.(GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBU ANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO II. - ŠTEV. 47 LJUBLJANA, 5. JULIJA 1955 POROČILO TAJNIKA OLO LJUBLJANA NADALJEVANJE Tretji del OBČE ZADEVE KRATEK OPIS IN PROBLEMATIKA .Med obče zadeve tajništva so »padale vse zadeve, ki nu*> bile po resorni povezanosti dodeljene resornim oddelkom Mlo, torej vsi odseki in uradi, *i so biill po svojih lefih vezani DePOsredno na tajnika in z njim Vet ali manj dnevno v stiku po ^orni problematiki. Sem spadajo; pravni odsek, personalne Zadeve, proračun, računovodjo, statistika, uprava za inve-®^lciie, volilni Imeniki, ekono-,nat, referat za cenitve, arhiv. Pisarniška in pomožna služba, ter kot posebne enote odsek za Vojaške zadeve In narodno obrambo, skupščinska pisarna, r*ierat za prošnje m pritožbe In °akaj časa kataster. skupščinska pisarna Zaradi vedno večjih kompe-MLO, ki opravlja okrajne 1,1 občinske pristojnosti, so se •bnožile tudi seje MLO in nje-*°vlb zborov, saj so bide seje skoraj redno tedensko. Ze same “hnične priprave, pisarniški po-•M. evidenca In drugo delo pred, ttled la po seji so narekovale ***tanovitl posebno pisarno pri *Jniku, kt je prevzela in izva-po smernicah tajnika 'n P°d vodstvom šefa pisarne na-^"je glavne naloge: pomaga J? Popravah za sejo ljudskega "dboca, razdeljuje material prt-komisijam ljudskega dbora, oskrbuje pisanje steno-?rat*kih zapiskov na sejah, ure-j ‘‘‘♦dalnistrativno delo v zvezi obveščanjem pristojnih uprav-v *not o sprejetih sklepih In evidenco o izvršitvi skle-(razčlenjene naloge skup-pisarne so razvidne iz j^siovnlka upravnih organov, * *a kot vrorec postopoma ob-j., J8ldo v »Glasniku«). Skup-pi#arna opravlja tudi dela v zvezi z zbori vo-•nZr„V raenih evidenc do po-j vanje zapisnikov sklepov dajanja informacij ljudskim ^»mikom. •o u,,tem "»»tu naj povemo, da "i" sklicani zbori volivcev: n,m ,ebruarju 1954 z gl. dnev-Okih reroračt'l,n* družbenega plana ln n°vsmbni 1954 z gl. dnevih &tat^"m: tormlranle komun rel(«to 1055. ekt*>v'r *e bila ustanovljena ta i8c..’Tlska Pisarna, konec !e-* avojo evidenco ln arhi- vom, razpolaga ljudski odbor z vsemi podatki, ki jo v zvezi z ljudskim odborom in njegovimi organi in z zbori volivcev. Bistveno je pripomogla k tehničnemu poteku sej in njenih priprav. II PRAVNI ODSEK V pravnem odseku Tajništva MLO so bHl osredotočeni naslednji posli: 1. kot pravna posvetovalnica dajo »Irankam pravne nasvete iz najrazličnejših pravnih področij ln nudi pravno pomoč uradom in ustanovam ljudskega odbora mesta ln občin, 1. pomaga tajniku pri pravni presoji predlogov Svetov ln komisij, o katerih sklepa ljudsk. odbor ln pravno formulira te predloge, 3. pregleduje tn Izdeluje pogodbe in druge dokumente, ki zavezujejo ljudski odbor, 4. vodi vse pravne zadeve y zvezi « imovlno, ki Je zapleni e-njena ali sekvee tri rana, 5. rešuje vee pravne zadeve v zvezi z agrarno reformo In je sodeloval pri komisiji za zemljiški sklad MLO In pri komisij! za likvidacijo KDZ, 6. rešuje vse pravne zadeve v zveri z nacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij ln imovlno tujih državljanov. T. opravlja pravne posle v zvezi z razlastitvenimi postopki. Ta postopek izvajajo različni odbori različno. Zakon o ljudskih odborih nikjer Izrecno ne določa, da mora o razlastitvah odločati ljudski odbor na svoji seji. Ker gre pri razlastitvenem postopku za upravni postopek, bi ga mogel Izvajat: upravni organ MIXD, kar se )e nekaj časa prakticiralo, vendar Je odločbe Izdajal predsednik ljudskega odbora kot predstavnik ljudskega odbora. Vedno bol) pa se je Izoblikovalo stališče, da gre pri razlastitvah mnogokrat bodisi za prosto presojo, bodisi za dalekoaežen ukrep. Zato bo prav, da o razlastitvah sklepa vsaj širša 'upravna komisija (v kateri nad polovico odbornikov), če že ne ljudski odbor na seji. To bi treba uredit* z bodočimi statuti. Za zadnjo varianto se bo treba odločiti tudi zato, ker je po novih predpisih ljudski odbor dolžan položiti razlaščeno vrednost takoj v gotovini, kar .ahko globoko posega v proračun MLO 8. Pripravlja odločbe o določitvi upravnih organov za ne-p-emlčnine, ki so splošno ljudsko premoženje. Samo upravo nad temi nepremičninami Je do Ienakega leta vodila samostojna uprava za nepremičnine tako za stanovanjske stavbe kakor za zemljišča. Z novim zakonom je prešla uprava stanovanjskih hiš na hišne svete, le nekatere javne zgradbe In zemljišč, upravlja še skupna uprava za nepremičnine, ki je v zadnjem letu uredila kartoteke ln evidenco ter končuje to delo. Za mesto Ljubljano ali vsaj nekatere občine v mestu bo bolj pripravno obdržati skupno upravo d očim bi obrobne komune prevzele to upravo v svoje roke (Posebno poročilo glej v prilogi 15.) Nejasne so le še razmejitve uprave nekaterih Javnih zgradb med republiško ln mestno upravo. 9. Izvršuje pravne«, posle v zvezi z zemljiško-knjlžniml zadevami tn vee ostali pravni postopek, ki ga ne opravljajo resorni oddelki; 10. izdaja strankam vsa ona potrdila, ki po strogi resorni pristojnosti ne spadajo v druge upravne enote. Posebne težave povzročajo potrdila, ki jih zahtevajo od strank (ln ljudskega odbora) razna oblastva, predvsem pa ustanove ln celo podjetja, od socialnega zavarovanja do carine. Ako bi se hotel upravni organ prepričati o resničnosti navedb strank, bi potrebovali celo vrsto poizvedovalnih organov ne le v Ljubljani, temveč po vseh drugih krajih tn še v Inozemstvu. Zato se je izoblikoval postopek, da naš pravni odsek potrjuje, da ste to ln to izjavila pred njim dve priči. Takih strank za potrdila 1 Je tedensko povprečno 150 do 250. | 11. Vodi pravno zastopstvo v materlalno-pravnlh sporih pred sodiščem, kadar nastopa MLO kot tožnik ali toženec, razen v primerih, v katerih nas zastopa Javni pravobranilec. V toku zadnjega leta Je bil MLO udeležen v 43 sodnih pravdah, od katerih velik del Izhaja Iz izločitvenih zahtevkov pri zaplembah, ugotovitveni zahtevki glede obdelovalne zemlje In razni od škod n inski zahtevki. (Posebno poročilo glej prilogo 16.) V bodoče bo potrebno, da se pri okraju ustanovi mesto pravobranilca, Id bi ZELstopal okrajne ln občinske ljudske odbore v civllnopravdnih zadevah pred sodišči. 12. Pomaga tajniku pri presoji zakonitosti sklepov .občinskih ljudskih odborov Polje in Šentvid. Pri bodočem okraju bo to za 23 občin obsežen posel, ki mu bo treba posvetiti posebno pozornost, saj bo okrajni ljudski odbor nadzoroval zakonitost dela občinskih ljudskih odborov. 13 Posamezni pravniki pravnega odseka so sodelovali kot tajniki mnogih upravnih komisij in komisij ljudskega odbora, posebej tudi v personalni in prevedbenl komisiji, komisij! za predpise In organizacijska vprašanja. komisiji za tarifne pravilnike gospodarskih organizacij ln neštetih drugih komisijah. 14 Neposredno delo na pripravah štirih predlogov, osnut- kov pravilnikov ln drugih organizacijskih tn pravnih predpisov. 15. Evidenca o volitvah v delavske svete. 16. Razni drugi posli, ki organizacijsko niso vezani na pravni odsek, pa so v povezavi z njim oziroma s tajnikom: referat za najdene predmete ln dražbe, referat za cenitve, referat za prošnje in pritožbe Itd. (Glej prilogo 17 In 17 a.) Večkrat Je bilo razpravljano vprašanje, ali naj se ne združi VABILO NA 67. SKUPNO SEJO MLO LJUBLJANA Na podlagi 89. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem 67. skupno sejo Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek, dne 8. julija 1955 ob 16.30 v sejni dvorani Magistrata V Ljubljani. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Poročilo verifikacijske komisije zbora proizvajalcev. 2. Zaprisega 3 odbornikov. 3. Poročilo o delu okrajnega Iniciativnega odbora. 4. Poročilo tajnika o delu MLO. 5. Razprava in sklepanje o novih garancijskih izjavah za gospodarske organizacije. 6. Razprava in sklepanje o razlastitvi v korist države m za potrebe MLO. 7. Odločba o preimenovanju Doma Babiške šole v finančno samostojni zavod. 8. Personalne zadeve. Vabimo tov. odbornike, da k 4. točki dnevnega reda v diskusiji iznesejo pripombe, kritiko in predloge zborov volivcev v zvezi z delom upravnih organov MLO. Vsak ljudski odbornik Ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarn: MLO (telefon 21-343). Kresija, soba 8 Predsednik MLO: Dr. Marijan Dermastia, L r. SKLIC SEJE Iniciativnega odbora za bodoči okraj Ljubljana Sekretariat Iniciativnega odbora za bodoči okraj Ljubljane sklicuje in vabi na sejo Iniciativnega odbora v petek, 8. julija 1955 ob 8. uri zjutraj v Magistralni sejni dvorani Na sejo so vabljeni tudi predsedniki občinskih Iniciativnih odborov. Predvideni dnevni red: Obravnavanje priprav in rokovnika za formiranje novega okrajnega in občinskih ljudskih odborov, njegovih organov in prevzemanje poslov ter sprejemanje potrebnih sklepov. Sekretariat vso pravno službo v pravnem odseku, za kar so govorili naslednji razlogi: lažja razporeditev dela, smotrnejša Izraba redkih pravnikov, ki so pripravljeni delati v upravi ljudskih odborov, boljši pregled nad pravno službo ln pravnimi problemi v upravi, povezava resornih vprašanj, vsestranska pravna vzgoja pravnikov. Vendar v praksi ni prišlo do tega iz naslednjih razlogov: a) Večina resorov nujno potrebuje pravnike, kajti brezi pravnega znanja danes m več mogoče spoštovati zakonitost; zato mora imeti resor neprenehoma pri roki pravnika. b) Skoraj za vsak resor je ž« toliko zakonov, uredb, njihovih sprememb ln drugih pravnih predpisov ter navodil, da se morajo pravniki nujno specializirati po resorih, ako hočejo vsaj približno obvladati resorno ma-’ terijo in jo izvajati ali vsaj pomagati izvajati.'To ne velja samo za gospodarstvo, finance, gradbeno-pravno In slične dejavnosti, temveč več ali manj za vsak resor. c) Obilica poslov uprave, ki Izvira tudi iz dejstva, da je MLO imel okrajne in občinske kompetence hkrati. In dovoljevala koncentracije, » tem pa odtrga-nje pravnikov iz drugih oddelkov. To bo Izvedljivo in — zaradi pomanjkanja pravnih kadrov — nujno pri - občinah, ki še ne prejemajo vseh prvostopnih kompetenc; morda tudi na okraju. Nekaj pa moramo ugotovitti šef pravne Službe mora biti r nenehni vezi z vaeml pravnimi uslužbenci upravnih organov ljudskega odbora, da povezuje pravno problematiko in omogoča podrobno ln širšo pravno' In-struktažo. s tem pa splošni dvig znanja uslužbencev pravnikov na okraju tn občinah. To dejavnost smo sicer Izvajali v odnosu do posameznih pravnikov, premalo pa s širšimi posvetovanji □ravnikov na ustanovi. (Posebno poročilo o pravni službi glej prilogo 17 b.) III PERSONALNE ZADEVE Kadrovsko politiko so do zadnjih let razen za vodilne uslužbence vodile personalne službe, od tedaj dalje pa je kadrovska politika prešla na Svete, predsednika ln tajnika MLO. Personalna služba se je omejila na evidenčno ln tehnično-pisami-šlco službo. Glavni problemi so vsebovani v II. delu pod naslovom; Kadri v upravi. Personalni referent sodeluje kot tajnik v komisiji za Izvolitve in Imenovanja In pri persomal-ni-prevedbenl komisiji. Slednja Ima pri številnem sestavu in veliki tluktuacljl ogromno dela tako s prevedbami, pritožbami, napredovanji itd. Svojčas nesorazmerne n'zke prevedbe uslužbencev ljudskega odbora so bile lahko le deloma popravljene s pristavkom Sekretariata za obče zadeve. LRS v zadnjih dveh le-tiA. Nekatera nesorazmerja zaradi stroge razlage zakonov če do danes ni bilo mogoče popraviti sorazmerno uspehom in prizadevanju posameznih uslužbencev in v sorazmerju z drugimi ustanovami. Personalno-prevedbene zadeve eo bile deljene tako: Pod istim predsedstvom sta delala 2 oddelka komisije: eden za upravne uslužbence MLO, drugi za kadre v prosveti, ki jih je v Ljubljani okoli 1500. Poseben referat ima gospodarski oddelek za vodilne kadre v gospodarstvu in oddelek za prosveto. Vse odločbe in slično pa pripravlja »kupni personalni referat. Za okraj kakor tudi za posamezne občine se predlaga ena personalna evidenca za vse re-eore. Stalno je bito sodelovanje s sindikalno organizacijo, bodisi da je šlo za večja organizacijska vprašanja, za splošne prevedbe, za dopolnilne plače ln funkcijske dodatke, za dopuste Hd. Personalni referat ima svoje vložišče in lepo urejeno evidenco vseh vret. Precejšnje administrativno delo »o povzročili zadnji predpisi o načinu obračunavanja bolniškega socialnega zavarovanja k temu potrebne evidence. f iv PRORAČUNSKA SLUŽBA Eden rezultatov dela te službe je razviden te vsakoletnega sprejetega proračuna MLO in njegovih ustanov, ki pride preko komisije za družbeni plan in proračun v sklepanju ljudskim odborom. Druga stran Je evidentiranje in kontrola Izvajanja proračuna, tem pa tudi skrb za dvig proračunske discipline. Glavno o tem je razvidno iz poročila proračunske komisije, katere tajnik je vsakokratni šef proračunskega odseka. (Objavljeno v Glas-nfltu štev. 25 od 5. IV. 1955). V začetku 1953 je" bil naredbo-davec za izvajanje proračuna predsednik in podpredsednik, za razne sklade pa različni pooblaščenci. Za ureditev tega stanja Je bila najprej centralizirana pravica naredbodavca na predsednika ljudskega odbora, posamezni načelniki pa pooblaščen! za trošenje svojih predračunov za manjše redne predvidene Izdatke. S tem pa še ni bil dosežen zaželeni cilj, kajti za trošenje večjih zneskov je še vedno odgovarjal predsednik, kateremu so načelniki dajali plačilne naloge v podpis. Sele tedaj, ko so bili načelniki pooblaščeni trošiti proračunske kredite te svojih predračunov za vse predvidene izdatke re»o ra (tajnik pa za ostale prora č-unske postavke) in Je s tem neposredna odgovornost za pravilno in varčno trošenje kreditov prešla na pooblaščene na-redbodavce — šele od tedaj dalje se da ugotoviti, da se je proračunska disciplina začela nagic dvigati, Seveda je bila potrebna večkratna kontrola s strani proračunskega odseka, stalna pazljivost računovodstva, opozarjanje na odgovornost pooblaščenih odredbodavcev in končno nekaj disciplinskih postopkov, da je proračunska disciplina prišla tako rekoč v kri in meso ln letos razen v enem primeru Tajništva za socialno varstvo n! Lilo treba nikjer več resno po- seči vmes. Nadaljnji korak pri harmoniji izvajanja proračuna bo dosežen s tem, da se bo okrepilo sodelovanje proračunske komisije z odsekom za računovodstvo. Zaradi pomanjkanja proračunske Inšpekcijske službe, ki bi morala biti tudi stalen inštruktor ustanevam in zavodom, pa še nismo uspeli spraviti proračunsko izvajanje v vseh teh organizacijah na brezhibno stopnjo. Saj je bilo možno v letu 195t napraviti revizijski pregled samo v 30 zavodih, dočim je bilo pregledanih 90 zaključnih računov zavodov s samostojnim finansiranjem (posebno poročilo glej prilogo 18). Dokaj časa smo se borili z vprašanjem, kam organizacijsko spada proračunska služba. Bilo je več različnih mnenj: v gospodarstvo, v tajništvo, neposredno k predsedniku. V letu 1953-54 je bil odsek zaradi nerazčiščenih stališč izvzet iz gospodarstvo, v tajništvo, neposredno predsedniku MLO. Nate je bila ustanovljena po zakonu o proračunih proračunska komisija. Od tedaj je bil po resornih vprašanjih odsek podrejen proračunski komisiji (komisija za izvajanje proračuna), po organizacijsko-upravnl stran' pa Tajništvu MLO. V RAČUNSKA SLUŽBA Pri občutni redukciji upravnih uslužbencev 1952 so bile opuščene nekatere važne službe med njimi tudi pregled stalnih obveznosti in terjatev ljudskega odbora in angažiranja kreditov, skladi pa so bili vodeni raztreseno po posameznih resorih. Pc več posvetovanjih se je rekonstruirala evidenca daljšedobnih obveznosti in pravic, uveden je bil postopek, da računovodstvo vodi vsa izplačila in vsa vplačila (razen davščin), da se v računovodstvu centralno vodijo vsi skladi z evidencami in da se pravočasno angažirajo krediti. za izplačilo. Zadnje le * težavo in sankcijami uvajamo pri odredbodavcih. Urejen Je bi' tehnični postopek z banko in koncentrirani vsi bančni konti na minimalno število. Tako smo dobili centralni pregled nad finančnim poslovanjem, na en: strani preko banke, na drug: strani preko računovodstva in finančne uprave MLO. Delo Je odgovorno in obsežno, saj obsegajo predračuni MLO in njegovih proračunskih ustanov ca. 7500 postavk dohodkov ln izdatkov, ki se postopoma trošijo. V letu 1954 na primer pa je bilo odobrenih od proračunske komisije 1025 letnih virmanov, 372 četrtletnih virmanov m 953 povečanj četrtletnih kreditov. Skladov it vodilo računovodstvo 16, in to: Rldlad za varstvo otrok. Sklad za urejanje voda. Sklad za 10-letnico osvoboditve. Sklad Tajništva za prosveto. Sklad tajništva za komunalo in gradnje. Sklad tajništva za zdravstvo. Sklad Zavoda za soc. zavarovanje — Režijski odbor. Sklad za pospeševanje gostinstva, turizma, obrti, kmetijstva. Sklad za pobijanje alkoholizma. Gradnja gimnazije Šentvid. Depoziti. Davek na presežek plač. Sklad stanovanjske in komunalne Izgradnje. dečiro sklad za gozdarstvo vo-sečno. 11. Poročilo o gradbenih dejavnostih v vseh sektorjih — 13 enot letno. 12. Statistični list za začete in dovršene gradbene objekte, čim sc izda gradbeno dovoljenje (12). 13. Poročilo o projektantskih podjetjih — 4 enote letno. 14. Poročilo o delu in fondih komunalnih podjetij ln ustanov — 7 enot mesečno in letno. 15 Poročilo o medkrajevnem prometu — 172 enot mesečno. 16. Poročilo o režijskem prometu — 172 enot mesečno. 17. Poročilo o privatnem javnem prometu — 30 enot mesečno. 18. Poročilo o trgovini na drobno, vrednostno — 190 enot mesečno. 19. Poročilo o trgovini na debelo po skupinah artiklov ln srčno. 20. Poročilo o trgovini na drobno po skupinah artiklov — 190 enot urimesečno. 21. Poročilo o trgovini na debelo po skupinah artiklov in vrednostno — 75 enot trimesečno a) Tržiščna trgovina (količinska prodaja) privatnega sektorja — 26 poročil mesečno. 22. Poročilo o trgovini na 23. Poročilo o trgovini na debelo po artiklih in količinsko — 75 enot polletno. drobno po artiklih in količinsko — 190 enot polletno. 24. Poročilo o gostinstvu — 180 enot mesečno. 25. Poročilo o gostinstvu, vrednostno in količinsko — 180 enot trimesečno. a) Poročilo gostinskih uslug — 12 enot mesečno. 26. Poročilo o turizmu — 11 enot mesečno. 27. Poročilo o cenah prehranjevalnih predmetov v trgovini na drobno — 6 enot tedensko. 28. Poročilo o cenah industrijskih predmetov v trgovini na drobno ter cene za usluge in storitve — 15 enot mesečno. 29. Poročilo o cenah industrijskih predmetov v trgovini na debeto — 12 enot mesečno. 30. Poročilo o cenah Industrijskih uslug — 15 enot mesečno. 31. Poročilo o zaposlenem osebju v gospodarstvu — 450 enot meeečno. 33. Porodilo o zaposlenih vajencih v gospodarstvu — 320 enot polletno. 33. Poročilo o zaposlenem osebju v proračunskih uradih ln usianovah ter finančno samostojnih zavodih — 250 enot polletno. 34. Anketa o družinskih proračunih delavcev in uslužbencev — 80 enot mesečno. 35. Anketa o plačah, delovnih irah in številčnem stanju zapadete ta osebja po kategorijah v industriji ln gradbeništvu — 11 enot mesečno. Poleg teh rednih statističnih služb so bile v letu 1954 izvedene še naslednje akcije: a) kt »e redno ponavljajo vsako leto: 1. popis šol v začetku šolskega leta — 92 enot. 2. Popis šol ob zaključku šolskega leta — 92 enot. 3. Popis socialno zdravstvenih ustanov — 60 enot. 4. Popis fizkulturnih ustanov — 167 enot. 5. Popis kulturno prosvetnih ustanov — 44 enot. 6. Popis profesionalnih in polprofesionalnih gledališč — 4 enote. 7. Popis znanstvenih knjižnic — 25 enoti 8. Zbiranje podatkov. o volitvah delavskih svetov in upravnih odborov, izdelava končnih rezultatov — 356 enot. 9. Izdelava zbornikov o proračunskih Izdatkih in dohodkih, vplačila dohodnine, gibanje potrošniških posojil in hranilnih vlog ter Izračun narodnega dohodka. 10. Popis znanstvenih laboratorijev — 5 enot. b) Popisi ln ankete: 1. Anketa o stanju živine z dne 15. L 1954. 2. Popis obrti v času od 30. 9. do 12. 10. 1954. 3. Popis motornih vozil v času od 15. 3. do 1. V. 1654. 4. Popis gradbenih objektov dne 31. 6. 1954. 5. Popis gradbenih objektov dne 31. 12. 1954. 6. Popi« vajencev. V letu 1954 smo poleg naštetih redniih tekočih služb in popisov izvedli še kot posebno mestno akcijo dopolnilni popis zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov. Dalje sm-r »»delovali pri izvedbi kategorizacije sta- novanj, pri Izdelavi statističnega pregleda mest FLRJ in zbirali podatke za mednarodni statistični urad v Haagu. Poleg sr »vajanja rednih in občasnih statističnih akcij, ki teko v isti ali izpopolnjeni obliki že od ustanovitve našega urada, t. J. od leta 1951, smo usmerili naše delo v večji meri k analizi statističnih podatkov in njih publiciranju. Izdali smo skupno 12 statističnih pregledov, te katerih je delno razviden rezultat statističnega dela. Namen vdajanja teh mesečnih publik icij je bil, da na eni strani nudimo zainteresiranim organom potrebni statistični material, pri usmerjanju gospodarske in družbene politike našega mesta« na drugi strani pa da seznanimo z najvažnejšimi podatki o razvoju našega gospodarstva ter osti Uh družbenih dejavnosti črt« širši krog ljudi. Organizacijska shema urada J« oila prilagojena republiškem«! etatističnemu uradu in predpisanim nalogam. Urad za statistiko Je sodeloval tudi pri vseh večjih akcijah in zbiral ter dajal podatke in predloge, tako na primer pri predloge, tako na primer pri lev komun, pri delitvah na volilne enote itd. Ker Je prvenstvena naloga statističnih uradov, da zbirajo m kontrolirajo podatke ter pomagajo pri analizah, ki so potrebne republiški ln zvezni statistični službi, ima seveda tudi naš statistični urad uvedeno zvezno etatistično metodologijo, ki p« te mnogokrat ne sklada s potrebami resorov ljudskega odbora. Tako n. pr. zanima nal gospodarski resor, koliko družbenega produkta ustvarjajo gr spodarske organizacije na območju mesta, koliko je zaposlenih delavcev v mestu Itd., statistika pa mora zbirati podatke po sedežih podjetij, po sedežu centrale, v katero so vključene podružnice, gradbišča itd. izven mesta. Statistični urad s svojimi uslužbenci ne uspe zbirati podatke z dveh vidikov. Zato gre še vedno zbiranje podatku« in analize tudi mimo statistike« kar Je nujno za razne analiz«, ki Jih potrebuje MLO. Pri tenu pa pride statistični urad v neugoden položaj dvojne odgovof* n osti. Na eni strani direktna in* gerenca in naročila od republiškega statističnega urada, «* drugi strani zahteve im odgovornosti napram ML odboru, od katerega je nastavljen in plačan 1° ( čigar upravni organ Je. Po ra J* se misel, ali naj bi ne bil bodoči okrajni statistični urad zaveti s samostojnim finansiranjem, ki bi se vzdrževal z izvrševanjem naročil, ki jih daje U* plačuje republiški statistični urad ln Okrajni ljudski odbof. pri čemer pa bi se dosledno ia' ključiln možnost, da bi kdor-koli drugi smel zbirati podatk*' Statistično delo bo v bodoče n»' raslo, ker bodo potrebni podat*1 za okraj, za komune in za območje mesta Ljubljane — skti' paj za 9 komun ln za urbani' stično območje mesta posebej- Kakor v vseb resorih, tako j seveda tudi v statistiki ofoču-n” pomanjkanje visoko strokovneC kadra. (Posebno poročilo glej prilog” 20.) UPRAVA ZA INVESTICIJE Obsežna investicijska njn v zadnjih dveh letih je pila naslednji problem: po*’®' ®ezna tajništva kot osnovni investitorji niso bili kos vsem nalogam, saj bi morailo vsako tajništvo imeti vsaj posebnega strokovnjaka za izvajanje investicij vključno pregled kalkulacij. obračunov, gradbeno nadzorstvo itd. Zato je mestni ljudski odbor sklenil porazdeliti delo, da posamezna tajništva za svoje Investicijske izgradnje preskrbijo bačrte in vse delo do gradbene-8a dovoljenja, od tam naprej pa do končnega objekta prevzame botsel investitorja posebne Uprava za Investicije MLO kot Pooblaščeni Investitor z nasled-bjimi glavnimi nalogami: etro-pomoč Investitorju že Pred gradnjo, oddaja del, grad-beno nadzorstvo, pregled kalku-**c*l ln obračunov, kolavdaclje do izročitve ključev investitor-*t* oz. koristniku. Dasl Uprava za Investicije ni b>*šla nikoli do številčno in •trakovno popolne zasedbe. Je vendar v marsičem izboljšala it-Vaian]e investicij, predvsem pa • Pregledovanjem gradbišč, kal-kulacij tn obračunov prihranila ljudskemu odboru marsikatere Pdvišne Izdatke. K» je bila ustanovljena po-•°!>na odborniška komisija za “ivesticije, ki naj bi imela pre-®Jed nad vsemi investicijami na ^"^očju mesta, skrbela za izcejanje investicijske politike •itidskega odbora in dajala nahodila Upravi za Investicije in j? badztrala, je bila uprava po i "tokovni strani podrejena tej »misiji, v organizacijsko uprav-bfm pogledu pa vezana na taj-mstvo MLO. Lotos je Ml ustanovljen Za-l?4 stanovanjsko izgradnjo, le prevzel tudi vse tnvestl-v zvezi s stanovanjsko iz-"radnjo in s tem bistveno raz-rtcpienil Upravo za investicije, k| Poslej oskrbuje Investicije °®talih resorov. prikaz uspeha Investicijske Politike spada v poročilo komi-investicije. jj'h*oročii0 uprave glej prilogo vm katastrska služba er niata®trska služba je bila v or-~bizacijski enoti Geodetsko-jf^atrskega urada pri tajnl-u ta komunalne zadeve. Za- radi bistveno različnih nalog obeh služb (geodetska predvsem operativna, kataster pa upravna) je bil skupini urad razdeljen na dve samostojni enoti: na Geodetski urad pri komunalnem taijništvu v ozki povezavi z gradbenimi in regulačnimi službami, in na katastrski urad pri tajništvu za gospodarstvo, $ katerim ima predvsem zaradi obdavčenja po katastru sedaj naj večjo interesno povezavo. O delu Ln problematiki bo govora pri poročilu o gospodarskem tajništvu. IX VOLILNI IMENIKI Dolgo časa ni bilo mogoče spraviti na tekoče volilne imenike, ki so se po ukinitvi rajonov vodili centralno. S posebnim trudom in sodelovanjem s terenskimi organizacijami SZDL ter komisijo za volilne Imenike se je stanje sicer dokaj popravilo, vendar je bila glavna osnova in pogoj za brezhibno ureditev ustvarjen šele tedaj, ko so »e volilni Imeniki preselili v isto stavbo s prijavnim uradom in matičnim uradom. V ozki povezavi z njimi je uspelo v nekaj mesecih spraviti volilne imenike v tako stanje, da ob zadnjih večjih nadomestnih volitvah ni bilo več niti ene u-pravičene reklamacije. Vodenje volilnih imenikov v mestu tudi v bodoče ne sme biti več ločeno od prijavnih uradov. Znano je, da je v Ljubljani samo dnevno mnogo sprememb (preselitev, odselitev, priselitev, sezonskih priselitev — delavci, študenti), ki jih stranke opravijo hkrati na obeh uradih. Ako je ta služba deljena, volivci ne opravijo dolžnosti prijav ali odjav v volilni Imenik, ob času volitev p« bi bilo neb roj reklamacij, ki ne morejo biti popravljive na dan volitev samih. Ljubljana v sedanjem obsegu ima 89.535 vpisanih volilnih upravičencev, 70 volilnih okolišev in 221 volišč. X MESTNI ARHIV O kulturno znanstveni dejavnosti mestnega arhiva, ki Je obsežna, obstoja posebno poročilo. (Glej prilogo 22). Na tem mestu omenjam samo glavne upravno-tehnične funkcije in problematiko arhiva. Mestnemu arhivu, ki hrani dragocen zgodovinski material za mesto Ljubljano, je bilo potrebno v zadnjih dveh letih šele ustvariti predpogoje za sistematično oziroma za delo sploh. Za to so potrebni prostori, tehnični pripomočki in najnujnejši strokovni kader poleg upravnika ter zavoda s samostojnim finansiranjem. Tl prvi pogoji so bili In se sedaj v mejah obstoječih možnosti ustvarjajo a tem, da se stara magistralna stavba reno-vira v dve smeri: prvič, da sc ohrani in restavrira v čim bolj možni prvotni obliki to stavbo 16. stoletja, na čemer se že dela po predvidenem večletnem načrtu Ln za kar bodo potrebne večje vsakoletne investicije; drugič, da se postopoma odstrani postopoma vse druge urade in ustanove, razen dvorane s skupščinskimi ln poročnimi prostori, ostalo pa pos tono- ma dodeljuje arhivu. Po dodelitvi nekaterih prostorov je mogel mestni arhiv že pričeti s sistematičnim delom, žai je seveda še daleč od pogojev, ki bi mu dopuščali sicer nujen prevzem vseh starejših arhivov, vključno upravne arhive do leta 1952, ko so bivši rajoni prenehali in se je rešilo le nekaj njihovih arhivov. Pa še ti niso mogli biti vsi u-rejenl in evidentirani, ker še ni na razpolago prostorov. Občuten problem nastaja sedaj ob ustanovitvi komun, ko bi bilo potrebno, da mestni arhiv ne samo prevzame, temveč tudi prenese vse stare arhive, ki so še danes raztreseni vsepovsod, v svoje prostore; prvič, da jih ohrani, drugič da jih uredi in evidentira, saj predstavljajo zgodovinske dokumente graditve socializma, mnogokrat pa bodo Se služili kot doka žilne listine in bodo iskani. XI VLOŽIŠČA IN DELO S SPISI Zaradi Izrednega števila vlog in spisov, ki jih prejemajo posamezni resori MLO, ni bilo kazno urediti centralnega vložišča in tekočega arhiva, kar dokazujejo številke: samo v dobi prvih petih mesecev 1955 je bilo vloženih (došlih) v vse upravne enote MLO 39.332 spi--tov, to je povprečno 300 dnevno. Niti ni bilo možno urediti prostorov za tak centralni arhiv, niti niso drugi prostori prikladno povezani z vložiščem, saj nekaj enot ni v isti hiši — Kresiji, kjer tudi ni mogoče namestiti 400 uslužbencev. Nekateri spisi so zaradi smotrnosti ali zaradi predpisov višjih organov posebej arhivirani in morajo biti »talno pri roki. To velja posebno za personalne spise z evidenco, spise za narodno obrambo, statistiko, stanovanjske zadeve, gozdarski odsek (zda-j gozdarska uprava), gradbena dovoljenja in lokacije, Invalidski »piši, mladlnsko-skrbstveni spisi in slično. Možno in priporočljivo Je centralno vložišče in arhiv pri manjši u-stanovi ali ustanovi z eno resorno dejavnostjo, neracionalno in nesmoIreno pa pri velikanski ustanovi, s tako različnimi resori, kot je bil MIK). Zalo so bila v upravi MLO vložišča za vsak resor posebej, 'oda pod inštruktažo in nadzorstvom vložišča tajništva. Daleč največ vlog je Imelo 'ajniStvo za socialno varstvo in za zdravstvo, nato gospodarsko ‘ajništvo s planom, upravno-nravnim in finančno upravo, nato prosveta itd. (posebno poročilo o tem v prilogi 9) Delo vložišč se je izboljšalo in zadnje mesece ni bilo kljub ogromnemu številu spisov več pritožb, da se eden ali drugi spis ne bi našel. To Je predvsem zasluga vložiSčnih uradnikov ln administratork — strojepisk, ki so po posebnih posvetih in instrukcijah vestno opravljali svoje delo. Tudi oni upravni in strokovni uslužbenci, ki so svoj čas smatrali urejeno administrativno poslovanje še za birokracijo, so svoje mišljenje in poslovanje prilagodili nujnim prepisom pisarniškega poslovanja, ki ga bo tudi uzakonil novi zakon o upravnem postopku, pri posameznih ljudskih odborih pa Se Izpopolnil poslovnik o upravnem ln plsarniško-tehničnem poslovanju. V preglednici zaostalih spisov je 15. junija 1955 — 5.415 spisov. Za zaostale spise smatramo spise, ki niso rešeni in dani a. a. dalj kot 60 dni. To je veliko število, vendar je treba upoštevati, da je med njimi največ takih spisov, ki večinoma v 2 mesecih ne morejo biti rešeni; to so predvsem: stanovanjski sp»i — prošnje (1350 samo od leta 1955), dalje vsi pritožbeni spisi, ki cmakajo rešitve v II. stopnji, razne gospodarske zadeve (2400), prošnje za dodelitev parcel zaradi skanjs lokacij, gradbena dovoljenja, mnogo skrbniških in invalidskih vlog zaradi poizvedb, •ališanj itd.; razlastitveni spisi, dalje spisi, kj so vezani na analize, obdelave in sklepe sej Svetov in komisij. S pospešenim delom tudi izven uradnih ur se spravljajo /nastanki na minimum, da prenos ne bo obremenili novih ljudskih odborov bolj kot je nujno. S centralnim odpravo išbvom je redno teklo delo z dostavami rešitev. 9 kurirjev je dnevno raznašalo povprečno 600 dostav, vštevši kampanjsko delo oh masovnih akcijah, kakor vabila na cepljenje otrok, vabila na vežbe in drugo. * 1 XII. Odsek MLO za narodno obrambo je v tesni povezavi z Vojnim odsekom JLA Ln ima olajšano delo potem, ko sta se oba odseka vselila v isto stavbo na Rimski cesti. Mnogo truda vlaga pri dela na mobilizacijskem - elaboratu, evidenci vojnih obveznikov, Miganju in odsluženju kadrovskega roka pri popisih mladincev bodočih obveznikov, evidenci rezervnih oficirjev, evidenci živine, prevoznih in prenosnih sredstev itd. (Posebno poročilo glej prilogo 23). Iz kratkega pregleda občih zadev je že razvidno, da so povzročile ogromno prezaposelnost za tajnika Mestnega ljudskega odbora, ki je poleg vseh ostalih zadev imel odgovornost ln vodstvo občih zadev neposredno preko šefov posameznih odsekov. Zato je prav, da je po statutih predviden na bodočem okraju in večjih občinah poseben načelnik za obče zadeve in proračun, ki bo za obče zadeve odgovarjal tajniku MLO. Tajnik pa si bo pridržal neposreden kontakt s posameznimi šefi, kolikor je to potrebno z ozirom na eno ali drugo problematiko, ki bi jo sam obravnavah (Četrti del ln konec poročila v naslednji številki »Glasnika«). kvleček iz poročila o poslovanju Obrtne nabavno-prodajne zadruge kemične stroke z o. j., Ljubljana, Prečna ulica 8, Zadruga je bila ustanovljena dne 20. avgusta Len v letu 1954 je zadruga zaposlovala povprečno 6 skupnosti so bile poravnane. Aktiva 1948 na ustanovnem občnem zboru. Predmet poslovanja je trgovina, obrt. 1 nameščenca tn štela ob koncu 1. 1954 23 obrtnikov, ki so ustvariti 71,680.591 din prometa. Obveznosti do druž- Ntilr postavke A. Osnovna In Močena sredstva L Osnovna sredstva “■ Investicije v teku *■ Izločena sredstva ln druga investicijska •rodstva B. Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva O- Sredstva v obračunu le druga aktiva *• Kupci ln druge terjatve "■ Druga aktiva D. Finančni aapeh l' Razporejeni dobiček * Izguba Skupaj: BILANCAH dan 31. decembra 1954 1 v 000 din Zap. št. Naziv postavke PASIVA -t, v 000 din 67,711 A. Viri osnovnih in Močenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 67,711 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije — 3. Razni skladi 356,621 108,233 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — 5. Drugi viri finansiranja investicij 1.407,324 B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 5.356,837 C. Viri sredstev v obračuna ln druga pasiva 11,812 7. Dobavitelji ln drugo obveznosti < 6.478,572 8. Druga pasiva 49,115 52,404 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 52,464 10. Kritje Izgube — 7.604.483 Skupaj: 7.064,483 Vodja računovodstva: Avgust Repotočalk Predsednik upravnega odbora: Anten Borbe« Izvleček iz poročila c poslovanju Trgovskega podjetja »SVILA«, Ljubljana, Trubarjeva 1, v letu 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. Pravila so bila registrirana prt MLO Ljubljana pod št. G-5840/1* Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. junija 1954 54 dne 25. marca 1955. f, V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno nosta so bile poravnane. Podjetje je v vseskozi rentabilno, zasedanja redno ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA 21 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 208,223.948 din prometa, to je 142 */*. Obveznosti do družbene skup-knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sta imela BILANCA na dan 31. decembra 1954. PASIVA Z^.p" Naziv postavke Znesek v 000 din Z^P" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in Izločena sredstva A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 769 1. Sklad cenovnih sredstev 769 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 3. Izločena sredstva m druga Investicijska 3. Razni skladi 1,631 sredstva 1,662 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B Obratna sredstva 5. Drogi viri finansiranja investicij — 4. Skupna obratna sredstva 24,074 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih, sredstev (skupno) 30,354 5. Kupci in druge terjatve 13,198 C. Viri sredstev v obračunu In droga pasiva 6. Druga aktiva 3 7. Dobavitelji in druge obveznosti 6,952 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva — 7. Razporejeni dobiček 34 D. Finančni nspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 34 10. Kritje izgube — Skupaj: 39,740 Skupaj: 39,746 Vodja računovodstva: Nebec Danica Predsednik upravnega odbora: Petrič Stane Direktor podjetja: Pukl Rajko Izvleček Iz poročila o poslovanju Trgovskega podjetja »TEKSTIL-PROMET«, Ljubljana, Stritarjeva 5, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 8. marca 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. Pravila so bila registrirana pri MLO Ljubljna pod št. G 807(1/1-M KS-P.T dne 24 maja 1955. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 9 delavcev ln nameščencev ln ustvarilo 81,976.689 din prometa, to Je 96*/o. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje Je vseskozi rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sita imela zase' danja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954. pasiva Naziv postavke 8t, Znesek v 000 din Z^‘ Naziv poetavke Znesek v 009 din A. Osnovna In izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 214 1. Sklad osnovnih sredstev 173 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 3. Izločena sredstva in droga investicijska 3. Razni skladi 621 sredstva 518 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij —- 4. Skupna obratna sredstva 13,592 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga >' iva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 12,000 S. Kupci in druge terjatve 153 C. Viri sredstev v obračunu tn druga pasiva 6. Druga aktiva 8 7. Dobavitelji In druge obveznosti 1,080 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 611 7. Razporejeni dobiček 104 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 104 10. Kritje izgube — Skupaj: 14,588 Skupaj: 14,589 Vodja računovodstva: Stergar Miha Predsednik upravnega odbora: Vrenko Joše Direktor podjetja: Btavar Anton Izvleček Iz poročila o poslovanju Trgovskega Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. oktobra 1954 z odločb V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 14 delavce' nosti so bile poravnane. Podjetje Je vseskozi rentabilno, knjigo-zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. *ELEZ0«, Ljubljana, Stritarjeva 7, v letu 1954 . ota Ljubljane. Pravila še niso registrirana. .er ustvarilo 47,717.744 din prometa, to je 176,7 e/a Obveznosti do družbene skuP' v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor ln delavski svet sta ime1* AKTIVA A na dan 31. decembra 1954. PASlV^ Z^P" Naziv postavke Znesek v 000 din Z^P" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln izločena sredstva l A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 481 1. Sklad osnovnih sredstev 481 2. Investicije v teku 1,213 2. Dolgoročna kredit za dokončane investicije — 3. Izločena sredstva ln druga investicijska 3. Razni skladi 1,393 sredstva 1,202 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 1,213 4. Skupna obratna sredstva 28,372 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln droga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 26,500 5. Kupci in druge terjatve 6,138 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva 4 7. Dobavitelji In droge obveznosti 7,050 D Finančni nspeh 8. Druga pasiva 773 7. Razporejeni dobiček 1,086 D. Finančni 8. Izguba — 9. Dobiček 1,086 10. Kritje izgube — Skupaj: 88,496 Skupaj: 88,496 Vodja računovodstva: Pelan Marta Predsednik upravnega odbora: Bardorler Fančl Direktor podjetja: Černe Prane Izvleček iz poročila o poslovanju Trgovskega podjetja »PRI MAGISTRATU««, Stritarjeva 9, v letu 1954 , Podjetje je bilo ustanovljeno 1. Julija 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. Pravila so bila registrirana pri gospodarskem sodišču MLO pod štev. •-9798/1-54 KS-ON dne 7. januarja 1955. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 5 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 12,569.497 din prometa, to je 110 •/*. Obveznosti do družbene skupnosti “ile Poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno, ter so se tekoči Problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954. PASIVA Zap. Naziv postavke Znesek v 000 din ZS^P" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In lsločena sredstva A. Viri cenovnih In izločenih sredstev 1- Osnovna sredstva 158 1. Sklad osnovnih sredstev 158 2. Investicije v teku — 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 8. Izločena sredstva ln druga Investicijska 3. Razni skladi 77 sredstva 77 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij — L Skupna obratna sredstva ž.142 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri >jbratnih sredstev (skupno) 1,200 5- Kupci In druge terjatve 70 . C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva •• Droga aktiva 3 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 641 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 374 2. Razporejeni dobiček 170 D. Finančni nspeh *• Izguba 9. Dobiček 10. Kritje izgube 170 Skupaj: 2,620 , Skupaj: 2,626 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Ahačevčič Milka Cervik Karel Logar EmU Izvleček Iz poročila o poslovanju Trgovskega podjetja »TOBAK««, Ljubljana, Likozarjeva 8, v letu 1954 Podjetje Je bilo ustanovljeno 1. julija 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. - V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 109 delavcev In nameščencev ter ustvarilo 445,777.000 din prometa, to je 114 Ve. Obveznosti do družbene skup- il1 80 bi,le Poravnane, Podjetje Je rentabilno, knjigovodstvo ažurno In v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta Imela zasedanja redno, ter so se problemi sproti reševati. ^TIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954. PASIVA Zap, Naziv postavke Znesek v 000 din Zap' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 8,227 A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 1. Sklad cenovnih sredstev 8,227 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije — 3. Izločena sredstva in druga investicijska S. Razni skladi 8,604 sredstva 8,604 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva 5. Drogi viri finansiranja Investicij — « Skupna obratna »redstva 52,157 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračuna In druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupne) 40,364 3. Kupci in druge terjatve 21,506 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6. Droga aktiva 3,087 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 32,182 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 3,204 7. Razporejeni dobiček 2,420 D. Finančni uspeh ”• Izguba — 8. Dobiček 2,420 w Skupaj: 86,081 10. Kritje izgube Skupaj: »6,001 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: PrivSek Joše Perko Aloja Kosmač Joie ' Izvleček iz poročila o poslovanju Trgovskega podjetja »VRVARNA««, Ljubljana, Trubarjeva 31, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. Julijo 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane, no-k, V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 10 delavcev ln nameščencev ln ustvarilo 62,166.000 din prometa, to Je 155 V«. Obveznosti do družbene skup-80 '>lle P°ravTlane- Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor ln delavski svet sta Imela zasedanja ter so se problemi sproti reševati. • *?TlVA BILANCA na dan 31. decembra 1954. PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln lsločena sredstva 1" Osnovna sredstva g Investicije v teku • Izločena sredstva in druga Investicijska •redstva B. Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva G. Sredstva v obračunu In druga aktiva • Kupci In druge terjatve Druga aktiva D. Finančni uspeh , Razporejeni dobiček ”• Izguba Skupaj: 268 557 6,785 5,472 42 2,023 13,147 Zap. it Naalv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 5. Razni skladi 4. Dolgoročni kred« za finansiranje Investicij 6. Drugi viri finansiranje Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh ». Dobiček 10. Kritje Izgube , Skupaj: 268 658 6,67d 2,597 030 2,023 13,147 ''•»dja računovodstva: Lenščak Vid* Predsednik upravnega odbora: Pogačnik Franje Direktor podjetja: Skočir Franje BUtAN 1« »GLASNIK« , Izvleček Iz poročila o poslovanju Trgovskega podjetja »TKANINA«, Ljubljana, Trubarjeva 1, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. januarja 1982 x odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. Pravila so bila registrirana pri MLO Ljubljane pod it. G-1465/1' 65/TB-ON — 14. marca 1958. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 25 delavcev to nameščencev ter ustvarilo 388,746.865 din prometa, to je 134 ty». Obveznosti do družbene »kup-t nositi so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sta imela zasedanj* '• redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954. PASIVA 7^- Naziv postavke Znesek v 000 din ZJ^>' Nesi v postavko Znesek v 000 din A. Osnovna ln Utečena sredstva A. Viri osnovnih tn Močenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2,741 1. Sklad osnovnih sredstev 2,741 1. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 3. Izločena sredstva In druga Investicijska 3. Razni skladi 4,064 sredstva 4,056 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij — A Skupna obratna sredstva 24,369 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 33,700 8. Kupci to druge terjatve 11,670 C. Viri sredstev v obračano in druga pasiva 6. Druga aktiva 257 7. Dobavitelji in druge obveznosti 2,295 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 293 7. Razporejeni dobiček 1,330 D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček 10. Kritje Izgube 1,330 Skupaj: 44,123 Skupaj: 44,423 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Teržan Franja Kast Stefan Bukovce Aloja Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine »KAVA«, Ljubljana, Titova cesta 58, v letu 1954 Trgovina Je bila ustanovljena dne 1. oktobra 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. Pravila so bila registrirana pri Okrožnem gospodarskem sodiAW j ▼ LJrtbljand pod it. Zt. 316/54-Rg-III 796/1-MLO. V letu I95tje trgovina zaposlovala povprečno 6 delavcev In nameščencev ln 1 vajenko ter ustvarila 7,893.697 din prometa. Obveznosti do družbene skupnost i so bUe poravnane. Trgovina Je rentabilna, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv trgovine oziroma upravni odbor in delavski svet ata Imela zasedanja redu* 1 tor so se tekoči problemi sproti reševati. AKTIVA BILANCA na dan !L decembra 1954. pasiva ■ Zj*Pe Naziv postavke 6t. Znesek v 000 din Z^‘ Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 778 A. Viri osnovnih in Močenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 778 1. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 3. Izločena sredstva ln druga investicijska 3. Razni skladi 84 sredstva H 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij — 4. Skupna obratna sredstva 2,212 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 1,600 5. Kupci in druge terjatve 424 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 6. Druga aktiva a 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 945 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 93 7. Razporejeni dobiček 38 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 38 - Skupaj: 3,548 10. Kritje izguue Skupaj: 8,548 Vodja računovodstva: Šuštar Lavr* Predsednik upravnega odbora: Borštnar Tea Direktor podjetja: Btular Pavle Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »KMEČKI GLAS«, Ljubljana, Komenskega 7, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno 30. junija 1945 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 13 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 19,144.000 din prometa, to je 106,35 °/e. Obveznosti do drožbenc slcUK noutl so bile poravnane. Podjetje Je rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno, ter so r tekoči problemi sproti reševati. PASIVA AKTIVA BILANCAna dan 3L decembra 1954. 7gtP’ Naziv postavke Znesek v 800 din z,tp‘ Naziv postavko St. Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva L Osnovna sredstva 668 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 688 3. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije — I. Izločena sredstva ln druga Investicijska 3. Razni skladi 2,092 sredstva 426 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — B. Obratna sredstva 5. Drogi viri finansiranja investicij *— 4.. Skupna obratna sredstva 2,943 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v ebračsaa in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupino) S. Kupci ln drage terjatve 1,178 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Droga aktiva 250 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 1,780 D. Flnaočal uspeh 8. Druga pasiva 666 7. Razporejeni dobiček 8,978 D. Finančni uspeh B. Izguba — 9. Dobiček 3,576 10. Kritje Izgube —• Skupaj: 9,842 Skupaj: 0,842 Vodja računovodstva! Aljančič Stane FrrdaediaHr, upravnega odbora: Direktor podjetja: Grabeljšek Karel •GLASNIK- STRAN IH ' Izvleček iz poročila o poslovanju Trgovskega podjetja »UMETNINA«, Ljubljana, Resljeva 16, v letu 1954 Podjetje je balo ustanovljeno 6. decembra 1948 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. »osti V le,tu 1954 i® Poda®«« zaposlovalo povprečno 28 delavcev in nameičencev to ustvarilo 177,131.006 din prometa, to Je 168*/* Obveznosti do družbene skup-80 “He poravmaine. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sta imela zasedanja redno, ter so se problemi sproti reševati. AKTIVA BILANCA na dan 81. decembra 1954. PASIVA Zap. št Naziv postavke A. Osnovna in izločena sredstva L Osnovna sredstva L Investicije v teku L Izločena sredstva in druge investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4' Skupna obratna sredstva O. Sredstva v obračunu In druga aktiva *• Kupci to druge terjatve «• Druga aktiva D. Finančni uspet 1 Razporejeni dobiček R Izguba Skupaj: Zap. 8L Naziv postavke A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 8. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 8. Drogi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) O. Viri sredstev v obračuna la druga pasiva 7. Dobavitelji in druge obveznosti K Druga pasiva D. Finančni uspeh 8. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: Znesek v 000 din 871 4,108 29,698 2,591 4,013 41,818 Vodja računovodstva: Žlebnik Marinka Predsednik spravnega odbora: Čebular Milan Direktor podjetja: Vilhar Save Izvleček Iz poročila o poslovanju Trgovskega podjetja »GUMA«. Ljubljana, Trubarjeva 30, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno 1. julija 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 6 delavcev to nameščencev to ustvarilo 32,228.229 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile potrobi pl°die-tie Je rentabilno, knjigovodstvo ažurno to v redu. Delovni kolektiv podjetja ooiroma upravni odbor to delavski svet sta Imela zasedanja redno ter so se ^ sproti reševati. BILANCA na dan Sl. decembra 1954. PASIVA z«tp. It Naziv postavke Znesek v 000 din Z^' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva L Osnovna sredstva L Investicije v teku 388 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 889 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 3- Izločena sredstva in druga Investicijska 8. Razni skladi 140 sredstva 80 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij A Skupna obratna sredstva 8,043 B. Viri obratnih sredstev O- Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 6,613 Kupci ln druge terjatve *■ Dpuga aktiva 1,948 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 322 7. Eobavltelji m druge obveznosti 8,077 D. Finančni uspeh J- Razporejeni dobiček *• Izguba 8. Druga pasiva 563 642 D. Finančni uspeh - 9. Dobiček 642 ^ Skupaj: 11,421 10. Kritje izgube Skupaj: 11,421 Vodja računovodstva: Kokol Metka Predsednik upravnega odbora: Sima Boris Direktor podjetja: Grbač Ive ‘ Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »SLAščICA-šPORT«, Ljubljana, Wolfova 10, v letu 1954 . Podjetje Je bilo ustanovljeno dne 16. Junija 1952 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane, tule ^ letu "1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 14 delavcev to nameščencev ter ustvarilo 12,574.000 din prometa, to je 112 °/e. Obveznosti do družbene skupnosti ‘er s0 ***favnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno In v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor to delavski svet sta Imela zasedanja redne* 6 tekoči problemi sproti reševali. ^TlV* B 1 L A N C A na dan 81. decembra 1954. PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Z£atP’ Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna ared.Hva j*\veaticije v teku ***očena sredstva in droga investicijska 796 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 798 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 3. Razni skladi 837 •redstva 330 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — B. Obratna .gedstv* 5. Drugi viri finansiranja investicij — ®*tupna obratna sredstva 1,105 B. Viri obratnih sredstev ^ Sredstva v obračunu in druga aktiva “Pel in druge terjatve 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 382 25 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva Uru*a aktiva — 7. Dobavitelji in druge obveznosti 631 D. Finančni uspeh ^^rejeni dobiček 8. Druga pasiva 110 641 D. Finančni uspeh — 9. Dobiček «41 ^ Skupaj: 8,897 10. Kritje Izgube Skupaj: 2,897 ” računovodstva: **ečar Marija Predsednik upravnega odbere: Boc Frane Direktor podjetja: Maček Ivan Izvleček iz poročila o poslovanju kavarne in slaščičarne »TIVOLI«, Ljubljana, Cankarjeva 6, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 17. novembra 1951 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. Pravila so bila registrirana pri Svetu za gospodarstvo št. G-6102/2-54/Kr-ON, Ljubljana, dne 6. junija 1955. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 20 delavcev, učencev in nameščencev ter ustvarilo 23,809.187 din prometa, to je 124»/*. Obveznosti do družbe«* skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodsvto ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor In delavski svet sta imela zas*" danja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA B I L A N C A na dan 31. decembra 1954. PASIVJ Z“P- Lasi v postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 4,538 1. Sklad osnovnih sredstev 3,429 2. Investicije v teku 305 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 1,109 3. Izločena sredstva ln druga investicijska 3. Razni skladi 862 sredstva 514 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri financiranja investicij 305 4. Skupna obratna sredstva 2,841 B. Viri obratnih sredstev • ■ * ■ ■ V- 9*1 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 1,433 5. Kupci in druge terjatve 1 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6. Druga aktiva 9 7. Dobavitelji in druge obveznosti 1,04* D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 14 7. Razporejeni dobiček 3,336 D. Finančni uspeh ■ B. Izguba — 9. Dobiček 3,336 " . 10. Kritje Izgube —* Skupaj: 11,549 Skupaj: Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Resman Egidlj Zupančič Mira Gregorčič Josip Izvleček Iz poročila o poslovanju Delavsko-uslužbenske restavracije Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, v letu 1954 Podjetje Je bilo ustanovljeno 1928. V letu 1954 Je podjetje zaposlovalo povprečno 25 delavcev ln nameščencev ter ustvarilo 15,206.399 din prometa, to je Obveznosti do družbene skupnosti so Mie poravnane. Podjetje Je rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delovni kolektiv podjetja oeiroma upr*” odbor In delavski svet sta Imela zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševati. AKTIVA \ BILANCAM dan Sl. decembra 1954. pasiv; Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 dm Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din H A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva S. Investicije v teku ». Izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstv 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračune la drega aktiva 5. Kupci to druge terjatve d. Druga aktiva D- Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček B. Izguba Skupaj: 1,400 478 1,173 84 1.504 A. Viri osnovnih In 1 sl oženili sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev X. Dolgoročni kredit zs dokončane investicije S. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračana in druga pasiva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh t. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: 1,070 62* 50 1,2®* 100 84 8,50* Vodja računovodstva: Vavpetič Milena Predsednik upravnega odbora: Tolar Jožica Direktor podjetja: Žabjek Sala Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja »AVT0TAKSI«, Ljubljana, Slomškova 6, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 6. decembra 1940 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. Pravila so bila registrirana pri MLO pod št. 3870/ «* 0. decembra 1948. - . - Jč* V letu 1954 Je podjetje zaposlovalo povprečno 29 delavcev ln nameščencev ter ustvarilo 16,524.848 din prometa, to je 106*/*. Obveznosti do družben ^ nosti so bile poravnane. Podjetje Je vseskozi rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oeLroma upravni odbor ln delavski svet zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševati, m V&j AKTIVA B I L A N C A na dan Sl. decembra 1954. Zap. It Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva O. Sredstva v obračana ln draga aktiva Kupci ln druge terjatve Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 5. 6. Skupaj: Znesek v 000 din 4,851 2,301 1,642 073 11 1,644 11,422 Zap. ČL T a z 1 v postavke A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni kredit za dokončamo Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) O. Viri sredstev v obračuna ln druga pasiva 7. Dobavitelji In druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: Znesek v 000 d ti* 4,851 2,31* 41* 673 1,6^ n,*** Vodja računovodstva: Bernik Francka Predsednik upravnega odbora: Povle Ludvik Direktor podjetja: Klun Jože