim boleznim boš zaprl vrata, če se boš držal teh navodil. Če boš pa uvidel, da je bolezen resna, kmalu pokliči zdravnika! Ne čakaj, ne odlašaj, češ, bomo že še videli, kako bo. V začetku bi zdravnik mogoče še lahko pomagal, kesneje pa ne more več. Ljudje pa potem godrnjajo, češ ta zdravnik nič ne ve — ni za nič. Ve že, in v takem slučaju samo eno, namreč to, da ne more nič več pomagati. Če boš tako vse storil za svoje zdravje, kar je v tvojih močeh, boš imel lahko mirno zavest, da nisi vedoma in prostovoljno prestopal tiste zapovedi, lei veli: Ne ubijaj! to je: ne kvari zdravja! Zdravje je boljši zaklad ko skrinja zlata. P. Krizostom Sekovanič: Zgodba o dragoceni japonski vazi. L (Konec.) or eneo me je gledal začudeno. Ni razumel, zakaj sem mu povedal to zgodbo. Trpko sem se nasmehnil in mu razložil njen pomen: Naša telesa so še vse bolj dragocene posode, kot je bila Halkarjeva japonska vaza. Ta vaza je bila vkljub svoji krasoti in umetnosti končno vendarle človeško delo. Naša telesa pa so božje delo — božja umetnina. Halkarjeva vaza je bila prazna. Naša telesa pa niso prazna, ampak so bivališče Najvišjega in Najsvetejšega. Saj pravi tako lepo apostol: »Ali ne veste, da ste tempelj božji in da prebiva sveti Duh v vas?« (1. Kor. 3, 16.) Kralj Halkar je dobro poznal veliko vrednost svoje japonske vaze. Zato je tudi skrbel zanjo. Vsak dan je romal k nji s svilenim robcem v roki in jo obrisal na notranji in zunanji strani; niti enega praška ni trpel na njej. Najzanesljivejše vojščake svoje je postavil za čuvaje te umetnine, in razen kralja in teh čuvajev ni smel nihče stopiti v prestol no dvorano. Lorenco, ali poznaš veliko dragocenost svojega telesa? Ali skrbiš, da je tvoje telo čisto in snažno zunaj in znotraj, to je v srcu? Ali si postavil stražo pred to dragoceno svetišče, da bi ti ga kdo ne oskrunil in porušil? 0, imel si stražnike! Svojega angela varuha, svojega zaščitnika sv. Lavrencija in prečisto nebeško mater Marijo — imel si jih, pa si jih odgnal od sebe — in prišel je sovražnik, pa je stri velikansko dragocenost tvoje nedolžnosti. — In dalje: Halkarjeva dragocena vaza ni bila samo snažna, ampak je bila tudi okrašena spodaj in zgoraj z zlatom in z mnogimi najdražjimi biseri. Glej, tudi ti bi moral imeti v notranjosti svojega nedolžnega telesa — v srcu — bisere prelepih čednosti. Ali jih imaš? Nimaš jih! Vse si zapravil, vse pogubil! 0 Lorenco, pomisli, kaj se je zgodilo s hudobnim kraljevičem, ko je razbil Halkarjevo dragoceno vazo. S sulicami prehoden je umrl v cvetu svoje dobe. In kaj bo s teboj, Lorenco? Ali ne veš, kaj pravi apostolski učenik: »Kdor pa oskruni tempelj božji, tega bo Bog končal. Zakaj tempelj božji je svet, in to ste vi.« (1. Kor. 3, 17.) * * * Lorenco me je razumel. Razumel je zgodbo o dragoceni japonski vazi in zgrozil se je v dno duše. Solza mu je zdrknila prek lic. Toda to ni bila solza pokore, ampak solza strahu in groze pred bližajočo se pogubo. — Rahlo se je priklonil ter odšel--- * « » Sedem let je že minilo od tistega dne. Nikdar vec se nisva srečala z Lorencom, a vedel sem, da je njegovo življenje nad vse žalostno. Nešteto mladeni- cev je sam zvabil v greh in jim zdrobil nedolžnost njih dragocenih src. Sinoči pa se je dopolnila nad njim povest o dragoceni japonski vazi. Sredi veselih prijateljev se je vračal od popivanja domov. Naenkrat se je zgrabil za srce ter se zgrudil. Tovariši so ga dvignili - bil je mrtev. Odkar je zapustil zavod, je hodil neprestano po poti greha. Greh ga je vkoval v težke verige, in iz teh se ni mogel več rešiti — postal je žrtev greha. Tretje leto je že obiskoval rimsko univerzo; bil je veliko upanje svoje biatere. Pa je posegel Bog vmes in ga končal. * * »Končana je povest o dragoceni japonski vazi,« je dejal končno pater Roberto strmečim gojencem, »končana zgodba o nesrečnem Lorencu. Dostavil bi rad le še par besedi: Tudi vsako vaše srce je dragocena japonska vaza, in iz nje raste bela lilija. Pazite, da vam kdo ne razbije teh vaz! Pazite, da vam kdo lilij ne potrga in ne potepta!« Pozvonilo je. Po dva in dva so se podali gojenci v kapelo ter opravili tam večerno molitev. , < Čudno! Tisto noč so imeli vsi enake sanje. Vsem se je zdelo, da vidijo pred seboj krasno japonsko vazo in iz nje da raste srebrna lilija. April. Hej, nagajiva prikazen Klobok — ta bo zoper solnce. jaz sein varljivi april: dežnik je ob vihri rabljiv — devetkrat na dan sem prijazen, daj mi oboje, Tonček, devetkrat na dan nemil. hodi tako ljubezniv! Božidar: Materino srce. Blizu polnoči. V beli postelji leži bolan deček. Obrazek mu žari od vročine. Nemirno premika roke po mehki odeji. Govori zmedene, divje besede. Kot pojemajoča lučea goré njegove oči. Ob postelji sedi njegova mati. Ljubečih oči in skrbnih rok čuje ob otroku. Z vsemi močmi ga brani pred sovražno boleznijo. Že dolge dneve in noči je pri njem. A truden spanec ne sme pasti na njene oči. Nocoj je najhujša noč. Materino srce trepeče v strahu in bolesti. Kaj bo z dečkom? Počasi odbije polnočna ura. Tedaj izpregovori v sobi tuj glas: Zakaj mi braniš dečka? Dovolj skrbi in žalosti ti je že naredil. Bodi vesela, da ti odvza-mem to breme.c Pogleda mati kvišku, se zdrzne in vidi pred seboj dolgo, bledo postavo, zavito v siv pajčolan. Prikazen se nagne k dečku in mu položi trdo roko na srce. »Ne, nek zakliòe mati in odtrga trdo roko od dečkovega srca. / 0, pusti mi otroka! Na svojem srcu sem ga nosila in rada ga imam, in če je hudoben, potrebuje še bolj moje ljubezni.« Pa izpregovori bleda, dolga postava — Bolezen: Ce ga hočeš obdržati, se moraš pripraviti na težke žrtve.': »Vse bom prenesla! vikne mati. . Tedaj polagam vse muke in vse bolečine, ki jih otrok zdaj trpi in ki jih bo še trpel, nate, mati! Vse to moraš ti pretrpeti v tej eni noči.« »V tej eni noči?« vzdihne materino telo. Groza je je spreletela pred strašnimi mukami. — A srce materino ostane junaško. »Vse bom pretrpela,« reče srce. Le dečka pusti!« Pa pravi Bolezen: »Če ti bo prehudo, m