P O S T N I N A PLAČANA V GOTOVINI planinski vestnik 9 1962 glasilo planinske zveze slovenije | letnik xviii sept. VSEBINA: GORSKI REŠEVALNI SLUŽBI ... 386 OB 50-LETNICI SLOVENSKE GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE (GRS) Dr. Miha Potočnik ......387 NEDOKONČANA POT Ing. Pavle Šegula.......394 ŽEJA Ciril Praček.........398 MISS FANNY S. CCPELANDOVI Evgen Lovšin ........401 KARNIJSKE ALPE Dr. Viktor Vovk.......405 SPOMIN NA TEŽKI DAN Vinko Pretnar........412 FOTOGRAMETRIJA V SLUŽBI ALPINIZMA IN GRS Zvonko Gor j up........413 UVAJANJE SODOBNIH SREDSTEV ZA ZVEZO V NAŠI GRS Ing. Pavle Šegula ......416 DRUŠTVENE NOVICE......421 ALPINISTIČNE NOVICE.....423 OBČNI ZBORI .........423 IZ PLANINSKE LITERATURE . . 42S RAZGLED PO SVETU......428 NATEČAJ ...........431 IZ KARTOTEKE PRVENSTVENIH VZPONOV..........432 NASLOVNA STRAN: Bukovnikova domačija pod Raduho v ozadju Kamniške planine — Foto: Vončina Marjan »•Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga PZS — urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje Gimnazija / Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214, telefon 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 900.—, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih po din 225.— (naročnina za inozemstvo din 1600.- / Tekoči račun revije pri Narodni banki 600-14-3-121 / Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vest-nika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto M-1 PISALNIH P-2 STROJEV S-3 LJUBLJANA 62 hh'i]i Ob petdesetletnici GRS september 1962 gorski reševalni službi HnlJZ61 S6m- ^ mZ6m tUi P°d Triglavsko ^no izpolniti prijetno in častno dolžnost m v imenu Planinske zveze Jugoslavije iskreno čestitati Gorski reševalni službi Planinske zveze Slovenije ob njenem 50-letnem jubileju, ki se simbolično zdruzuje z našim skupnim praznikom — Dnevom borca Ta v zgodovini našega planinstva tako pomemben jubilej obvezuje vse pla- TnL ir- P° Jug1°slavyi' da izrečei° priznanje vsem reševalcem in vsem organizatorjem gorske reševalne službe, ki so v teh petih desetletjih tako po- l2Zan?°'i n nes'bično in u*Pe™° izvrševali svojo plemenito nalogo, pomagati človeku v gorah. Prepričan sem, da ob tem prazniku ne izražajo pri- samo alpinisti in planinci, ampak da se jim pridružuje Zn iT* ljubltel^v P™de> ^ iščejo v planinah prijateljsko zavetje, osvobo-jeno strahu m negotovosti. Tako priznanje mora še posebej izreči naša skupnost, ki je v uresničevanju ^ZZrSb ^T t?Žbene9a Teda preVZela ?rek0 insZ^Z sebe skrb spremljati delovnega človeka na vseh poteh njegove dejavnosti in mu zagotoviti svobodo in varnost. ^javnosti in ™£er Taf°j planinstva v Sloveniji je terjal iz leta v leto popolnejšo organizacijo v celoti. Gorska reševalna služba je morala najti svoje mesto v nje - ZelltevuT j^r pogo\za.razv°i * nepogrešljiva pomoč vsem onim brezštevilnim, ki obiskujejo nizke in visoke planine kakor tudi tistim neustra- senvn poedincem, ki odkrivajo vedno znova čare divjih prepadnih sten. V, Z ki poslusajo njene nasvete in ki spremljajo njene neprecenljive izkušnje je bite in je ostala Gorska reševalna služba vzgojiteljica, ki pomaga varj Staviti korak na vrhove in v stene. ¿aszavni Danes po 50 letih vztrajnega dela, ko njene vrste izpopolnjujejo najboljši Ver- da * taka reševalna služba, kakršno ivia Planinska zveza Slovenije, po svoji organizacijski obliki in po svoji aktivnosti to, kar želimo m kar potrebujemo. vir>/2i ^ ^ dU bJ UaŠa jUVn0St imela V6Č Priložnosti spoznati tako zgodovino kakor sedanjo dejavnost planinstva in še posebej veliki pomen Gorske ¿Z "" ft^ E US° r^6™08*' ki je Vl°že™ * organizacijo te službe ™ bo ostala odlika naših reševalcev, bi se morala na tem področju umakniti potrebi, več pojasnjevati in več pisati o teh stvareh zZmZ m lepi govor tovariša dr. Mihe Potočnika, ki smo ga poslušali z najvec^m zanimanjem, si mora utreti široko pot v javnost. Čimveč bo znanja Ttem elveč bo razumevanja in pomoči. ' c Gorski reševalni službi Slovenije je dodeljena naloga pomagati razvoju te službe v vsej Jugoslaviji. In to nalogo tudi uspešno vrši. Z veseljem moremo ugotoviti, da vedno več ljudi iz vseh krajev naše domovine pristopa v vrste planincev. Vsem tem je treba na široko odpreti vrata v gorski svet m jim utrditi občutek varnosti. Z vsem optimizmom gledamo v nadaljnji uspesni razvoj planinstva pri nas , i> katerem mora še nadalje ostati planinska organizacija Slovenije in Gorska reševalna služba nesebična in učinkovita opora temu razvoju. Želel bi ob priznanju, ki ga izrekamo kot sodelavci planinskih organizacij in kot politični javni delavci, izraziti še posebej prijateljski občutek, ki ga tu neposredno med vami, dragi tovariši reševalci, in v tem gorskem okolju ne bi hotel zamolčati. Vse polno lepih in najlepših spominov je človek odnesel s seboj v življenju iz teh gora. Toda, ko v dolgi vrsti takih spominov ostane misel pri nesreči znanega ali neznanega gorskega tovariša, - tedaj mi v vsej veličini živo stopi pred oči naš reševalec - in to kot glasnik neomajne vere v življenje in kot človek v polnem smislu te velike besede, ki je pozabil nase in ki daje vse kar premore, drugemu. Takemu liku alpinista - reševalca kakršnega je vzgojila trda skala naših gora, naša planinska organizacija, nosa družba — re-ševalcu-človeku, ki je dokazal najvišjo stopnjo tovarištva, poguma m požrtvovalnosti — njemu je ob tem lepem in dvojnem današnjem prazniku predvsem namenjena naša misel in prijateljska hvaležnost. Vrata, 4. 7. 1962. .. Dr. Marijan Brecelj predsednik planinske zveze Jugoslavije LEOPOLD STANEK Neznanemu plezalcu In šel sem svojo pot. Vrhunski vzpon. Nihče doslej, po meni nosil bo ime. Kdo še poslej — vsak hodi svojo pot. S krvjo zaznamoval sem vsak prijem. Megle, bežite, v prepad, strahovi, drobi vas sonca luč. Kot Atlas nosim svojo pot, na skladu sklad. Omaga dlan. duh nezmagljiv. Ob 50-letnici slovenske Gorske reševalne službe (GRS) Dr. M. POTOČNIK f leta 1822, ko je v viharju strela ubila prav na vrhu Tri- sttnika Bo^-a S ^ ^^ W je ^^ ™Pér*kega stotnika Bosta, bo v jutrišnji noči med 5. in 6. julijem minulo že 140. leto L°Jtra T ?- dokumentirana zares »planinska« nesreča v naših slovenskih gorah m tudi prvo - sicer slučajno in neorganizirano - povsem alpt n^lreSeVanje ponesrečen^a z ^ha Triglava, kjer takrat še ni bilo nobene nadelane in zavarovane poti. Reševanje je opravilo osem ponesrečenčevih tova! risev (med njuni 6 Bohinjcev), škoda je, da poročila o tem reševanju ni nilr- SeVedjVe 1bllo1rfnjh1 nesreč v naših ëorah že pred tem, saj so si naši pred- k uh'L^dav^ V d t'01" SlUŽm SV°j takrat Še Zel° in skromni drvin'-H ? tem V Vellkl meri tudi kot P^tirji, lovci, gonjači, nTCar smrt Sta Si v takrat še s številnimi pravljicami in slrahov mSÎ f med njimi °d ČaSa d° ČaSa P°iskali sv°Je žrtve. Na to so spominjala stara znamenja po gorskih dolinah ter ljudsko izročilo, iz teh stan^ starih časov je ena najlepših bajk na svetu, bajka o našem Zlatorogu P]avfe,p0ln;h 90 1+et J'e Poteklo od te gorske nesreče na samem vrhu Tri-glava do ustanovitve naše slovenske Gorske reševalne službe. Alpinistična in turistična zgodovina naših Alp ni kdo ve kako stara Dr Tu lius Kugy je v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja lahko sto^ s svojfml trentarskimi, borovškimi in ^jezerskimi vodniki še skoraj na vse pomembneje n težje vrhove Julijskih Alp kot prvopristopnik - turisi _ športnik TZZ se tudi gorske nesreče turistov, - čudnih in še prav redkih ljudi tistega čast po navadi tujcev ki niso hodili po gorah zaradi dela, zaslužki in »normalnih opravkov, temveč za zabavo - začele proti koncu prejšnjega in v St danjega stoletja. Iz tistih časov so v naših slovenskih glrlh znane turistič^ neprofesionahie nesreče: nadporočnika Valente 1888, ki se je s^tno ^nesrS! pod Mangriskim sedlom; sodnika dr. Holsta iz Ber'lina leta 1891 le f 18^5^ ?"ag0m; Pr°feSOrja A1°jZa Schmidta iz ***** Homo" leta 1895 v zgornji Krmi m istega leta na Črni prsti smrtno ponesrečenega elia Franca G*ričnika - Bohinjske Bistrice; dunajskega ul- telja Hentschela (rešil ga je živega iz stene pastir Jože Vencelj) v severni steni Mangrta m skoraj ob istem času nedaleč od njega na Rateški Ponci"no ponesrečene uciteljice z Dunaja Ivane Stein leta 1899; Nemca dr. Reitherja na cent? fm ^^ 1903Jkl S° ga reŠiH istega leta smrtno ponir^ cenega zeleznicarja Alojza Kiihnela iz Beljaka na Veliki Mojstrovki; svojevrXt rWM AntT Greg0rCa' W SG jG ib britviJSn! înT P J 1 r ^ pn lskanju motivov v Cmirovi steni in pri se- stopu padel na polico, od koder sta ga šele po treh dneh klicanja na ponS živega rešila Mojstrančana Janez Rabič in Tomaž Lakota - Turk ter zato posebno pohvalo dunajskega ministra za notranje zadeve; nesreča dr. Karla Godla iz Judenburga v mangrtski steni leta 1906 ter nato v naslednjih letih 1909 wTh im r1"'"1 neSreČi V SeVemi Triglavski steni: 1908 Karl Wagner in Leta 1909 komaj 14 dni potem, ko so reševalci spravili Lassovo truplo iz severne triglavske stene, se je v severozapadni steni Skrlatice pri plezanju po-™1 slovenski zdravnik - primarij dr. Stoje iz Ljubljaneja nesreca m ootem še nesreča prof. dr. Cerka na Stolu v začetku aprila leta 1912 je dala ^poJLnplZd^n pobudo za ustanovitev slovenske gorske reševala službe V drugih alpskih deželah se je turistični in alpinistični razvoj začel ze prej^ Zato je prej naspala tudi potreba Po gorski reševalni službi.Najst^^ reševalna organizacija je - razumljivo - nastala v letih 1896 in 1897 so bili ustanovljeni »alpski reševalni odbon< (AlPine Ret tungsausschiisse) v Miinchenu, na Dunaju in Salzburgu. Januarja 1898 je; bil ustanovljen še Alpski reševalni odbor v Innsbrucku m istega leta se je odbor včlanila tudi kranjska sekcija DČAV. V tej kranjski sekciji so od leta 1898 delovale na slovenskem alpskem ozemlju reševalne postaje na v Mojstrani, v Kranjski gori, t> Kamniški Bistrici in v Kokri, pozneje pa tudi v Bovcu. Reševalci so bil vedno domačini, gorski vodniki m ^ gorjanci medtem ko so postaje po navadi vodili zaupniki nemškega prodiranja v nase kiaje in zidarji germanskega mostu na Jadran. . Znano je, da so prvi časi slovenske planinske organizacije m tudi n^na ustanovitev sama predvsem zaznamovani z ostrim m odločnim bojem za narod ^too^voboditev in ohranitev. Pečat tega boja in težnje za osamosvojitev nosi "sSvitev prve gorske reševalne službe v sklopu Slovenskega planinskega dmpri dr Stojčevi nesreči v Skrlatici, kjer so reševali družno kranjskogorski in trentarski vodniki in kjer so kot P™> umetno narejeno reševalo napravo hoteli za spuščanje ponesrečenca iz stene uporabiti velik lesen zaboj sta pod steno pomagala ponesrečenemu stanovskemu tovarišu zdravnika dr. Jernej Demšar iiTdr Josip Tičar. Njima je poleg znane tekme med slovensko m nemško nlan "nsko organizacijo za primat v naših gorah ta nesreča neposredno vdihnila n Lel na us ano^itev gorske reševalne službe v Slovenskem planinskem društvu. Res stl W^am2 ustanovila prvo slovensko reševalno postajo v Kranjski fori t ta dZnštejeino tudi za ustanovni dan naše sedanje Gorske reševalne SlUŽZa ta dan je namreč sklicala Kranjskogorska podružnica SPD ozimmanj^n n ačeln i k drTič a r odborovo sejo, katere se je udeležil kot predstavnik Osied-njegfodboi-a SPD in tudi kot Tičarjev prijatelj dr. Jernej Demšar, ki je sku- Paj Set ^ZSS^ le^ =iki, ampak tudi mnogo domačinov iz j— bei6 oH katerih se iih je precej prijavilo za pristop k reševalni postaji. v Tu^ki™rKusyP1922 na Plemenicah, Joško Turk na Grintovcu m sekretar CKSKOJ Dragoljub Milovanovic med Stoloni in Z« ^ ^ -osnovali reševalni odseki v sklopu celotnega SPD. Ze piej, 1922/23, je p O O SPD ustanovljen »reševalni odsek«. vTnglavu in bližnji okolici izoblikovalo najmočnejše središče v Mojstrani (kjer •;°rpb;J;nSe g°rskl rodmkl) z markantnim zaupnikom SPD Gregorjem Lahom -Preckmom v srediscu m na Jesenicah (kjer so bili plezalci - skalaši) seveda pa tudi v Ljubljani, ki pa je bila za takratne obveščevalne in prometne razmere se ze o daleč od terenov, na katerih so se dogajale gorske nesreče. Tudi S je bil vedno pomembno reševalno središče. Reševalna oprema se je neM izpopolnila; reševalci so imeli na razpolago že primitivna nosila in posebne «£ za zimsko „je, tudi že kakšno vrv in po kočah so bile lekarne^ obvezni! Leta 1924 so se začele velike - med njimi plezalske - nesreče: Lenarčič Hlebanja dr. Jug, Topolovec. Vprašanje dobre gorske reševalne službe ki ^a UCm^927 in V teŽkih PlGZalnih Smereh' Je bll° ™ bolj' pereče! «ta Jf v-l l* f P°nOVn° ustanovili reaktivirali reševalne po- O O SPr ptU^ VJ ani inKranjski g°ri- 1930 bil Wlet na širši ££ SPD T ° °rgamZ?dji ^Sevalnih odsekov in reševalnih postaj SPD« _ ustanovljen je bil centralni reševalni sklad, posamezni reševalni odsek pn podružnicah SPD pa bi naj imeli tudi še svoje posebne reševTne sk^de Vpeljan je bil prispevek 1 dinar, ki so ga pobirali v vseh kočah SPD od obiskt fond^^il2 ^ raZp^lagale Posamezne podružnice. Centralni reševaM fond je bil seveda prav skromen in ni omogočal resnejše nabave reševalne opreme ter pokrivanja reševalnih stroškov. lesevaine t irfevabli odsek Je sp™a vodil Makso Hrovatin, v njem so bili še Ja^ko Mlakar dr. Josip Tičar, Janez Kveder in Stanko Hudnik potem pa so bih v tridesetih letih po spremembah v vodstvu SPD v centralni reševZ odsek ^voljeni za načelnika Stanko Hudnik, za člane pa dr. Bogdan Brece^dr^ Mrak m dr Milko Hrašovec. O bolj sistematičnem delu boljši o^izaci 1™ opremi lahko govorimo od takrat, ko je leta 1933 dr. Bogdan BrecefiaS n SPD izdala knjigo »Prva pomoč in reševanje v gorah«. To je bil pi4Tn doslej edini učbenik m priročnik za gorske reševalce v našem je^ku. BilTp ki je od reševalcev ^n h terjala dve življenji, m poizvedovanje za Mihom Arihom, ki je zaradi do^S h rngiral gorsko nesrečo, ko je odšel k partizanom. Znan je tudi preld zanske čete iz doline Vrat čez Oltar in Grlo v Martuljek, ki so ga vodm fil v NOŽTOF- mn rStHMed ^ ^ ^rskih reševalfev ^elovaS v -NOB in OF, mnogi med njimi so padli kot borci, partizani aktivisti talci S IS S^ifS " " Frelih' Miha Arih/p^Ra^nt oi. /ues btanovnik, Janez Hlebanja, Janez Mrak itd) sevalna osvoboditvi se je na pobudo jeseniških alpinistov obnovila »Gorska reševalna služba« s sedežem na Jesenicah. Imenovala se je tudi »Centrala ¿RSt ^SiTtc&rbaze'postaje in obv™e *** - Stf V°dila Sprva inž" Dermelj in nato Uroš Župančič ie opravila pionirsko delo obnove in je službo opremila s prvimi modernim^! m opremo. Po znani težki nesreči v špikovi steni leta 1952 in njej sledeči kriz! Da ie bila GRS reorganizirana: kot kolektivno vodstvo je bila ustanovljena pod vodstvom dr. Bogdana Breclja Komisija za GRS pri PZS s sedežem v Ljubljan, ki so io sestavljali predvsem starejši reševalci; terenske postaje GRS pa so do-bile^popolno akcijsko in operativno samostojnost. Sprejet je bil nov pravilnik o organizaciji in delu GRS, po katerem delamo še danes. g™torej danes praznujemo 50-letni jubilej GRS, te humane shizbe, ki je v pretSlem stoletju doživljala vzpone in padce, veselje ob rešenih zivl en ih alcTt ob nemoči ter smrti v gorah, pa vendarle vzporedno z razvojem p anm-stva irT alpinizma vztrajno napredovala in se do danes razvila v javno službo, M z dobro razpredeno mrežo reševalnih postaj in izurjenih reševalcev uspeva^ da naglo učinkovito in, kolikor se le da, uspešno pomaga tudi v najtežjih te-renilffn okoliščinah planincem, ki jih v gorah zadene nesreča. Seveda je pogosto brez moči pred smrtio; se pa z njo bori vztrajno in zagrizeno, brez popuščanja tudi za ceno največjih naporov, najdrznejših tveganj * c^«» reševalcev samih. Morda ni več vsem znano, da sta se v avgustu leta 1942 pri reševanji ob neki nesreči v severni steni Rigljice v Martuljku, kjer so resevak dva mrtva in enega težko poškodovanega alpinista - plezalca - smrtno ponesrečila dva vneta in nepozabna reševalca: Miran Marn m Franc Taler z Je- SemOd svoje ustanovitve v letu 1921 pa do jubilejnega letošnjega (1962) leta je GRS v slovenskih gorah (Julijskih in Kamniških Alpah ter ?™kah^ opravila precej čez 2000 večjih in resnejših reševalnih akcij. Na alostso po-datkiza ves čas skopi in prilično nezanesljivi. Mnoge akcije so ze sle v pozabo ker ni več ne ponesrečencev ne reševalcev. Točno pa vemo vsaj za vecmo časa p^ drugi^vetovni vojni, ko smo začeli voditi vsaj kolikor toliko podrobno.evidenco da je GRS od leta 1948 pa do vključno 1960. leta opravila okroglo 780 S reševalnih akcij. V teh akcijah je prenesla z gora v dolino - zal - 163 smrtno ponesrečenih ljubiteljev gora. Toda vsaj za 152 drugih primerov težko "eS turistov je nedvomno dokazano, da ne bi ostali pri življenju, ce pomoč GRS 7ie bi bila nagla in strokovna! Letno se v naših gorah zadnje čase primeri povprečno 60 in več takih nesreč da mora posredovati GRS; od tega je vsako leto 10-15 smrtnih. Na žalost ne moremo pričakovati, da se bo število nesreč pri nas zm^jsalo^ Niti Razvoj pri nas niti drugod po svetu takega upanja ne opravičuje. Nesreče bodo Naraščale Hoja v gore bo vedno združena z določenim tveganjem in negotov "t o -prav'zato je še bolj privlačna in za pogumne ljudi z—> boljšane prometne možnosti ter višji standard iz leta v leto v gore Človek pa se v modernem tempu in načinu življenja tudi vedno bolj oddaljuje od prvobitne narave in skladnega življenja z njo; njegovi čuti in re-^ks n4 več tako kot svojčas ostri in prilagojeni potrebam gorskega potovanja i ^vlje^a v naravi ter med njenimi elementi. Utrjenost, odpoimost m vztrajnost gorskih obiskovalcev ni vedno kos gorskim naporom m spremembam -motorizacija, življenje ob televizijskih in radijskih sprejemnikih mestni hrup, izoopolni evanje dela na tekočem traku in z avtomati, naglica modernega tempa, rr^a. da ljudje bolj bežno, pa zaradi tega tudi dosti bolj površno prihajajo v pristen stik z naravo in njenimi elementi. Tudi zaradi tega je več nesreč v gorah. Po nekem starem podatku je bilo v vseh Alpah od leta 1859 do 1887, torej v 28 letih, le 171 smrtnih nesreč zdaj IhTe letno okrog 300 do 400! Število pa narašča. Obisk v naših gorah se je samo v zadnjih desetih letih skoraj že potrojil. Leta 1950 je bilo po naših planskih klh in domovih vpisanih v spominske knjige 320 000 obiskovalcev, leta 1960 pa ze cez 760 000. Pri nas pride na približno 10 000 vpisanih obiskovalcev gora ena gorska nesreča in na 40 do 60 000 obiskovalcev ena smrtna Seveda je to v primeru z nesrečami npr. v sodobnem prometu izredno malo' SV°JCaS Vtlj^.Za glaVn° in Zel° razvPito ^varnost, planinci in ple- nanje K0*!'^ že postajajo poslednje človekovo varno zatočišče in pribežališče. Velika večina gorskih nesreč se še zdaj ne dogaja - kot ljudje tako površno in pavšalno mislijo - v težkih plezalnih smereh in v strmih stenah NaW se jih pripeti v srednjem pa tudi v zelo lahkem — gorskem terenu Zelo se - vkljub vsem mogočim varnostnim stremenom in specialni m^ t™™ ( P* P1'aV Zai'adi nj6) - mn°Žijo tudi smučarske nesreče. Do-neTTe v^T SmUCarjem Zaradi novih žičnic in ^eča ob njih jih bosta pri- „ f f °biskovayci gora je vedno več neizkušenih in - za čudo - tudi vedno Pa P°VSem nezadostno oP^mljenih. Množijo se smrtne nesreče zaiadi takoimenovane »izčrpanosti«, ki je posledica omrznjenja, šokov v vremenskih preobratih psihičnih kapitulacij v surovih gorskih razmerah, naraščajo nesreče pri nabiranju planinskega cvetja, nesreče pri prečenju in premagovanju strmih in trdih snežišč brez primerne opreme in podobno GRS pri Planinski zvezi Slovenije ima trenutno 23 operativno docela samostojnih gorskoresevalnih postaj, ki so sorazmerno razmeščene po vseh planinskih krajih in jih vodijo izkušeni načelniki-reševalci. V teh postajah deluje 236 članov - gorskih reševavcev in 34 pripravnikov. Med njimi so tudi vodniki lavinskih psov, ki so začeli delovati v okviru GRS leta 1951. Reševalci so pr<^ ^iCY-VV°3e Či0Ve!:0ljUbn0 del° ne Pojemajo in ne smejo prejemati nobenega plačila in nobenih nagrad. Povrnejo se jim samo prevozni stroški, izguba rznesku l500ndtV1V nt ** hnm° " ^^ ^^ °Preme V °bHki dnevnice Reševalci so predvsem domačini izpod gora in izvežbani alpinisti raznih poklicev, največ je industrijskih delavcev, kmetov, študentov, lovcev gozdarjev gVsT Jug«° ^ GRS S1°Venije S° VeČin°ma <>—e tudi druge Naši reševalci se neprenehno usposabljajo in urijo v raznih tečajih, na vajah, na izpitih, tako da je njihovo znanje in pripravljenost prav zadovoljiva. Današnji reševalec mora vedeti in znati veliko več kot svoje čase , Mfd nfmi gorskimi reševavci je nemalo takih, ki so pri svojem reševal-skem udejstvovanju opravili nekaj desetin reševalnih akcij in poizvedovanj ?LPa 11, V" katenh gre števll° akcii v stotice: Joža Cop, Maks Medja, Stane Koblar Janez Brojan, Uroš Župančič, Ciril Praček, Franc Mrak. Lojz Rekar Drago Korenini Pavel Kemperle, Boris Ostan, Leon Knap, Tone Eki! ln Še- -Zat° 111 ČUdn°' da med n^imi ™si častni znak PZ Slovenije kar 15 tovarišev, srebrnega pa 51. Pa tudi GRS kot organizacija je bila odlikovana z zlatim častnim znakom PZS leta 1952 in zatem še z zlatim častnim znakom PZ Jugoslavije. V okviru GRS deluje že nekaj let zelo agilna skupina zdravnikov. Proučila je podrobno taka vprašanja kot so: Oživljanje v gorah (primarij dr. Drago Hočevar); sok v gorski reševalni službi (dr. Miroslav Pleterski); kaj lahko stori ~anpr0ti dr- ***** ZuPančje); poškodbe zaradi mraS (doc. dr. Mirko Derganc); imobilizacija in transport ponesrečenca glede na vrsto drSJanez Ml™ MS \g<>rah °skar K<» ^otavljanj" smrti (^1 dr. Janez Milanski). Sestavke o teh vprašanjih je komisija razdelila vsem re- sevalcem, da si z njimi pomagajo pri izpitih in v reševalni praksi. Priredili smo jih iz preventivnih pobud tudi kot »kratica navodila za prvo pomoč v gorah«, ki jih zdaj dobi vsak član PZS kot prilogo in vložek k članski izkaznici. Predavanja in praktične vaje iz prve pomoči so na vseh naših številnih tečajih in vajah obvezna; snov je tudi predmet na gorskoreševalnih izpitih in preizkušnjah, ki smo jih obvezno vpeljali in postavili kot pogoj za sprejem med gorske reševavce. V vrstah Gorske reševalne službe so vse od njene ustanovitve pa do danes neprenehno in aktivno delovali številni zdravniki. Zato ima tudi naša GRS to posebno potezo, da je bila vedno na visoki etični in humani ravni m da se nikoli ni sprevrgla v stehnizirano, zgolj transportno strokovno rutino. Se posebno je razveseljivo, da z našimi gorskimi reševalci (ki imajo — rečeno brez bahanje — po zaslugi naših prostovoljnih zdravstvenih delavcev brez dvoma med vsemi reševalci vsega alpskega prostora najboljše in naj temeljite j še in najsodobnejše znanje iz »prve pomoči,«) ob skoro vseh težjih nesrečah tudi v akciji na kraju nesreče in ob transportu neposredno sodelujejo naši zdravniki, ki so tudi dobri alpinisti in požrtvovalni gorski reševalci. Za ponesrečence in za laične reševalce je to velika prednost in olajšanje. Od lesenega zaboja v letu 1909 in nekaj vodniških konopljenih vrvi v letu 1912 in najprimitivnejših nosil v prvih svojih časih je GRS prehodila dolgo in trdo pot v nabavljanju in izpopolnjevanju svoje reševalne opreme m tehnike. To je bila vse do nove Jugoslavije vedno najšibkejša točka, ker nikoli ni bilo na voljo niti približno zadostnih sredstev. Planinska organizacija sama vkljub najboljši volji in razumevanju nikoli ni bila in ne bo sposobna rešiti vprašanje finansiranja in opreme te službe z lastnimi viri in sredstvi. Tudi prva leta po osvoboditvi glede tega nismo bili brez skrbi, čeprav se je oprema z vpeljavo nemško-avstrijske sodobne opreme in tehnike, ki temelji na jeklenih zicnih vrveh in Marinerjevih nosilih ter na Grammingerjevem oprtniku (sedežu), revolucionarno spremenila. Prav zadnja leta pa so naši GRS brez dvoma prinesla tudi na tem občutljivem področju boljše čase. Dolgoletna prizadevanja da bi bil naši službi priznan značaj javne službe z vsemi posledicami in seveda tudi obveznostmi javnosti do nje, so bila uspešna. Najvišji državni in družbeni forumi, na čelu z odborom za notranje zadeve Izvršnega sveta LS LRS, so ta javni pomen GRS izrecno poudarili in priznali. GRS se je na podlagi tega lahko vključila v komunalni sistem in je danes uradno in oficielno ter neposredno pod svojim imenom vpisana z znatnimi dotacijami tudi že v vsakoletnih proračunih okrajnih ljudskih odborov v Kranju, Ljubljani, Celju in Gorici ter občinskih ljudskih odborov na Jesenicah, v Tolminu, v Celju in Ravnah na Koroškem. K materialnemu vzdrževanju GRS prispevajo poleg Planinske zveze same tudi še Zavod LRS za socialno zavarovanje in nekateri okrajni zavodi, Zavarovalna skupnost Slovenije in posamezne zavarovalnice, Svet za zdravstvo, Rdeči kriz m drugi Organi za notranje zadeve naše republike in nekaterih prizadetih okrajev, civilna zaščita in Ljudska milica nam zadnje desetletje z izrednim razumevanjem pomagajo materialno in s tem, da brezplačno opravljajo obveščanje, prevoze in skladiščenje ter varstvo naše opreme na postajah LM, deloma pa tudi sami tako opremo nabavljajo in nam jo dajejo v uporabo. To pa je tudi prav in samo naravno, saj GRS opravlja posel, ki bi ga brez nje morali opravljati varstveni in sanitarni državni organi ter predvsem občine. Nekatere nase tečaje in vaje materialno podpira tudi JLA. GRS zdaj razpolaga s primerno količino najmodernejše reševalne opreme milijonske vrednosti in je po svoji tehnični ter kadrovski plati sposobna reševati ponesrečence v najtežavnejšem terenu, kar dokazujejo novejše reševalne akcije v Čopovem stebru in bavarski smeri triglavske stene, v Aschenbrennerievi smeri travniške severne stene, v špikovi severni steni, v Turški gori. v Ojstrici m drugod. GRS pa je nastopila tudi že v primerih težjih elementarnih nezgod kot so bili snezm plazovi v Borjani in Mavrovem in je tudi ob takih nesrečah (plazovi, povodnji, požari) vedno na razpolago. Opremo v veliki meri izdelujemo doma, pri tem nam je največ pomagala jeseniška železarna, kjer delavski svet vedno s popolnim razumevanjem in z vso podporo obravnava naše težave in XlLmfČTka 50 a" TUdi ^jUdSka tehnika v CelJ'U nam je odl*no in P°ceni izdelala nekatere reševalne rekvizite, posebno Akia-čolne za zimsko reševanje W NlTJfTlCi S°Se Uvdiavili kot *"*fnttelji novih reševalnih priprav (vitel lov. Aleša Kunaverja za dviganje ponesrečencev in reševavcev v strmih stenah nova nosilnica, ki je v nastanku), i kot racionalizatorji ter izboljševavci tujih Upov opreme (Dolfe Kramžar, ing. France Avčin, Tone Jeglič itd.) Zal pa Zlvn^lT P^ajhnega odjema ni pokazala posebnega zanimanja za izdelavo naže opreme. Tako smo v precejšnji meri še navezani tudi na uvoz nekaterih specialnih rekvizitov. „ nl01^ naP"edfk je GRS dosegla v uP°rahi brezžičnih zvez; obveščanje o nesrečah m medsebojno sporazumevanje reševalcev v akciji prihrani veHko GRSCZet'T- m^PrZUTV- LetOS Že POSkuSn° brezžična " eza GRS med postajo GRS Kamnik, Veliko planino, Kamniškim in Kokrskim sedlom. Ni pa vec da^eč čas, ko bodo - tako vsaj upamo - s pomočjo organov za notranje zadeve delovale brezžične zveze tudi med najbolj izpostavljeni planinskimi postojankami (Kredarica, Pogačnikov dom, Sedmera jeze^ Tn SKVed^ ^ nekaj P°datkov in reminiscenc ob 50-letnem jubileju GRS. Podrobnejša njena zgodovina in dejavnost bo opisana v posebni knjigi SPD rS°rPraVlti let°S in i2dati drUg° leto ob 70-leJd ustanovitve lf k?Jlga zanimivlh in nadvse živahnih opisov raznih reševalnih aken , ki jo je napisal nas znam reševalec Ciril Praček »Med gorskimi reševalci«. In končno: Ni samo naključje, da Gorska reševalna služba Slovenije praznuje svoj zlati jubilej na Dan borca. Ta dan smo si izbrali namenoma in zavestno Najlepše tradicije NOB so tudi naši povojni GRS vedno vzor in vodilo. Delovame gorskih reševalcev je neizogibno zvezano z velikimi tveganji, požrtvov So pogumom, odločnostjo, borbenostjo in tovariško solidarLtja ZatoTh n^ huje znova in znova človeški in edinstveni odnos do ranjencev, ki ga je "zobl -kovala partizanska borba. Za ranjenega tovariša ni bil noben napor prevelik nobena žrtev predragocena tudi ne žrtev lastnega življenja, visoki vzgledi' nll h ; ter neštevilnih drugih Primerov legendarnega tovarištva m medsebojne usodne povezanosti na življenje in smrt bodo tudi v naprej po- budaZa f Vnemo in izpopolnjevanje v službi tistih, ki so naše po- mocm potrebi. Nikoli ne smemo pozabiti, da je kljub tehniki in najmodernejši opremi na koncu koncev le človek tisti, ki odloča v zadnji inštanci. Brez ide-i^H P v dolino. Po pomoč in krojim dr a|m. "e je u™ V ^ m " °ZraČja 86 SPUŠČa mrak" Le veter * ^ vedno ves nl Dobro uro in pol po nezgodi sem ga našel. Prav nič več mu ni moglo pomagati. V njegovih kodrastih, črnih laseh so se že naselili kristalčki, katere je veter pometal po bregovih. Oči so počivale, kot da bi spal. Narava je hrumela in bučala, gore so sijale, črni svatje, kavri, so se razposajeno lovili za snežinkami. Sedaj pa že zopet visoko, nedosegljivo daleč in visoko ugaša v baržu-nastem soju večer na samotnem vrhu Storžiča. korakf629 V6Čera ^ niSem d°ŽiVe1' reS' takGga Še nikoli! Iz misIi me zdramijo bližajo fantje gorske reševalne, z njimi je tudi zdravnica. Dobrodošli fantje m tovariši, ki znate biti tudi tolažniki. Jutri boste nesli Marjana v dolino. Končala se je pot, ki se je prezgodaj iztekla... aSSS^SSK*«»«* je bi^ mla^o, ^ obete joče3 ž^vlj en j V ^ ^ k°nčal s končano Žeja CIRIL PRACEK Takrat sem prvič spoznal novega sovražnika v steni. Poleg tiste sence,. - - srr X ^jsivrrir v Špiku pred mnogimi leti (1931). To smer smo vzeli na piko. Mihela, Peter m m0javrlesmoob poltreh zjutraj v Koči v Martuljku in že smo krevsali v temi čez debla in kamenje po bližnjici na pot pod Srce. Sele na ok^u Pod Srcem se je zdanilo. Nekam težko smo hodili, prepotili smo se ze do pod Sica. »Nekam zagatno je,« je tožil Peter in brisal znoj s cela. Mihela ni imela navade tožiti, šla je brez besed ob strani Vrh Sr a smo se navezali. Dve nylonki po 35 m, dobn, moto zelem vrv!. boj ™DaXle S toda teh v začetku ni in tako je *>noe neseno ^„ vfxio iz «L Vlekli smo se brez prave volje m .zgubljah na času. »Voda voda!« Skoraj bi rekel, da sem zatulil te besede. IzDod snega ie curljala voda in se izgubljala v steni. WtaLP" je pokazala kot pravi fenomen. Niti ni mmmsšsm »Nobenih klinov,- sem potožil, ko sem priiel borbo s strmmo. ¡r££ sarra*« tovarišem, tedaj vem, da je to vsaj peta težavnostna stopnja. Mestoma je stal široko razkoračen, dokler ni izginil za robom. »Klin,« je javil, »še celo dva.« Vpel je in naju varoval. Stena se vrh kamina na videz zapre, je neprehodna. »V levo bomo prečili za dolžino ah nekaj manj, potem zopet navzgor,« je odločil Pjer in že prečil v levo. Tisti navzgor ni bil lahek, toda Pjer ga je zmogel. Zopet smo se zbrali pri kUn Od tu do značilne police pod skalaškim stebrom ni bilo težav, vodil sem brez napora Tu se ločita dve smeri, ki imata do sem isti vstop. V levo naprej po polfci se pride pod skalaški steber, v desno po polici se pride v vstop za smer Debeljakove. Sli smo po lepi skoraj meter široki polici v levo. Počivališče. »Poglej konservo,« se je oglasil Pjer. V njej je bilo do roba vode. Gledali smo drug drugega. Ali naj popijemo to rjasto deževnico? iT rliSSKiSSKleno grlo, -dokler imamo še kaj V omočita izsušeno grlo, čuvati moramo vodo, imam vtis Ta nam T zman kalo časa, ker se tako počasi vlečemo £ ZtfgZ smo po malici krenili naprej. Na uri je kazalo ze štiri popoldne. ..Tri ure nimamo več kaj plezati,« je omenil Pjer. Zastavil sem naravnost navzgor in se precej izmučil čez gladke plati Kje fe«^ s naslanja^čelo na skio, da bi ga ohladil. Tu bi rabil lestvice, toda nisem jih imel. Peli so klini. Potegnil se je po kaminu do balkona. Kakor na 1 ura' ie že šest, ne bomo prišli skozi«, sem ugotovil. Brez skrb nimamo več dve uri do vrha« in že je hitel vpenjati lestev v klin 'daleč ^ad se^ tako da mi je stal na rami. Algasta skala, težavna zadeva. Vpdel sem natančno, da ne bomo do teme skozi. , ... . . Svi me« zbalkona solidne skale, nato zelo slaba skala za dve dotam m ^ Mnov za MšS in zase, dal nylonsko pregrinjalo Miši, sam sem se zavrl v kratko nyIonsko pelerino. Med tem časom je drobcena lučka strasno kričala. »Ze dajejo signale z doline,« je strokovnjaško ugotovil Pjer. »Le kdo jih kliče,« je še dodal. Lučka je dogorevala, toda svoje je opravila. v kakor, naj dobnm JJudem dopovem da ne rabim njihove pomoči Vedel sem, da bodo dvignili vse gornjesavske reševalce. Dvajset trideseti žarometov, je mežikalo v steno, kjer menda nekdo rabi pomoč ' Drobcena lučka je ugasnila. «ir Sm° drematil Mraza ni bil°' toda tolik<> ^ je le shladilo da sem slišal, kako šklepetajo Miši zobje. Tudi sam sem se kmalu tresel Pogledal sem proti zapadu. Neprestano je nalahno pobliskavalo tako da sem točno videl formacije oblakov. Nov strah se mi je zvedelTk^li Kai če se nevihta nad Grofiglocknerjem približa k nam? ] , ^ v snu za deset, petnajst, največ trideset minut, nato me je od mrzle skale zazeblo m moral sem se nekako presesti. da sem olajšal za rk~^rgrto-Kadarkoli sem se ^ ~ ^ —"£ ob emh ponoči se je dvignila naravnost iz Vrbskega jezera luna ščip Vsai Vrbskfm tVldeti'D,al6Č P°? nami je bn °g™ Jadraica j'e v£lnad Vrbskim jezerom, čudna prikazen. Ob štirih se je pričelo daniti, ob petih smo bili nared. Tedaj sem opazil na Frdamamh policah na samem vrhu človeka P vetruZmegni!lSaie ^ ^ iZ ^ °dg°V°ril Sem mu' toda v »•Pusti ga,« se je razburjal Pjer. Naskočil je previs. Komaj se je dobro razgled al v previsu, se je usula toča kamenih izstrelkov navzdol. Ne vidiš ga, samo zatuli strašno skozi zrak Ves nebogljen se stisnes krona stvarstva k steni in čakaš, kdaj te bo preluknjal' lilo nKapVrejJ S P~- ^^ SG * ^ nas * Pjer se je razburil, preklinjal v latinici in cirilici, toda nihče ga ni slišal Kamenje je padalo v nerednih presledkih. <5nikTkdtrLljUdj"'rki+Tgla dr°bCena luČka iz P°stelJ'e' so šH že ponoči na bpik, da bi nas rešili, toda ni dosti manjkalo, da bi oni nas pobili Premislil sem. Ni časa za omahovanje: Ali naprej v negotovost ali 700 m spuščanja. Nerad sem se odločil za spuščanje, toda kamenje je padalo Pribil trdef kbn' zvezal obe nylonki, Peter se je navezal in pričel sem ga spu-scati. Odločil sem se za ta način, ker sem ju tako lahko spustil 70 m v enem raztezaju. Peter se je ustavil ob koncu spuščanja, navezal sem Mišel in jo spustil do Petra. Vzel sem iz nahrbtnika drobno perlonko, zvezal vse tri vrvi in vpel drobno perlonko. Hiteti smo morali, če naj do teme opravimo vsa spuščanja m zato sem moral tvegati obtežitev pomožne vrvi. Ovil sem si Prusika v sedež med noge in se spustil navzdol. Dvakrat sem se spustil na ta način, potem me je prijel strah. Nisem več zaupal 6 mm-perlonki, predaleč doli je bila lepa dolina. Spuščal sem se raje na obeh nylonkah po 35 m. Do police pod skalaškim stebrom smo bili ob dvanajstih. Peter in Miša sta stala ob konservi in gledala v tla. Pogledal sem konservo Bila je skoraj prazna. »Peter je rekel, da ne upam piti te vode,« je rekla kakor v obrambo ali kakor da bi ji bil morda že kaj očital. »In ker sem jo upala piti, jo je pil tudi on..« Izredno dobro je prenašala žejo. 2e drugič sva izpila s Petrom njeno čuta noo-to je bil menda edini požirek, ki ga je naredila iz konserve »Ja kaj sta vendar mislila, ali ne vesta, kaj je tifus, Miša, kakšna boš brez las?« prišli1udoireen0' je' ^ jG' SiCei> je Pa Vprašan^' če ^mo sploh kdaj še en^mukrv^16^ ^ S° ^ ^^ ^ -Iji so popokali, Najtežje je bilo spuščanje skozi kamin. Miša je že težko stala ob klinu na sk^dva khna iTl" f™*9 ^ ™ -radi zvezfne v" skozi dva kima m plezal sem nenavezan nad stometrskim previsom. Strah mi e stiskal srce, toda eden mora izpeljati boj do konca in »heroj« ki se ie z^ti a tresel, tega na zunaj ni smel pokazati. J znotiaj Miša je zgubljala živce, predolgo je trajalo vse skupaj. »Pusti me, da se vržem doli, ne muči se z menoj« in.stiIkettLSen'' ^rf Č1°Vek V °bUpU SpOS°ben storiti "^umnost, zato sem instinktivno »poškilil« na njene vezi. »Vse bo v redu, samo še dolgi previs, potem bo lažje« z muko ilv'10 VSe nared' je Š1° Wtr0 navzdo1' le zase sem- izmučena reva, že z muko vlekel vrv nazaj navzgor. Toda človek v sili vzdrži neverjetne napire Tedaj se je oglasil glas iz okrešlja Pod Srcem: »Kje ste?« »Dve sto višinskih metrov nad Srcem.« »Ali rabite Mariner ali Gramminger?« »Nič ne rabimo, sestopamo, samo žejni smo« smo se Sr^1'0^ T50*™1 in Pametni Nekoliko nad Srcem smo se sesh izpil sem na dušek dve čutari vode, pol ure kasneje še dve Spoznal sem žejo. J Miss Fanny S. Copelandovi ob njeni devetdesetletnici (roj. 27. IX. 1872) EVGEN LOVŠIN Naj bodo naslednje vrstice napisane v čast gospe Fanny S. Copeland S Barkworth, nekdanji lektorici za angleščino na ljubljanski univerzi, ^delavki ^nJT^OVa^dfgaC:J1. V PrVi SVetOVni V°jni< in naši zvezi ^ njeno domo-vmo do današnjih dni, alpinistki in pisateljici, ljubiteljici gora, posebej n2£ rečem svetu."'eV' ^ * ^ * Zanh™ po vsem angleško gov^ Naslednje vrstice naj bodo nekaj dopolnila tistim temeljitim in podrobnim izvajanjem, ki jih je objavil za njeno osemdesetletnico v letu svoje smrti pl™ iZ m mr°faf dr" Arn°Št Brilej^ Tam postavljena gospa Cope- go^ancev ' 31 ** V WSÜ ^^ ^opagandistov nfših gora in Ce bi pogledali prav v globine njenega od človeških radosti in bridkosti zvalovanega srca bi našli sončen napis sonarodnjaka pesnika Byrona: »G^e kjerkoli se dvigajo, so mi postale prijateljice!« Prisluhnila je nasvetom svojega * Labodji spev dr. A. Brileja, Angleži in naše gore, PI. V. 1953. očeta planinca in profesorja astronomije dr. Ralpha Copelanda, ko je pripovedoval o svojih potovanjih v daljnje Ande in še malo poznam Balkan m me manj ni dojela besed svojega sorodnika po materi, znamenitega himalajca Toma Longstaffa: »Julij ci, cilj mojega največjega hrepenenja ... tam se potopis v resnični ,Irrgarten\ tam uideš samemu sebi .. .!« Ko sem jo obiskal v njenem majhnem bivališču sredi Ljubljane, je bila izredno hvaležen »objekt intervjuja«. »Ne verjamem v to grmado let, to je samo statistika«, je s hladno toplino svojih živahnih oči odvrnila od sebe star-čevska razglabljanja. Menda je le res nekaj na tisti puščici, ki pravi, da sta na svetu le dve laži: mala laž in pa statistika, me misel preblisne in spet potrpežljivo prisluškujem nadaljnjemu žuborenju njene pravilne angleške slovenščine. »Rojena sem v Birru v centralni Irski. Čeprav je oče simpatiziral z Irci, mati pa se je postavila odločno na angleško stran, se imam za Skotmjo^** Samo ne recite ji za božjo voljo: Angležinja, to bi bilo še huje, kakor ce bi Jožetu Copu rekel na primer kak Francoz v Grenoblu pod la Meije (Lamez), da je HrVajn'tako sem ,konservirala< nekaj sposobnosti in življenjske sile od svojih staršev. Veste, sem iz krajev Shakespeare j evega Macbetha, Malcolm je prodal Škote Angležem.« Spomnim se na Zupančičev prevod te sijajne tragedije casti-hlepnosti pred tisoč leti, ko se je škotsko plemstvo pobijalo med seboj m klicalo Angleže na pomoč. »Iz Birra smo se preselili najprej v Dublin in potem v Aberdeenshire na Škotsko Tu sem odrasla, tu me je oče jemal na male gorske izlete, tu sem nehote preplezala stometrsko steno na Kincardineshire, na katerem je znamenit gradič Dunnotter Castle nad morjem.« Sliko ima še vedno na svoji pisalni mizici. Gospa Copeland tako-le opisuje svojo domovino. »Tiha in pokojna je škotska pokrajina, tihe in mirne so gorske dolme...« »Kar ubija človeka v severni zimi, to ni mraz, to je mrak. Celo v Edmburghu je tema do devetih dopoldne in zopet ob treh popoldne. Ce pa se pridruži se megla, potem res ne moreš govoriti o .belem dnevu'. Ko pomlad preganja zimski somrak, ko dnevi rastejo, rastejo, se človeški organizem napaja z lučjo — kakoi na jugu s toploto — da se je ne moreš nasititi.« Škotska ima svoj podaljšek na sever ... Tu sta dve skupini severnih otokov Orkney in Shetland. Firth of Forth, oporišče vojne mornarice, se dalje so Aberdeenci, najbolj skop narod na svetu ... No, težko se pride do denarja v teh krajih ... Sem so poslali srbsko mladino za prve svetovne vojne, ne daleč ie grajščina kjer je bil Meštrovič večkrat gost lady Cowdray. »Tudi pri nas so bili pastirji in rokodelci naših gorskih vasi očetje angleške alpinistike in ne kak Wordsworth.«** Namignila je — verjetno nehote — na naša proučevanja začetnikov alpinistike, gorskih vodnikov v širšem pomenu besede. Idejo, pesniško besedo pa prepustimo med prvimi v Julijcih Kugyju, Tumi in drugim. v . »Tam gori na Orkneyu se zliva - v kratkem poletju - večerna zarja z jutranjo ... Znajdem se v fantastičnem svetu, morje in nebo sta ena sama biserna obla ... vse je svetlo, polno bele luči, vendar nikjer sonca ne lune. Luci od nikoder in vendar povsod. Človek bi ljubil ali ubijal ali ...« ** Dr. Brilej jo ima v cit. članku za Irko * f s Copeland, Orkney ali izlet na Škotsko, pi. v. ismi. « William Wortslvorth (1770-1850), pesnik začetnik angleške romantike m ,religije prirode', ki je dvignil turistiko h kultu 1Zobrazenega zdravega človeka. Z nič manjšo ljubeznijo in občudovanjem, z nič manjšo predanostjo ne govori gospa Copeland o svoji drugi — slovenski — domovini. Tista muhasta usoda, tiste rojenice ob zibelki, prav nič ne sprašujejo človečka, kaj in kam bi rad ... »Kaj je vas, gospa, privedlo k nam?«, potisnem vprašanje med njeno pripovedovanje. »Študirala sem filologijo in petje v Berlinu in Londonu. Moj profesor je bil doma iz Pirana Randegger. Rad bi bil Italijan, a je pretrdo izgovarjal blagoglasno Tartmijevo govorico. Težke razmere so me prisilile, da sem se poročila s človekom z juga — Angležem — in imela troje otrok, najprej sina. potem dvojčke, sina m hčer, vsi so preskrbljeni. Starejši sin je državni uradnik letos me je obiskal v Ljubljani moj mlajši sin — agronom. Ko sem ostala sama in se poskušala preživljati z glasbo, sem se seznanila s pomočjo ruskega violinista Zahareviča s Srdjanom Tucičem, zagrebškim dramaturgom. Zahareviča sem spremljala na klavirju na javni produkciji. Tako sem prišla v stik v letih prve svetovne vojne z nekaterimi člani Jugoslovanskega odbora v Londonu- Trum-bicem, Vošnjakom, Marušičem, Pitamicem itd. Zadnja dva sta mi predlagala naj bi po vojni prevzela mesto angleškega lektorja na univerzi v Ljubljani ko bo seveda ustanovljena. Poznala sta me prav dobro, saj sem kot ena izmed tajnic odbora prevajala jugoslovansko politično gradivo za propagando jugoslovanske ideje med Britanci ... Saj veste, na Zahodu je imela habsburška hiša se mnogo prijateljev, sorodnikov, poslovnih in političnih zvez. Nisem se mogla takoj odločiti za novo službeno mesto. Pozneje so poslali Tržačana Lašiča k meni, naj me poskusi pregovoriti. Pripovedoval mi je o prirodnih lepotah Slovenije, pokazal mi je razglednico Ljubljane z ozadjem Kamniških planin. Vprašam ga, ali so te gore umetne kulise ... Ah so resnične? Potem ga še vprašam, če se gre lahko plezat v te skale ... Vidite, te gore so odločile.« Pa ja niso pogledale rojenice, če je v drobnem, mladem srcu zametek Longstaffovega hrepenenja ... Gospa Copeland je mnogo delala za Slovensko Matico, prevajala v angleščino, pisala v angleške časopise, predavala o jugoslovanskih gorah v Angliji in na Škotskem in vabila britanske turiste v Slovenijo. Prvo leto jih je prišlo sest potem vsako leto več. Leta 1932 in pozneje je prišlo proučevat slovenske gorske kraje osem skupin Le Playjevcev. Zanimive stvari so pisali ko so si odgovarjali na vprašanje: »Cemu smo prišli v to čudovito deželo?« Mnoge znamenite Angleže, ki so prišli k nam na njeno pobudo omenja Brilej v cit. članku, tu omenimo, ker ga Brilej nima, znanega biologa in pisatelja Juliana Huxleyja, ki je preživel nekaj lepih dni v Kamniški Bistrici Naša slavijenka je bila v stalni zvezi s svojim pokojnim bratom, tudi navdušenim planincem, Rihardom, katerega poročila o planinstvu v kanadskih Rocky Mountains m Mc Chartyja ekspediciji na Mount Logan (5936 m) v Alaski je objavljala v Planinskem Vestniku. Včlanila se je v Ljubljansko »Skalo« in se sprijateljila z mnogimi planinskimi tovariši. Na Novega leta dan leta 1923 je šla s Prevcem in Hudnikom čez Kot na Kredarico. Njen stari, dobri cepin — tam v kotu samuje že nekaj let — je ostal pri Hudniku v časteh, ko mu je varljivi led pod snegom porušil ravnotežje .. . Plezala je z Martelancem, Mihom Potočnikom, De Reggijem, ki ga je skala ubila in ji je ostal »ena sama rana v srcu«, z Jožetom Čopom, ki ji je tudi pred nedavnim pri oseminosemdesetih letih precej pomagal privleči se na Iriglav... Tovariši, čast komur čast: starostni rekord na sivem očaku' Gospo Copeland vežejo mnoge, mnoge vezi z našo najboljšo plezalko in planinsko pisateljico Miro M. Debelakovo in njenim možem Edom Deržajem. Z Debelakovo sta presmučali pot z Menine na Veliko planino, mikavno pot, kjer se »luči igrajo v čistem zraku in samoti...«, kjer »videz vara kakor pri ljudeh«. Ker so leta 1935 Debelakova, Deržaj in Copelandova zgrešili Kalteneggerjevo smer na Veliko Ponco, so morah najti novo smer, prvenstveno! Vsi trije in alpinist Weddevburn so tam daleč na severu, v škotskih gorah, vklesali v samotni vrh Ben Nevis novo smer in ji dali ime »slovenska smer«. »Bila sem skoraj na vseh vrhovih slovenskih snežnikov, na mnogih večkrat, bila sem prva z Debelakovo in Deržajem v Prokletijah, v Kosmetu in smučala v skopski Črni gori, v štiridesetih letih nisem rada zapravila prostega dne m še danes so mi gore prave prijateljice.« Za angleško govoreči svet je gospa Copeland leta 1931 napisala knjigo o naših gorah: »Beautiful Mountains in the Jugoslav Alps« (Lepe gore v Jugoslovanskih Alpah). »Prava dragocenost nam je knjiga zaradi tople simpatije, ki jo izraža pisateljica, ne samo do našega gorskega sveta, temveč tudi do naših ljudi.«* Prisojnik je gospa Copeland v tej knjigi krstila za Ciklopa, Enookega, kakor je Lovšin svojčas imenoval Jalovec s fantom od fare, pa menim, da bosta oba za dolgo ohranila ta pridevka! Z Debelakovo sta izdali leta 1936 knjižico: »A Short Guide to the Slovene Alps«, kratek vodnik po slovenskih Alpah. Z bogato vsebino kaže »vso praktično preizkušenost in predmetno znanje obeh odličnih pisateljic, teh svojevrstnih, samoniklih planinskih posestrim visoke kulture, doslednje volje m jasnega, naprej obrnjenega pogleda«.** »Pred nekaj dnevi je bil dr. Drago Marušič pri meni. Saj veste, poznamo se še iz prve svetovne vojne. Govorila sva o vodniku po slovenskih visokih gorah preglednem in poučnem v angleškem jeziku in za angleško govorečega turista.« »Menim,« sem ji odvrnil, »da bi bil dragocen pripomoček tujskemu prometu pri nas in v prid plačilni bilanci našega gospodarstva.« Ne bi rad zašel v naštevanje številnih zvez z inozemstvom, člankov in drugih publikacij slavljenke, ki jih je Brilej vestno in sistematično zbral v že omenjenem članku. Čeprav se zavedam, da bi bilo zanimiveje opisati naše planinske zveze z Britanijo po letu 1953 (dr. France Avčin in drugi vedo veliko več o teh stvareh), nadaljujem z življenjepisom gospe Copeland: Leta 1938 jo je poslal dr. Marušic v London s prošnjo, naj pove na vplivnem mestu, da v Jugoslaviji zatrdno računamo z vojno proti Hitlerju. V Britaniji je bil na vladi omahljivi m boječi Chamberlain. Obiskala je torej članico parlamenta gospo Ireno Ward. Obljubila ji je, da bo vse sporočila L. S. Ammeryju in W. Churchillu. Leta 1941 so jo Nemci že prvi dan zaprli v šentpetrsko kasarno. »Jutri boste ustreljeni,« ji je dejal gestapovec. »To bomo videli,« je odgovorila. Ko so čez dva dni prišli Italijani, so jo — zelo ljubeznivo — odpravili v Bibbieno pri Firenci, kjer je prišla v stik z mnogimi antifašisti. Po vojni, ko je v Londonu spet zaprosila za vrnitev v Jugoslavijo, jo je takratni jugoslovanski poslanik Velebit objel in ji prvi želel dobrodošlico. Torej vendar enkrat konec tiste »nostalgije alpine«: »Gore, daljnje in resnične, kdaj vas bom videla spet z očmi, ki pešajo od čakanja in hrepenenja?« * Kritika dr. Helene Tominšek, PI. V. 1931. ** Kritika dr. Josipa Tominška, PI. V. 1938. Danes srečate slavljenko v Kamniški Bistrici, v Logarski dolini, morda celo v Vratih m na Okreslju. Danes se spet pogovarja s preprostim človekom, ki je isti na Škotskem m pn nas, s tistim »pravim drvarjem, ki ga poznamo, odkar smo črtali naso prvo pravljico« in opazuje Bistrico, »ljubko vodico, kako drvi m se s soncem igra skrivalnice.« »In tako sem - že spet deset let v Ljubljani. Veliko spominov me veže na to deželo, večji del svojega življenja sem privezala na njene ljudi na zanimivosti in lepote. Se vedno delam - čeprav sem v pokoju - in pripovedujem svojim rojakom, da je v Jugoslaviji lepo živeti,« je končala gospa Copeland svojo življenjsko izpoved. J Ob 40-letnici SPD ste, gospa, po angleškem običaju zaželeli društvu še mnogo lepih povratkov rojstnega dne. Tudi mi planinci vam želimo še mnogo srečnih let, hvaležni za vse, kar ste storili za našo domovino! Karnijske Alpe DR. VIKTOR V O V K Nadalj. VI. pogl. R 80 £isali \desta,llnizfciji 111 SleJ< oni dan je bilo v časopisih, da so l^r H T St" Tkretili V MuSal°- Tcda kakšen Stalinvrh. od kdaj Staknvrh, ko pa je Musala, staroslavni Musala, naš Musala, če smo Balkand najvišji vrh vsega Balkana, 60 metrov ima več ko Triglav. Musala se je W noval, kar pomnijo ljudje. Pač turško ime, a zveni mi sladko za ta odlični daleč ™ T V JeCi Vrh' ki najU nanj VeŽe' kajneda' Stanko' toliko'lepih, pa se kako lepih spominov. p vpč TAidh \Pi°thnih imenovanJ ^ preimenovanj bi se dalo navesti še veliko vec. Ah je bil Stamc tudi na Biveri? Pomniti moramo, da so pisali včasih Clapsavon za vse pogorje, za Clapsavon in Bivero skupaj. Star italijanski zemljevid, na njem se stoji »Ilirija«, ima na ustreznem mestu zapisano samo Clap-: savcn za vse tisto gorstvo.«« V Levasseurju se naštevajo gorske skupineTn vrhovi. Med gorami okoli Tumeča, Alpes de Tolmezzo, je naveden samo clap- tT' ^ ^ ski<* j- samo Clapsavon zaznamovan - Se v sodobnem Hochtouristu nosi naslov poglavja Monte Clapsavon - Vesper- kofe . Dovolj se pise o njem. Bivera se v knjigi spominja precej skromno takole zraven, pa v drobnih črkah.41 . 1 Mislim da velja še danes pri tilmentekih Furlanih Clapsavon za vse skupaj' kakor pravijo v nemškem Saurisu Vesperkofel. Bejšprkogl, kar počez za oba SSmp ,BlVei'° Nemdh tudi Kofel, pri Furlanih Pala, tu in tam pa je Pala samo Clapsavon.« Ni enotnosti. Se manj je je moglo t V veli!iem merilu- Na njem se glasi Belo jezero Weissensee na Koroškem: Lago Veissen. Prav na desnem robu karte sta še ^dklošteV na seTemt ravanke)°ien ** ^ Strani g°r°Vja' M je tu zapisano: Krainberg S današnje Ka-nlF' Levasseur »Les Alpes et les grandes ascensions«, Pariš 1889 str 368 SfiO A1PGS CarmqU6S<< 56 napiSan k0t se v uvodu omenja' po podatki b^ 44! ;Dfr Hochtourist in den Ostalpen«, VIII. zvezek, 1930, str. 130. Pala pomeni ital. lopata, ladinsko pa travnik, seWet v strmem svetu. • r,\ >b biti v Staničevih časih, pred kmalu poldrugim stoletjem. Po mojem je Stamc opravil turo s furlanske strani, iz Tilmentske doline. Po isti poti se je tudi vračal z vrha. Ni sestopil na Sauris, ki je moral biti tiste čase prava volcmca. Zanimiv in hkrati podučen je zaradi ugotavljanja prvopristopništva v gorah sploh za ocenjevanje podatkov alpinističnega zgodovinopisja primer s Cima dei Preti 2703 m, najvišjim whom ClautanSkih Alp. V zadnjem četrtletju prejšnjega stoletja so list za listom sestavljali veliki zemljevid -Carta d' Italia«. L 1889 je izšel list Perarolo.43 Šele tu je bil označen blesteči snežnik z imenom, ki ga še danes nosi, Cima dei Preti, in ob imenu je zapisana nadmorska višina. Dotlej se ni vedelo ničesar o kakšni gori Cima dei Preti, še manj je kdo vprašal, koliko je visok ta postavni vršac. Utterson Kelsô je v opisu svojega vzpona na Duranno pač omenil neki bližnji vrh in tudi pripomnil, da je le-ta višji od samega Duranna. Pisal je tudi, da so mu pastirji iz doline Montina pripovedovali, da mu pravijo Cima di Bosco-nero.44 Več pa ni mogel Kelsô ničesar poizvedeti o tisti nedognani m nepoznani, čeprav visoki in višji gori. Po karti »-Perarolo« je Marinelli posumljal, da je za Cima dei Preti višina previsoko zapisana. Posvetoval se je s Ferruccijem. Odpravila sta se na pot m prišla na vrh v domnevi, da imata v žepu prvenstveno turo Pa sta se motila. Ferrucci je turo opisal in je opis dobil v roke Dunajčan dr Karel Diener, poznavalec območja, ki je primerjal - in to seveda z nemsko temeljitostjo -Ferruccijev opis vzpona na Cima dei Preti z opisom nekega M Holzmanna, ki pa je bil poročal o svojem vzponu na Cima Laste, 2555 m, vrano v istem gorovju.4« Diener je ob tem pregledu spoznal, da Holzmann m bil na Cima Laste Tarveč na Cima dei Preti, in šele ko so spričo pomislekov, ki jih je bil iznesel Marinelli za to goro zaradi višine, označene na karti »Perarolo«, organi geo-grafskega vojnega zavoda ponovno merili in tako prišli do končne ugotovitve f?03 m se je moglo v alpinistični literaturi utrditi, da je Cima dei Prêta najvišji vrh gorovja, ki ga danes poznamo pod imenom Clautanske Alpe Karnijske Predalpe, ta da je bil na njem prvi turist ah prvi pristopnik prav M. Holzmann-V severnem delu Karnijskih Predalp, južno od škrbine Forcella Scodovacca, strmi nešteto belih kamnov nedopovedanih oblik v jasno modrino neba. To je gomvje Monf alconi, Mon falcon di Montanaia, Monfalcon di Cimohana, Mon-falcon di Forni ta še drugi. Ni dolgo, kar še niso poznali posameznih imen, « Perarolo, mestece ob Plavi, v pokrajini Belluno. tw™™ 44 rima dei Preti = gora duhovnov, Bosco nero = črni gozd. Cima di Bosconero, gâîk^ÈS^^^mi vel S neutrudn raziskovalec in odkrivatelj furlanskega alpskega sveta,je bil skoz dolga desetletja poleg Marinellija duša bogatega in plodovitega delovanja,vfur-lanfkih gorah Več vrhov je kot prvi prelezel in mnogo je objavljal iz gora svoje S^ Hornovfne Ko je dopolnil 80 let in je še zmerom zahajal v gore, je Berti rekel o njem »Feniiœi, vednc>čili osemdesetletnik Ferrucci, vseh nestorjev nestor « 45 nH iuga na sever se vrstijo, če pustimo na strani manj znatne vzpetine, drug ~ » srs^s ~ -- —- rima dei Preti dva meseca kasneje, natančno 23. 9. 1 ait. « Za nadrobnejše podatke gl.: »Alpine Journal«, 1875, 264; K. Diener: »Osterr. 01 iT^Arturo Fen-ucci: »In Alto«, 1890, 99, in 1891, 2; Giov. Mari-talï- Ma^ca: »In Alto«,'1896, 36; Steinitzer: »Zeitschrift des deu. u. ôsterr. A. V.«, 1902, 322. Monte Bivera in Monte Clapsavon s planine Mediana Foto dr. J. Orožen vsemu se je kratko reklo: Monfalcon. Dokler ni bil natisnjen list »Pramaggiore« za veliki zemljevid cele Italije, »Carta d'Italia«, je bilo razen imena Monfalcon v vsem tistem gorstvu vse, prav vse neznano: zemljepisna lega, imenoslovje, višine. Živ krst ni vedel ničesar o tistem edinstvenem kosu tujega sveta. Leta 1891 sta Ferrucci in njegov tovariš splezala na Monfalcon di Montanaia, v skupini najvišji vrh. Kmalu po tistem je svet prvikrat slišal imena tamošnjih dolin in gora.47 Potem so začeli prihajati Nemci, Avstrijci, kakšen Anglež. In s Slovencem Slovenka, ko je tudi nam napočil čas.48 Da končam te povesti, še nekaj o Pelmu, Monte Pelmo, Sass de Pelf,49 3168 m. Kakor suvereno, nad pozemeljski vrvež vzvišeno veličanstvo, se ta čudovita grmada mogočno dviga iz koncev troje dolin v sinje višave. Samemu Tizianu se je zdel Pelmo pred vsemi drugima vreden, da ga je šel slikat. Zakaj resnično, pa vsi tako pripovedujejo in pišejo, nima ta veličastna kamen, ta veli- 47 G. Marinelli: »Guida della Carnia«, II. izdaja, 1906, str. 440. ™ ,4l^ira Marko Debelakova in Edo Deržaj. Gl. članka Debelakove »Cresta Brica« PV 1929, str. 281—283, in »Carnia«, PV 1932, str. 221—225, 241—251. Gl. tudi Wolfgang Herberg: »Die Kamischen Voralpen (Le Dolomiti d'oltre Pi a ve)«, »Osterr Alpen-zeitung«, Dunaj, 1959, str. 87. Piše o »mamutski turi« naveze Debelakova—Deržai s tremiv blvakJ in Pristavlja: »Kdor je videl ta grozljivi greben in dostop skozi divje zaraščene stene dolenje doline Compol, ta mora občudovati podjetnost in neustrašnost te naveze.« " i?0^- Pelm° V Vzhodnih Dolomitih. V dolini Zoldo, eni izmed treh njegovih vznozmh dolin, mu pravijo Sass de Pelf. Sasso, narečno sass = kamen, stena, vrh. čina med dolomitskimi snežniki, s svojo razpeto podobo v vseh Alpah sebi enaike. Kar sem sam videl gorá, jim brez pomisleka pritrdim. V priročni alpinistični literaturi stoji, da je bil na Pelmu prvi, leta 1857, naravoslovec John Bali, Anglež, po rodu Irec. S svojim uspehom na Pelmu je Bali začel alpinistično dobo Vzhodnih Dolomitov50 in hkrati sprožil misel za ustanovitev angleškega kluba, Alpine Club, ki mu je bil tudi prvi predsednik. Ob stoletnici vzpona na Pelmo so Ballov spomin tu in tam svečano počastili, tako zlasti v Italiji in še posebno v Dolomitih pa v samem območju proslavljene gore. V planinski koči »Rifugio Venezia«, ki je bila po vojni na novo postavljena, so slavili veliko slavje in veličali pogumnega in zaslužnega Angleža. Spominski govor je imel domačin, alpinist Angelini,51 ki je s poudarkom izjavil, da je imel Bali brez dvoma predhodnike na Pelmu, potem pa v govor vpletel odstavke izvirnega Ballovega poročila. Iz Angelinijeve objave izvemo, da je Baila spremljal na Pelmo vodnik, kmečki človek iz doline, čigar ime pa je Bali do konca zamolčal in se Angelini te okoliščine ne dotika, ker očitno ni želel zmanjšati Ballove veljave. Kajti Bali piše o vodniku, da se je po poti na kočljivih mestih obotavljal, njega, Baila, brez potrebe svaril in ustavljal, z njim še prehodil klasično, značilno polico, ki jo danes poznamo z imenom Ballova polica, se še prerinil skoz proslulo luknjo, »Passo del Gatto«, mačji preskok (Bali je imenoval tisti nenavadni prehod »pons asinorum«, oslov most), tedaj se še tam skozi pretisnil, zgoraj pa, po vevnici,52 tako pravi dalje Bali o vodniku, da je začel kar bridko tarnati, da ne kaže iti naprej in se ustavil, zapustil Baila ter se sam vrnil v dolino. Bali je rinil naprej v strmino in dosegel vrh. Sam, od vseh prvi. Takšno je sporočilo, ki nam ga je zapustil. Sam Bali pripoveduje, da so bili dolinci na daleč znani kot strastni, iznajdljivi in drzni lovci na gamse. In naprej piše Bali, seveda zelo previdno, na rahlo da so že kar pomnijo ljudje po dolinskih naseljih poznali štiri smeri, po katerih so v zalezovanju gamsov plezali v Pelmo in mogoče tudi dosezali njegov zračni vrhunec. Po dolinah ni nihče pomišljal, vse je vedelo, da so bili lovci, pa ne samo eden in ne samo enkrat, že pred Angležem na vrhu njihove češčene gore. O dolgih zimskih večerih so se pod napami na toplih ognjiščih pogovarjali o drznih podvigih neustrašnih fantov in mož, teh iz svoje ter onih 50 Dolomitov pa takrat pravzaprav še ni bilo. Dieudonné Sylvain Guy Tancrède de Gratet de Dolomieu, francoski geolog in rudninoslovec (1750—1801), je proučeval kemično sestavino in oblikovalne sile grintavca, kamenine, kasneje po njem imenovane dolomit. Današnje Dolomite so v onih časih poznali z nazivom Južne Tiróle, Benečanske Alpe (Alpi Veneziane), in to ime je v svojih spisih rabil tudi Bali. Leta 1864 je izšlo slavno delo J. Gilbert in G. C. Churchill: »The Dolomite Mountains«, in tukaj je bilo prvikrat razglašeno ime za tisti izreden, tako zelo poseben alpski svet. 51 Lepo sestavljen, v mnogočem temeljito dokumentiran govor je objavljen, Giovanni Angelini: »Per il centenario della šalita di John Ball sul Pelmo«, »Rivista Mensile«, C. A. I., 1957, str. 355—366. Angelini je bil že prej napisal zanimiv članek: »Contributi alla storia dei monti di Zoldo« (prispevek k zgodovini Zoldanskih gorà), v »Le Alpi Venete«, 1949, IV; 1950, I, II, III. Skrbno in natančno je v članku obdelana snov, tematika okoli gorá nad dolomitsko dolino Val di Zoldo v prvi vrsti gore Pelmo, Sass de Pelf, ki se prav iz konca te doline dviga v višave. O vprašanju prvih pristopov na Pelmo je še razpravljal dr. Enrico de Lotto: »La conquista del Pelmo« (osvojitev Pelma), »Rivista Mensile«, C. A. I., 1951, str. 341—345. Je pa bilo o zgodovini vzponov na ta prečudni dolomit zelo veliko napisanega. 52 Ko je turist prehodil Ballovo polico, pride v odprt, gruščast svet, v nekakšen snežniški dol, ki se v slovstvu imenuje »II Vallone del Pelmo«. Pri domačinih je ta dol »van« v tej ter »vant« v d nagi dolini. Van, vant = vevnica. Pravijo, da spominja dol po obliki na vevnico, hišno pripravo (Enrico de Lotto, n. m., str. 341). Planina Dimon, v ozadju Monte Coglians Foto C. Prato iz drugih, sosednih dolin. Vedeli so za imena in so sodil sproti, kdo je bil, če ta ali oni, večji junak.53 Berti pa je za čudo v prvi izdaji vodiča o Vzhodnih Dolomitih izrekel: »Pred Ballom je kak domač lovec v zalezovanju gamsov prehodil police in prišel še gor v vevnico, vendar ne kaže, da bi si bil kdo upal prav do vrha. Bali je sam prišel na vrh. Vodnik se je bil ustavil malo nad ledenikom.54 Toda Bertijeva sentenca ni mogla zaustaviti velike razprave. Nasprotno, zdaj so šele začeli močno vrtati po vprašanju, kdo je bil domačin, ki je spremljal Angleža na Pelmo. Obhodili so vse doline in popraševali od hiše do hiše. S posebno vnemo se je vrgel na delo domačin, izobražnec de Lotto, sam alpinist, ki je do dobrega poznal svoje gore pa najbolje še Pelmo. Primerjal je narečja in domače izraze iz ene ter iz druge doline in po imenu »van« za vevnico, ki ga je bil očitno po govorjenju vodnika sam Bali zapisal v svojem poročilu, je mogel najprej do nedvomnosti ugotoviti, iz katere od treh Pelmovih dolin je bil vodnik doma. Zatem je pregledal po tisti dohni občinske in cerkvene knjige, arhive in kar je bilo sploh pisanega pa tako spoznal in ugotovil, da je vodil Balla na njegovi prvenstveni mož po imenu Giovanni Battista Giacin.55 In piše zdaj de Lotto, da je Bali vedoma in namerno zamolčal Giadnovo ime, hoteč sam 53 Marsikdo je bil izobčen iz cerkve, ker se ni pokoril župnikovi prepovedi, naj ne tvega življenja po lovih na volkove ali medvede, piše de Lotto, n. m. Nekaterim so dajale občine izredna dovoljenja za lov na medveda in volka. 54 Antonio Berti: »Le Dolomiti Orientali«, Guida dei monti dltalia, Milan, Fra-telli Treves, 1928, str. 145. 55 Po domače Sgrinfa, roj, v Peaio di Cadore 10. 10. 1826, umrl v S. Vito di Cadore 16. 1. 1888. Po poklicu je bil gozdni čuvaj, a na glasu kot dober poznavalec Pelma in so ga imeli posebno Angleži prav za Pelmo za vodnika. Na Antelao, ki je onstran doline in je za slabih 100 m višji od Pelma, so spremljali tujce drugi vaščani. sebi ohraniti čast za izredno dejanje, obenem slavo angleškemu imenu za imenitno prvenstvo Angleža. Prav to, kar piše Bali o slabostih vodnika, češ da ga je spotoma svaril in opominjal, da se je na težjih mestih preplašen ustavljal, — prav te okolnosti so za presojo značilne: Giacin je dobro poznal pot, vedel je natančno za kočljiva mesta, ki mu je bilo plezanje užfiltek in razvedrilo. Na takih mestih je Balla poučeval, kako se naj drži, kako naj stopi dn prestopi, da bosta z veseljem dosegla nameravani vrh. V tistih časih ni mogel reven gorjan, domačin spod Pelma, razumeti odličnega gospoda iz daljne Anglije, ki se je gnal za prvenstvo v njegovem siromašnem gorskem svetu. Vodnik je bil praktičen človek, po njegovem je bilo vredno tvegati samo v zalezovanju bežeče divjadi. Bil je previden vodnik, ki mu je bila na skrbi zgolj usoda neznanega tujca. Toda Bali mu ni dal, da je z njim prišel do vrha, in niti s tem ga ni poplačal, da bi si bil zapomnil njegovo ime. Skromni Giacdn je storil veliko dejanje pa utonil v pozabljenju. Ostal bi bil v temi, če ga ni obudil de Lotto, ki sta mu bila pri srcu rojakova čast in veljava. Pa kdo ve koliko je na svetu še takih brezimnih, v pozabo izginulih junakov! 2e pred Ballom je domačin, čigar ime nam je ohranjeno, našel visoko v Pelmu pod preveso okostje človeka in ob njem kotliček, razjeden od rje.. .56 Pred Ballom je živel tudi Oger Viljem Fuchs, geometer in upravnik rudnikov v Agordu. Spisal je knjigo »Die Venetianer Alpen«, kjer je zelo natančno opisal goro Pelmo, predvsem glede na njene geološke posebnosti, in podprl svoja učena izvajanja s številnimi kartami in skicami, prvimi, ki so nam s tega področja znane. Vsa dolina je vedela, da je bil Madžar prav na vrhu Pelma, a njemu pa ni bilo mar, da bi nam bil zapustil kaj pisanega tudi o samem pohodu.57 Zdaj pa smo že v drugačnem vzdušju. V starih časih je imel veljavo samo turist gospod, njegov vodnik je ostal pri vseh zaslugah anonimen. Zdaj gledamo drugače na te stvari. Zanimivi so nam tudi vodniki. Včasih celo samo oni. Saj so le gorski vodniki možje kakor Rebuffat, Bonatti, Maestri, če imenujem samo te tri. In tako je naneslo, da je v tretji izdaji Bertijevega vodiča nekoliko retuširana zgodba o Ballu samohodcu in njegovem plašljivem ah slabotnem vodniku. Kajti zdaj je takole zapisano: »Na vrh Pelma je pivi dospel Anglež John Bali z lovcem domačinom. Že prej so se lovci iz dolin v zalezovanju gamsov pririnili po policah gor v vevnico, tako tudi upravitelj rudnikov v Agordu Fuchs v svojih geoloških študijah, vendar obstaja dvom (dvom bolj za da kakor za ne), če je od vseh njih kdo dosegel sam vrh. Vsekakor pred Ballom nihče z alpinističnimi smotri.«58 Tako so se predli in se še predejo okoli vprašanj zaradi prvih pristopov v gorah nejasnosti, zmede in dvomi. Naš Stanič pa je deloval še v brezvetrju. Takrat še ni bilo teh bojev. Hodil je po furlanskih gorah načrtno in po tihem. In si je sam nizal svoje uspehe. s» Ime mu je bilo Belli Battista Vecchio, roj. 25. 9. 1792, umrl 10. 8. 1880. O njem je šel glas po dolinah, da je bil prvi na vrhu Pelma. Bil je nenavadno drzen, prvi med vsemi lovci. Govorili so, da je ni stvari na svetu, ki bi imel strah pred njo. Nosil je od občine izdano mu posebno dovoljenje za lov na medveda in volka. Dr. En-rico de Lotto, n. m., str. 342. 57 Giovanni Angelini, »Rivista Mensile«, 1957, str. 360. 58 Antonio Berti: »Dolomiti Orientali«, Guida dei monti d'Italia, I. zvezek, 3. izdaja, C. A. I. in T. G. I., Milan, 1950, str. 22. turisti ^ staS^šett^ilo ^ 86 rh sodobnih=* trs^t sssr mJL J T; 1 3 Staniča zapisal, kot se spodobi, le hud je bil da ea ip f^ZkltZ1 Pr°frj+V Kopru' v slovanskega slov- stva« spostljivejse ocenil kot pa pesnika Friderika Barago Pikro ie zbodli je bilo tam premalo, toliko je tukaj vsega preveč.« Kobkor Nejevoljen je bil Levstik na Kleinmavra ^pvpHp can- ^ • v »Zgodovini slovenskega slovstvaT^Sl^ Staniču - ^pni TOem tem fe pn^njeno dTL v^i klji^mSl™ mc vzel v nusel Staniča kot merilca višin, te^pisca geoSa S SSSSSrap gl. ^e™ndS.dS: 6~r- A' XI1' leMk' 1M1. «*• 386—400; prav«! sket".?rieS.x UST;1; list'uredwai ■««* str. 598. - Zaradi p,sive ¿ 2 družbe sv' še dandanes piše Marusig, ali So Mai-^S? k pot°mec Opajcev Marušičev KraS" JuH^Kk?' taa Vi * - horja v ^LvcrS,".; ^«"! ^tva«, natisnila Tiskarna sv. Mo- berg" eM^riir^"^ Zbran' SP1SH V' Mubljana, Kleinmayr & Bam- 63 Julij Kleinmayr n. m., str. 106—108, 186—187. (Dalje prihodnjič) Spomin na težki dan VINKO PRETNAR iskal^Z^DanUom sva Ma dva turista in m^mmmm^M^i turo dobro oglata steno vzpenjala po lovski poti proti sten». ninpn-mmm mmmšmmm rs ~~ r. »r ■—- ea in šele sedaj sem pogledal navzdol, kaj je z njim. z rokami potegnil kake dva metra mzjeod mojega ^U^ ^n.ne P videl, da S^tn^S^i « -a -ea ga bo rešiti in to čimprej. Pričel sem kbrafa na g™^ vPKrmo, ljudi. Kmalu sem nega odgovora. Videl sem na cesti ki pelje iz raaovn , uvesti in dobil iz doline odgovor. Čakanje je bilo dolgo. Danilo je Počasi P sem moral sem ves čas skrbeti, da m o^l'"^Uievalci M sem presenečen, zaslišal na grušču pod s eno glas. Mislil sem ^^^^vedel je bila to pomoč- ko sem videl samo neko žensko-Postavo.Kakor semz j kak^o mQ ^ * WtrejŠe- K° ^ SS sporazumela, je odšla čakanjem naju je splaknila še ploha dežja. visel kakor sedel, jaz pa sem z eno nogo stal na majhni polički, z drugo pa v stopni zanki. Po dolgem čakanju sem spet zaslišal glas pod steno. Bil je Petelin iz Radovne z dvema mlajšima reševalcema. Ostala ekipa pa je bila še v goščavi. Z vpitjem sem jim dopovedal, naj gredo proti desnemu grebenu, da naju bodo od tam lažje opazili Kmalu je bila vsa trojica na sedlu pod grebenom. Opazili so naju. Eden ie ostal na sedlu, da bi obveščal ostale ekipe, Petelin pa je z drugim, ker mu je bfl ta ¿afdobro poznan, po policah iz grebena prišel prav na gruščnato polico pod zajedo. Sporazumeli smo se, kako naj bi potekalo reševanje. Dva sta priplezala kakih 40 m izpod fin3"' i?ge S6m Jima Vruna katero 80 mi priPeli Gramingerjev sedež in še eno vrv 60 m. Danila sem pripel, Gramingerja dobro zvezal, tako da so en konec vrvi imeli reševalci za varovanje, preko vponke, z drugo vrvjo pa sem jaz pričel spuščati Danila onima dvema na polico. Ko sta ga na polici dobro zavarovala, sem izpel varovalno vrv iz vponke in se ob drugi vrvi spustil za njim. Danila so kmalu sprejeli reševalci m ga takoj odnesli v dolino. S spustom ob vrvi sem pristal med samimi znanimi obrazi reševalcev — tovarišev. Utrujen sem se z njimi vračal po temi v prijazno Javorniško kočo hvaležen njim in sreči, da z Danilom ni bilo huje. Zdaj spet pleza Fotogrametrija v službi alpinizma in GRS ZVONKO GORJUP Dobra in natančna karta v dobri meri zagotavlja uspeh pri hoji po neznanem svetu, prav dobrodošla pa je tudi pri hoji po že znanem terenu Vendar pa karta ne T^rZ l na.Jusakem mestu prav vse podatke. Eden takšnih nedostatkov je prikazovanje stenovitih strmah Način, po katerem so napravljene karte, ne omogoča, da 11X1 T™ dGtajli v+vehkh strminah in stenah. Na kartah je namreč vertikalna stena, pa čeprav vec sto metrov visoka, označena s tenko črto, dolgo toliko, kot je široka ta stena v merilu karte. Popolnoma jasno je, da se v tem primeru iz karte ne morejo dobiti skoro nobeni podatki o terenskih oblikah v steni. Ravno takšni podatki pa bi bili prav posebno koristni za alpinistične vzpone. Zaradi tega je alpinist na se neosvojeni steni prepuščen takorekoč samemu sebi in na vsakem koraku obstoji možnost da se sreča s presenečenji. Osebno opazovanje ali pa opazovanje ukrenatl^Sn ^^iTn"0- SefpraV posebno Pa * težk° *a GRS. Reševalci morajo i P ' tak° da pn tem nimaj° Prav nobenega časa za topografsko pripravo. Ako je stena se neosvojena, se podajajo popolnoma v neznano. „ ^ jZnajdb0 fotografije je nastala nova veda - fotogrametrija. Kakor že beseda pove gre tu za merjenje dimenzij s pomočjo enega ali več posnetkov. V svoiem začetku se je ta veda razvijala na področju geodezije za izdelavo načrtov in kart Danes pa si utira pot v vse večje število raznih drugih ved. Prav tako bi fotogrametrija lahko zavzela svoje mesto tudi pri alpinističnih vzponih in pri delu GRS vr^l niSilhT' Še prav posebno stereofotogrametrija omogoča, da se izpolni tista vrzel na kartah ki onemogoča opazovanje terenskih oblik v stenah. V bistvu gre tu ¡2EK2I la tlSt°^ stereot°togrametrijo, ki je razvita v geodetski stroki. Področje" i glavcem naslSnje": stereofot°gramet^a Potrebe alpinizma, bi bilo « . L, ^ st?reo5k°Pskem modelu je možno mnogo boljše opazovanje stene, kakor pa se to lahko izvrši osebno na terenu ali pa z opazovanjem samo ene slike Pri tem Tnrei TnL™ °d meteoi'oloških Pogojev in jo je možno izvrši« kjerkolT Torej m odvisna od osebnega opazovanja na terenu. j«««". ..2-+°"10„f0Ča. določanje višine katerekoli točke v steni, ne da bi bilo treba priti do^fnV S t?Čn0Stj°' ki p°P°lnoma ustreza zahtevam alpinizma ¿m0 določanje je relativno zelo preprosto in ne zahteva nobenih posebnih inštrumentov SlskfhTnsSumenih J " ^^ te lahk° d°bim° na preciznih stereorestitU: m« Zlt? je Pf.av^aPrav bistvo stereofotogrametrije? Svojstvo naših oči, da omogoči f. h 1 •'em»,-'e zasnovano na tem, da posamezno naše oko gleda predmet iz drugega zornega kota. To pomeni, da vsako oko podaja našim možganom drugačno sliko predmeta, ki ga gledamo. To pomeni, da je prostomTns^iXSm S Slika 1. Ogledalni stereoskop se tvori v naših možganih, posledica tega, da osi naših oči konvergirata. Kot, ki ga tvorita obe osi naših oči pri njihovem medsebojnem preseku na opazovani točki, je paralaksni kot. Od velikosti tega kota je odvisna moč našega prostorninskega dojemanja. Pri gledanju bližnjih točk je kot večji kot pri gledanju oddaljenih točk. Pri 450 m oddaljenosti je paralaksni kot že tako majhen, da s prostimi očmi ne moremo več razlikovati, kateri predmeti so bližji, kateri bolj oddaljeni. Ravnokar opisano lastnost naših oči pa izrablja stereofotogrametrija. Namesto oči postavljamo posebne fotoaparate — fototeodolite. Napravimo posnetka z dveh stojišč. Takšen par posnetkov nosi ime stereogram. Namesto majhne baze — razdalja med našimi očmi — pri prostem gledanju se pri omenjenem slikanju fototeodoliti postavljajo na precej večjo razdaljo. Če potem takšen par posnetkov postavimo pred naše oči in sicer tako, da levi posnetek gledamo samo z levim očesom, desni pa samo z desnim očesom, se nam bo pred očmi pojavil optični model slikanega predmeta. V našem primeru stene. Zelo lepo bodo razvidne vse razpoke in grebeni, previsi in vsi ostali detajli. Plastičnost bo neprimerno večja, kakor če bi to gledali s prostimi očmi, kajti steno bomo videli tako, kakor da so naše oči na razdalji, na kateri so bili fototeodoliti. Ni potrebno, da se dela z več fototeodoliti, ampak se v praksi dela tako, da napravimo posnetek najprej z enega stojišča, potem pa še z drugega. Pri opisanem gledanju, takoimenovanem stereoskopskem gledanju, pa si oči oborožimo z zelo preprosto pripravo stereoskopom. Ta priprava nam sliko tudi nekoliko poveča, kar pa je seveda odvisno od tipa. Stereoskopov je več vrst. Večji so prvenstveno namenjeni za opazovanje v biroju, manjši takoimenovani žepni stereoskop pa je približno tako velik kakor navadni naočniki. Kakšno praktično korist bo imel od tega alpinist? Alpinist bo lahko sede doma opazoval steno in to bolje kakor na samem terenu. Z večjo sigurnostjo bo določil značaj stene, opazil previse in druge detajle, ki jih drugače verjetno ne bi zapazil, dokler se ne bi srečal z njimi v steni. Ako alpinist nosi s seboj stereogram stene in mali žepni stereoskop, lahko v vsakem momentu najde svoje mesto v steni, s tem pa mu je tudi omogočeno spoznati, kakšne so razmere okoli njega. To bi koristilo alpinistu, kadar zaide v težko situacijo. Se mnogo večjo korist pa bi imela G RS. Ako bi bili na razpolago stereogrami vseh sten, kjer se vršijo alpinistični vzponi, bi bilo s tem precej olajšano delo v primeru reševalne akcije. Najbolj varna smer reševanja bi se lahko odredila tudi na še nepoznani steni in to brez ozira na dan ali noč ali meteorološke razmere. Akcije bi se lahko izvršile z večjo hitrostjo, po drugi strani pa bi bila tudi varnost reševalcev večja. Se kratek pregled ugodnosti in koristi, ki jih alpinizmu utegne nuditi fotogrametrija. 1. Ker je potrebno za posnetek zelo malo časa, se na njem istočasno preslikajo prostorne smeri od postaje snemanja do vseh točk, ki jih zajame format slike. 2. Pri stereoskopskem snemanju in poznejšem vrednotenju ni potrebno postavljati late na točke, katerih koordinate želimo določiti, kakor je to primer pri določevanju v klasičnih geodetskih metodah. To pomeni, da z lahkoto izmerimo stene. 3. Stereofotogrametrijski posnetki omogočajo opazovanje sten natančneje in podrobneje. Omogočajo kontuinirano študijo. 4. Omogočeno je istočasno opazovanje stene iz raznih točk, ki so na terenu oddaljene med seboj ure in ure. Torej je mogoče istočasno opazovanje vse stene. 5. S slikanjem v daljših časovnih razdobjih se z lahkoto ugotovijo spremembe v steni. 6. Fotogrametrija omogoča hitro določanje višin katerekoli točke v steni na zelo preprost način. 7. Fotogrametrija omogoča geološko študijo sten. 8. Stereofotogrametrijski posnetek je za alpinista isto, kar je za druge gornike karta. Slika 2. Žepni stereoskop Uvajanje sodobnih sredstev za zvezo v naši GRS ING. PAVLE SEGULA Planinska Zveza Slovenije sodi med naše najbolj množične družbene organizacije v Sloveniji. Odlikuje jo velika aktivnost in uspešnost pri delu. Področje udejstvovanja je vzrok nekaterim senčnim stranem, ki spremljajo naše delo. Zavoljo masovnega obiska gora, nepazljivosti in tudi objektivnih težav se letno primeri povprečno 65 težjih nesreč, ko mora posredovati GRS. Delo GRS ni lahko, zato neprenehno izpopolnjuje svojo opremo. Napredek je zlasti po vojni ogromen in če ga hočemo prav izkoristiti, če hočemo biti še uspešnejši, moramo skrbeti na pravi način tudi za izgraditev dobrih omrežij za zveze. Zveze pomenijo obveščanje in hitro obveščanje je že pol uspeha Zelja pisca tega prispevka je, da seznani planince, zlasti člane GRS, z eno izmed možnih zasnov izgradnje omrežij za zveze. To storim še toliko raje, ker sodim, da je osnovna naloga GRS pomoč javnosti s specialisti — reševalci in alpinisti. Izdelava naprav v lastni režiji, ki je svoj čas pomenila pobudo v industriji, danes ni več potrebna in je nesmotrna. , . w, . Za naprave naj poskrbe službe javne varnosti in civilne zaščite. Te službe in GRS se bodo na tak način najbolje dopolnjevale. 2. ŽIČNE ZVEZE V SLUŽBI GRS 1. Obveščanje v GRS in izbira sredstev Obveščanje je za GRS osnovnega pomena. Glede na fazo reševanja ločimo dvoje: — obveščanje o nezgodi; — obveščanje med reševalci; Sprejem obvestila o nezgodi predstavlja povod za ukrepanje. To pa mora biti naglo in odločno, če naj GRS rešuje življenja. V nasprotnem primeru utegne vsaka zamuda ogražati celo življenje reševalcev. Naglo obveščanje je prvi pogoj za uspešno posredovanje. V ta namen rabi L.Kb primerna sredstva za zvezo in smotrno povezavo teh sredstev v primerna omrežja. Odveč bi bilo dokazovati, da so za hitro obveščanje najprimernejše električne naprave — žična in brezžična sredstva za zvezo. Obvestilo o nezgodi posredujejo dolinskim postajam GRS njene gorske postojanke — domovi in koče. Tako prve kot druge so stalne in jih je mogoče povezati z žičnimi ali brezžičnimi napravami. _ Drugačne so okoliščine, ki določajo izbiro naprav za zvezo med reševalci Slednji med reševanjem neprestano menjajo svoje nahajališče, kar povsem izključuje uporabo žičnih sredstev. Edino primerne so v tem primeru lahke radijske postaje, ki reševalce obremenjujejo le malo. 2. 1. Splošne ugotovitve Ko govorimo o žičnih sredstvih za zvezo, mislimo predvsem na telefon in na visokofrekvenčno telefonijo po vodih jakega toka. V obeh primerih morata biti sprejemna in oddajna stran povezani z linijo ali kablom Brez fizične povezave ni zveze. V tem pa je tudi temeljna slabost sistema. Ta bi bil sicer zavoljo nizke cene telefonskega aparata zelo ugoden, a ima zavoljo linij vrsto pomanjkljivosti: — visoki materialni izdatki (linije, drogovi, kabli); — visoki stroški postavljanja linij, — izredne tehnične težave pri postavljanju linij; — linije in kabli so izredno izpostavljeni naravnim silam, kvari so pogosti, življenjska doba kratka; — potrebno je težavno in drago vzdrževanje; Ugotovitve veljajo v enaki meri za telefonska omrežja kot za energijske vode, ki se jih je moč posluževati tudi za prenos novic. Pomembno je dejstvo, da gradnje "red^^eTSS':1 ""P™™1™"- -J -*>yoljiti predpisom — naprave naj omogočajo zanesljive zveze; — uporaba ne sme biti nevarna za življenje; Kot za vse uporabnike, veljajo ti pogoji v polni meri tudi za GRS ^klin^1^™'' S katerimi smo se seznanili v gornjih odstavkih, nas vodi do terda th GRS°zaZSf Poloma uporabna samo za povezavo oporišč aa Jin zaiadl velikih izdatkov ne bo gradila v lastni režiji in sred?i d^^nSJSn5!^"^ jn VeČjih Plani™kih turističnih objektov P za lz§radnJ° telefonskih in električnih omrežij. Prav bi bilo celo to da bi se GRS pri pristojnih oblasteh borila za to, da sploh ne izdajo erad- sicrirnkfr^tiirvsebujejo tudi načrtov za ^«»z Sicer pa naj GRS kolikor mogoče uporabi a vse obstoječe telefonske naprave £ JL\in "lenih gorskih enot" Sodelovanje v tem smislu "2 V'D0d°ce,ga b° treba utrditi ^ poskrbeti, da bo temeljil na pravnomočni! mejnikov "" °dViSn° 16 °d d°brC V°!je' P^nanstva in uvidevnostiTosa- 2. 2. Pregled obstoječih žičnih zvez l* tJrfi?' • ki, ga P°da.jamo v naslednjih odstavkih, ni popoln in obravnava le tiste koče in domove, ki so pomembni kot obveščevalne točke GRS OJiawiaxa V pregledu morda vzbuja pozornost dejstvo, da navajam kot dolinske nostaiP izključno postaje LM. Vzroki take povezave so zelo očitni «oiinske postaje oH,JrSn°Vnega pomena ,je neprekinjenost službe na postajah LM. Službujoči miličnik GRs iPnn^ra ^ 0bIfStila in nar0ČiIa ter Posreduje vodji aSEm^S ™S,Se Posebno pomembno je to v odmaknjenih predelih, koder pošta ne delu e ves dan m je neprestano vključena v telefonsko omrežje samo LM J K a m ni š ke Alpe In K ar a va rfke ° ^ ^^ " ^ J°Čen° Za ***** * — Julijske Alpe: « Tamar (LM Rateče); Erjavčeva koča, Tičarjev dom. Poštarska koča (LM Kraniska gora); A jaze v dom Slap Peričnik (LM Mojstrana); Dom na KomniKoča prislaDu - ^stnŽpeBiStriCa)' Zlat0r°g' 1108 POd Mangrtom' Mangri7£MP BoteS: „ .T jCamni!i1a Bistrica, Stahovica (LM Kamnik); Rogovilec. Planinski dom v Lo- Sla d°m zgo« pobuda za iskanje izhodišč. Resnično osnovo bodo dale sele meritve. 1 u mo.3melina izhodiš*a omrežij so postojanke v gorah. Tiste, ki se nam zde najprimernejše, bomo navedli ločeno za Julijske in Kamniške Alpe in Karavanke Poleg Im L!Tolfnski posSo. V 0kl6PajU naVedli Še -žnoPnajprimernejšoepoPs^ posta?o'emeti ^ treb3' da b° kar najV6Č g°rskih p0Staj vezanih na eno samo dolinsko 3. 2. 1. Omrežje obveščevalnih točk — Julijske Alpe: S>HČVJiirniCi/T(^TKranjS-i? g0ra); po§ačnikov dom, Koča na Prehodavcih Zavetišče pod Spickom (LM Log v Trenti)- Gomiščkovo zavetišče na Krnu Koča P Skalaria pod Kaninom (LM Bovec); Staničeva koča (LM Jesenice); Koča pri Trigl jezerih (?) Koča na planini Razor (LM Tolmin). s Jezeiin t-J, — Kamniške Alpe: v (LM Luče); Koča na Smrekovcu (LM Črna); Kocbekov dom na Kamnik) Kamnjška ko*a* v Jermanovih vratih Co^ZTkoča* (¿m Kamnik); Dom Kokrskega odreda na Kališču (LM Kranj). — Karavanke: Roblekov dom, Dom na Kofcah (LM Radovljica) Postaje, kisov tekstu označene z bodo v sezoni 1962 že delale s postaiami ki jih je zgradil član GRS Ljubljana T. Jeglič s tovariši. Za delo v ožjem om S bodo povsem ustrezale, nimajo pa zaledja in nadomestka ter jih tudi n moHezati na omrežja TNZ m ONZ, v katerih pristojnost bo prej ali slej prešla skrb zT te zveze! 3. 2. 2. Omrežja prenosnih postaj ^ifadevati si morali, da bodo sčasoma vse dolinske postaje imele na volio notranje L" ^^ ^ P°VSem Zad°ŠČaj° okLj^oVanov^ 3. 2. 3. Omrežja navez Tudi za postaje te vrste bi se kazalo nasloniti predvsem na ONZ in TNZ. Kolikor bi dopuščala sredstva (ca. 70 000 din), bi naj po en par žepnih postaj dobile postojanke: Jesenice, Bovec, Kranjska gora, Log v Trenti, Bohinjska Bistrica za področje Julijskih Alp in: Kranj, Tržič, Kamnik ter Solčava za področje Kamniških Alp. 4. PRIPOMBE K ZASNOVI UKV OMREŽIJ CRS 4. 1. Osnovno in najtežje delo čaka GRS pri postavljanju gorskih postaj omrežij obveščevalnih točk. Prav bi bilo, če bi komisija in posamezne postaje k nabavi najvažnejših postaj prispevale nekaj tudi same. Dolinske postaje bi prispevali organi za notranje zadeve. Prednostnih postaj načeloma ni smiselno kupovati, ker jih reševalci rabijo samo za časa akcije, takrat pa jih brez pridržkov dobe na uporabo od postaj LM ali ustreznih TNZ in ONZ. V tem je tudi smisel povezave in temelj racionalnega izkoriščanja sredstev javne uprave. Isto kot za prenosne postaje velja tudi za žepne postaje. Zavoljo nizke cene bi komisija nekaj postaj lahko sama nabavila; ker pa so to izrazito akcijske postaje in primerne tudi za alpinistične podvige, naj bi k nabavi prispevali tudi AO in PD. 4. 2. Postavljena omrežja in postaje je treba neprenehno vzdrževati. To zahteva redno tehnično službo in nadzor ter takojšnje ukrepanje v primeru potrebe. Nalogo je moč uspešno sprovesti samo, če je na voljo ustrezna tehnična služba s plačanimi strokovnjaki. V našem primeru bi to bila tehnična služba DSNZ — LRS, za kar obstaja načelno soglasje. Seveda bi GRS lahko sodelovala s svojimi prostovoljci strokovnjaki, kolikor bi ti strokovno zadovoljevali. To sodelovanje je vsekakor možno in bi vzdrževanje zelo pocenilo. Spregovoriti velja še besedo ali dve o upravljanju gorskih postaj. To bo naloga oskrbnikovih koč, v katerih bodo postaje. Ravnanje ni zahtevno in se mu v najkrajšem času privadi vsak normalen človek. Postaje bodo v kočah ves čas sezone in kasneje tudi izven sezone, saj so nevarnosti, ki prete obiskovalcem takrat še večje. Poudariti pa velja, da je slednje bolj vprašanje odnosa planincev do naprav. Upajmo, da bodo tudi obiskovalci naših gora znali spoštovati naprave, ki skrbe za njihovo varnost in življenje. 5. ZAKLJUČKI Komisija za GRS pri PZS se je doslej posluževala vseh sredstev za zveze, žičnih in brezžičnih, ki so ji bila na voljo. V ta namen so ji koristile zlasti javne in vojaške telefonske zveze, od radijskih naprav pa UKV postaje organov za notranje zadeve. V zadnjih letih se je sodelovanje DSNZ močno okrepilo, tako da lahko govorimo o rednem sodelovanju. Z druge strani si je v dobi pomanjkanja naprav za zvezo tudi komisija za GRS sama prizadevala, da bi v lastni režiji izdelala primerne postaje. V tej zvezi velja posebej omeniti prizadevanja tovarišev od ljubljanske postaje GRS. zlasti njenega vodje tov. Igorja Levstika in člana ter alpinista Toneta Jegliča. Prizadevanja so rodila določene sadove, vendar bi bila vsa nadaljnja proizvodnja v tem okviru brez smisla, saj se GRS lahko brez omejitev poslužuje naprav za zvezo organov za notranje zadeve. V tem smislu bi bile bodoče naloge GRS predvsem: — poskrbeti za uzakonitev sedanjega sodelovanja z organi notranjih zadev; — prispevati k nabavi najvažnejših gorskih postaj in postaj za omrežja navez; — poskrbeti, da bodo organi notranjih zadev prevzeli skrb za vzdrževanje vseh naprav za zvezo GRS; Temeljne težave smo že premagali. Prav bi bilo, če v jubilejnem 50. letu obstoja GRS dokončno postavimo najvažnejše postaje. društvene novice V. KONGRES MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA SMUČARSKO TRAVMATOLOGIJO V OBERGURGLU — AVSTRIJA (4. — 6. 5. 62.) Na povabilo združenja ter s pomočjo PZS oziroma komisije za GRS smo se kongresa udeležili dr. Oskar Končan, dr. Evgen Vavken, dr. France Srakar in podpisani. Na kongresu, ki je bil v najvišji ležeči vasi Evrope in znanem smučarskem centru v Obergurglu (1930 m — Oetztalske alpe) so bili navzoči zastopniki Avstrije, Zahodne Nemčije, Italije, Švice, Francije, Češke, Poljske in Jugoslavije. Poleg znanstvenega dela je bil dobršen del kongresa posvečen tudi gorski reševalni službi. V znanstvenem delu kongresa so bile obravnavane štiri glavne teme in sicer poškodbe ramenskega sklepa, poškodbe zaradi vpliva višinskega sonca, smučarske poškodbe v otroški dobi ter netipične smučarske poškodbe. Poleg naštetih tem so bile še številne pi-oste teme in po vsaki glavni temi živahna diskusija. Zanimiva je ugotovitev da na kongresu niso sodelovali le športni zdravniki in specialisti, ampak tudi zdravniki splošne prakse, ki delajo v večjih smučarskih središčih, kjer se v zimskem času vsakodnevno srečujejo s številnimi smučarskimi poškodbami. Poškodbe naraščajo klub vedno številnejšim varnostnim vezam. Te so res vplivale na zmanjšanje težavnosti poškodb spodnjih okončin, se je pa povečalo število poškodb drugih delov telesa in pri vzrokih vedno pogosteje omenjajo medsebojna trčenja. V drugem delu kongresa so nam gorski reševalci na terenu pod vodstvom znanih alpinistov in reševalcev Mariner-ja, Grammingerja in dr. Flora prikazali vse znane in upoi-abljive načine samo-reševanja in reševnja v letnih in zimskih prilikah z raličnimi pripomočki. Pri kazovanje je potekalo izi-edno organizirano in disciplinirano, vaja za vajo, vsaka z obširnim komentarjem v nemščini in francoščini. Za nas je bil posebno zanimiv prikaz reševanja s pomočjo helikopterja in aviona, ki igrata pri reševanju ponesrečencev vedno večjo vlogo. Tako imajo Avstrijci že v vseh glavnih centrih reševalne postaje opremljene s helikopterji in avioni. Novost za nas so bile tudi modificirane »kanadke« iz plastične mase s sanicami in izboljšana Marinerjeva nosila. Številne reševalne pripomočke, ki jih izdeljujejo tovarniško, so prikazali na posebni razstavi. V ta del kongresa je spadalo tudi predvajanje filmov z reševalno tematiko, vendar sta bila res ogleda vredna le dva avstrijska barvna filma: reševanje z avionom in razni načini reševanja. Tako tehnično kot vsebinsko odlična sta žela obilo priznanja. Med kongresom je zasedala tudi IKAR katere član je tudi GRS. Člani IKAR-a so z največjim zadovoljstvom sprejeli predlog, da bo prihodnje zasedanje komisije septembra letos na Vršiču. Prosti čas smo pridno izkoriščali za smučanje po idealnih terenih, saj so bile snežne razmere še zelo ugodne. Za udeležence kongresa je bila prirejena tekma v veleslalomu, katere smo se uspešno udeležili tudi mi. Med tekmovalci je bil tudi 72 letni predsednik IKAR dr. R. Campell. Z njim in številnimi drugimi, ki so se odzvali našemu vabilu, se bomo srečali septembra na Vršiču. Dr. Ivo Valič 50 LETNI JUBILEJ GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE. Na centralno proslavo tega visokega jubileja so se gorski reševalci polnoštevilno zbrali v Vratih že v soboto 3. 7. t. 1. Vreme ta večer prireditvi sicer ni bilo preveč naklonjeno, vendarle to ni dosti motilo gorskih reševalcev in številnih gostov, ki so se odlično razpoloženi zbrali okrog veličastnega tabornega ognja, za katerega je poskrbel naš Joža Čop, in navdušeni sledili številnim in raznobarvnim raketam, katere so posebne ekipe GRS z raznih okoliških vrhov in tudi s samega očaka Triglava pošiljali proti nebu. Posebno pozornost je vzbudil med gledalci ognjen napis 50 LET GRS — originalna zamisel Kram-žarja Dolfeta. Večer so zaključili s skromno zakusko, ki jo je za vse zbrane priredila Komisija za GRS. Glavna proslava je pričela v nedeljo 4. 7. dopoldne s slavnostnim govorom načelnika komisije za GRS pri PZS tov. dr. Mihe Potočnika. Sledili so govori, pozdravi in čestitke številnih predstvni-kov. V imenu PZJ je jubilantu čestital njen pi-edsednik tov. dr. Marijan Brecelj in mu izročil dragoceno spominsko darilo — bronasto skulpturo — čestitkam sta se pridružila predstavnika PZ Hrvatske tov. Dinko Podgomik in Stjepan Cibilič, ki sta tudi izročila spominsko plaketo, dalje predstavnik PZ Bosne in Hercegovine tov. Hamdo Tabakovič, ki je G RS, tov. dr. Mihi Potočniku in Vidu Mesariču izročil zlati častni znak PZ BIH, predstavnica PZ Črne gore tov. Rejče-vič in predstavnik PZ Makedonije tov. Miroslav Stojkovič. Navdušeno pritrjevanje je žel član Izvršnega sveta LRS tov. Vladko Majhen, ki je jubilantu čestital v imenu Izvršnega odbora in mu izročil visoko odlikovanje s srebrnim vencem. Jubilantu so nadalje čestitali drž. sekretar za notranje zadeve tov. Vladimir Kadunc, predsednik OLO Kranj tov. Jakob Zen, ki je hkrati za vse postaje GRS na področju tega okraja izročil znatne denarne nagrade in predsednik Ob Lo Kranj tov. Jože Mihelič,, ki je izročil vsem postajam GRS na področju občine pismena priznanja v obliki ličnih diplom. Med gosti smo dalje opazili tov. Artija Bernika, načelnika TNZ OLO Kranj. tov. Rada Škrabo, namestnika načelnika TNZ OLO Ljubljana, tov. Maksa Štromajerja, načelnika civilne zaščite OLO Kranj, tov. Franca Med j o, načelnika TNZ Ob Lo Kranj, direktorja Zavoda za gojitev divjadi »Triglav« na Bledu tov. Ivana Fabjana-Nika, direktorja Zavoda za gojitev divjadi »Kozorog« v Kamniku tov. Milana Kemperla, pred-sednika PD Mojstrana tov. Franca Tolarja, PD Jesenice tov. Ivana Paharja. PD Kranjska gora tov. Andreja Tarmana in PD Ljubljana-matica tov. Toneta Štajdoharja. Navzoč je bil skoraj celotni UO PZS s tov. Fedorjem Koširjem in vsi člani komisije za GRS pri PZS. Na prireditvi sta sodelovala tudi recitatorka tov. Alenka Svetelova iz Ljubljane in pevski zbor iz Žirovnice. UO PZS je po pooblastilu zadnje red-ne skupščine PZS v Novi Gorici odlikoval z zlatimi in srebrnimi častnimi znaki PZS zaslužne gorske reševalce: tov. Marjana Salbergerja, Lojzeta Zaletela, Jurija Radona, Jožeta Januša in Franca Primožiča iz Tržiča, Slavka Jenka, Emila Herleca, Romana Herleca, Jožo Zvoklja in Franca Jezerska iz Kranja, Jožeta Makovca in Ignaca Horvata iz Jesenic, Pavla Baloha, Jožeta Razborška in Janeza Laha iz Mojstrane, Petra Uršiča, Franca Ajdovca, Toneta Erjavška, Petra Erjavška, Miho Habjana in Toneta Trobevška iz Kamnika, Janka Seklija iz Kranjske gore, Franca Štrosa, Franca Mencingerja, Ja- neza Hodnika in Jožeta Rozmana iz Bohinja, Franca Perca, Dušana Gradišnika, Jožeta Herleta in dr. Herberta Završnika, iz Celja, Janeza Čanžeka iz Divače, Ber-tija Krapeža, dr. Stanka Vilmana iz Jesenic, Ivota Motnikarja iz Kamnika, dr. Franca Srakarja, dr. Janeza Milčin-ski, dr. Evgena Vavkena, dr. Oskarja Končana, Emila Bukovca in Venčeslova Kolenca iz Ljubljane, Petra Berginca iz Tolmina, dr. Marjana Koršiča iz Maribora in Franca Globočnika iz Rateč — vse s srebrnim častnim znakom in tov. dr. ing. Dara Dolarja iz Ljubljane ter tov. Franca Erjavška iz Kamnika z zlatim častnim znakom PZS. Odlikovanja s čestitkami jim je osebno izročil na proslavi predsednik PZS tov. Fedor Košir. Komisija za GRS pri PZS pa ob tako visokem jubileju ni pozabila ustanoviteljev GRS. Med tem ko so se vsi zbo-rovalci po končanem oficielnem delu proslave podali pred spomenik padlim gornikom in tamkaj položili zlat lovorov venec s slovensko trobojnico, sta se posebni ekipi gorskih reševalcev podali na grob pok. dr. Jerneja Demšarja v Lescah in dr. Josipa Tičarja v Kranjski gori ter na njuna grobova položili enak lovorov venec z napisom »SVOJEMU SOUSTANOVITELJU — OB 50 LETNICI GRS.« 50 letni jubilej GRS pa so zelo lepo proslavili savinjski gorski reševalci z otvoritvijo prvega zavetišča GRS na Okrešlju. Številni gorski reševalci in gostje so se na povabilo postaje GRS Celje zbrali že v soboto dne 21. 7. t. 1. v Logarski dolini na tovariško srečanje gorskih reševalcev Slovenije, kjer so ob tabornem ognju in razsvetljavi raket kot gostje celjskih reševalcev pi-eživeli večer v veselem razpoloženju. Naslednjega dne, t. j. 22. 7. t. 1. pa so se vsi zbrali na Okrešlju pri otvoritvi zavetišča, ki se nahaja le par minut hoje nad Frišau-fovem domom. Program otvoritve je obsegal več točk, glavni govornik pa je bil tov. dr. Miha Potočnik. Sledile so pevske točke in recitacije, nakar je tov. dr. Potočnik izročil zavetišče GRS svojemu namenu. Zavetišče ima 7 ležišč, shrambo za GRS rekvizite in vse pritikline. S postavitvijo tega zavetišča, ki je prvi te vrste v naših gorah, so savinjski gorski reševalci proslavili 50 letnico GRS. alpinistične novice ^ ^f?0!11 sestanka načelnikov AO na Celjski koči o organizacijski obliki komisije za alpinizem se UO PZS n povsem strinjal in ga je formuliral ta- UO%^rS1Ja Za+ a,lpini2em ^ organ UO PZS (in ne sestanka načelnikov AO) za plniit POSVei+OVa,lni organ" Komisijo za alpinizem sestavlja sekretariat 5 čla- tTne1Znn^Ubljane' ki Ureja administrativne posle in nujne zadeve, člani pa so 23 • P°Samezne resorje Komi-sija za alpinizem je organ UO PZS ki sklicuje sestanke načelnikov AO spre- ;eTarSUje PI'edl0ge za svoje"delo doIzan te Predloge posredovati V primeru, da se sestanka UO ne more udeležiti načelnik komisije za alpinizem, UO PZS ne bo raz^iravljal o alpinizmu. Ni potrebno, da se ga udeležb tajnik komisije za alpinizem. v SSr Na prelomu Planinske zime n,,?»„ ■t \ 23 Prvomajske praznike sta Dušan Kukovec in Dodi Pušnik plezala Pintarjevo smer v severni steni Dedca To smer je prvi plezal pozimi pokojni -Suvani,5 tOVariŠi" Naveza Sa^nov v severni &ni ^r RUMENA ZAJEDA v južni steni Kogla je med težjimi vzponi brez dvoma zelo privlačna za samohodce. 17 junHa jo je kot tretji sam prepleza Peter Scetinin (Akademski AO) Pred njim sta DrlV .Steni samohodca Milan ša™ n Drago Zagorc. Južni raz Skute je ma a sam plezal Drago Zagorc. J 3Ja STENE nad Krmo nudijo še precej možnost, za nove vzpone, ¿verno steno Velikega Draškega vrha so v prvenstve- S VZ?°"U Poležali 17. jun^aTine Zupančič, Tine Mihelič in Ljubo Juvan Severno steno Malega Draškega vrha so preplezali Lojze Steblaj. Toni Sazonov^ m Ljubo Juvan. Pri premagovanju skrajno težavnega tehničnega mesta so prvič uporabili specialne kline, Mane po zamisli ing. Staneta Jurce. Klini izdl lan iz jeklene pločevine za izredno tanke špranje so se odlično izkazali. Lj občni zbori 19fiM4MBOVIfE je 0bhajal° V letu vUu ¡iZuC0 °bSt°ja ter je tudi številu članstva eno prvi društev v Trbov- Don»SaStV° je "aPram Preteklim letom 2??o/ PrejŠnjlh 843 na 104° tj. za l^tno" rustvu je uspelo pridobiti svoje lastne društvene prostore. ke t^r^r.-f6 gradnja Postojanke na Mrzlici sta končani. Ko je bila cesta zgrajena (vrednost ceste po skopem vn?T^ZnaŠa din 3 011 015) so pripra-% material za gradnjo postojanke. Izdelan je bil celoten obod bodoče stavbe, finančna vrednost znaša din 2 100 000. V staro postojanko na Mrzlici ne vlagajo več novih sredstev in so m °?eJlh if na najnujnejša popravila. Nadalje pa bo ostala v uporabi depadan- Set S° j° na n°V0 prekrUi in vinska Obisk na postojanki se stalno veča V sTv^ev1^ je biI° VpiSanih nih°dsek društva je ^lanje-mh 407 mladincev in pionirjev. Uspešno *3li ^.tekmovanju Gore inmia- ter dosegli 8. mesto. Prvo nagrado za najboljši literarni spis je dobn dijak Janez Bizjak, peto nagrado pa je mS Nadica Gorišek za likovni prispevek o danizirali so več skupin izletov, mlajši Pionirji pa so hodili na izlete v bližnjo okolico. Člani odseka so se tudi ude ež h posveta mladinskih vodnikov in načel- nmhiiniier S° S? seznanjali z različnimi problemi m rešitvijo le teh. Propagandni odsek je organiziral vrsto predavanj v obče zadovoljstvo navzočih uspeli sicer niso masovni izleti, vendar pa je vec manjših in večjih skupin obi- skovalo planinski svet v Zasavju, Julijcih in Savinjskih Alpah. Delo propagandnega odseka je obsegalo tudi organiziranje planinskega tedna. Uspešno je bila organizirana tudi razstava slik člana tov Vastiča. S pestro vsebino oglasne omarice in s predvajanjem filma o alpinistih je odsek privabljal nove člane. Čeprav je delo alpinističnega odseka že skoraj zamrlo, se je ta na pobudo nekaterih članov le obdržal in zabeležil v minulem letu prav lepe uspehe. V stenah Julijcev in Savinjskih Alpah so izvedli 14 letnih vzponov. Prav tako je uspel tudi poizkus zimskega grebenskega prečenja celotnih Savinjskih Alp. PD ZAGORJE. V planinskem društvu Zagorje je zelo živahno potekalo delo gospodarskega odseka. V minulem letu so zgradili novo zavetišče in izvršili popravilo stare koče na Cemsemski planini. Ob otvoritvi koče je bil tudi planinski tabor, ki so se ga udeležili mnogi zastopniki planinskih društev. Pri adaptacijskih delih na postojankah so računali z obljubljenimi dotacijami. Društvo pa ni prejelo nikakršnih finančnih sredstev. Težave so imeli tudi z občino, ki je zahtevala takojšnje odpravilo raznih pomanjkljivosti na posto-iankah. S požrtvovalnostjo članov društva, ki so skoraj štiri mesece urejevali kočo na Cemšeniški planini m Zasavski gori je bilo zadoščeno zahtevam inšpekcije' Prav tako se je tudi oskrbnica in lastnica zavetišča na Zaloki potrudila, da je izpolnila zahteve inšpekcije. PD Zagorje šteje 1014 članov m je tesno povezano z vsemi zasavskimi planinskimi društvi od Litije do Brežic. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev koordinacijski odbor še ni mogel izdati brošure, ki bi seznanjala planince z značilnostmi pokrajine in zgodovino krajev, koder poteka zasavska planinska trans-verzala V lanskem letu so mladinci imeli 30 akcij ter so organizirali 16 izletov Pripravili so nadalje 6 predavanj, tečaj prve pomoči, večji propagandni tabor ob otvoritvi zavetišča na Cemšeniški planini, ki se ga je udeležilo okiog 200 mladincev skoraj iz vseh zasavskih planinskih društev. Člani odseka so se tudi udeležili Milovanovičevega orientacijskega pohoda na Jelovici kot tudi turnega smuka na Golteh. Odseku primanjkujejo vodniki, saj pride povprečno na vsakega vodnika nad 100 mladincev in pionirjev. V priznanje dejavnosti mladinskega odseka je Mladinska komisija pri PZS poslala dva člana tega odseka na zvezni vodniški seminar v Skop-lje. V okviru propagandne komisije je bilo organizirano predavanje od Triglava do Ohrida, s 360 barvnimi diapozi- tU Za požrtvovalno delo v planinski dejavnosti je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom predsednik društva tov Franci Golob, ki bo tudi v bodoče vodil PD Zagorje. PD PODBRDO. Društvo deluje že peto leto. Zelo marljivi pri delu so bili mar-kacijsti, ki so očistili transverzalo, ki pelje od Porezna do Črne prsti. Prav tako so obnovili vse markacije na tem predelu. Propagandist je obnovil vse smerne table ter v oglasni deski pridno menjaval propagandni material. Društvo je tudi organiziralo dva izleta in sicer članskega na Mangrt in pionirskega na Ra- tlt0Želo dober obisk je bil zabeležen tudi pri predavanju o vzponu naših alpinistov na Trisul. . , V društvenem upravljanju je postojanka na Črni prsti. Precej povečan promet pa zahteva tudi čimprejšnjo obnovo te koče. Pripravili so že nekaj materiala in izvršili manjša dela. Zaradi ukinitve postojanke na Petio-vem brdu so sklenili z udarniškim delom prispevati k obnovi koče na crm prsti ki naj bi vsaj kot zasilno zavede nudilo številnim nedeljskim izlet-nikom malo okrepčila. „ Društvo pa še vedno tarejo težave glede dela z mladino ter niso mogli ustanoviti mladinski odsek. PD TOLMIN. Velik uspeh je PD Tolmin dosegel dne 30. 7. 1961 z otvontvijo nove koče na planini Razor. Zelo velika udeležba ljudi iz vse okolice m prijeten potek proslave je bil ponoven dokaz, da se ljudje radi podajajo na izlet v naravo. Planinsko društvo uspešno sodeluje tudi z drugimi organizacijami zlasti pa ie poglobilo sodelovanje z JLA. _ vojaiu j L A so očistili in razširili obstoječo kolovozno pot s Planine Lom do planine Podkuk. Slabo vreme je onemogočilo izvršitev del do konca ter bodo z gradnjo nadaljevali v letošnjem letu. PD Tolmin združuje 572 članov, od tega 306 mladincev. Čeprav je mladinski odsek mlad. je pri tekmovanju »Gore in mladina« od 19. zasedel 9 mesto, kar je nedvomno uspeh. Člani mladinskega odseka so organizirali razne izlete v bližnjo in daljno okolico. Dve skupini pionirjev sta se udeležili pohoda po poteh goriške fronte. Zelo zanimivega predavanja dr. Avčina so se udeležili vsi člani mladinskega odseka. Alpinistični odsek v lanskem letu ni zabeležil vidnih uspehov. Zabeležili so 10 letnih in dva zimska vzpona. Na področju od Kobarida do Podbrda deluje v sklopu PD Tolmin postaja GRS. Dodelitev finančnih sredstev od ObLO Tolmin in OLO v Novi Gorici bo omogočila tej postaji nabavo najnujnejše opreme. Čeprav je imel markacijski odsek v svojem sestavu premalo delavoljnih članov, mu je uspelo obnoviti nekaj poti, namestiti nekaj orientacijskih tablic in na najbolj obiskane vrhove namestiti žige s spominskimi knjigami. PD ŽIRI. Na lanskoletnem občnem zboru so člani društva prevzeli nalogo, da si zgradijo nov dom na Goropekah. Sicer so imeli v zakupu dve planinski zavetišči, eno je bilo na Mrzlem vrhu ukinjeno, drugo na Vrsniku, pa le životari in je samo vprašanje časa, kdaj bo tudi to zavetišče ukinjeno. Uspeh gradbenega odbora je bil v tem, da je bil dom postavljen že pod streho in se pričakuje otvoritev doma že letos. Uspešna je bila dokaj obširna nabiralna akcija za les pri vseh gozdnih posestnikih bivše žirovske občine, občine Idrija in Gorenje vasi. Tudi ObLO Žiri je nudil veliko materialno in moralno podporo, da se je članstvo v še večji meri lotilo prevzetih nalog. Pred pričetkom gradbenih del so napeljali vodo s pomočjo elektromotorja. Pri teh delih je društvu pomagalo podjetje Elektro. Pri betoniranju in zidavi objekta so skoraj vsa težaška dela izvršili s prostovoljnim delom člani in s sodelovanjem ostalega prebivalstva. Opravljeno je bilo preko 1345 prostovoljnih delovnih ur. Vrednost objekta z dne 31. decembra 1961 znaša 2 953 820 din. Pri gradnji so pomagali tudi lovci. Mladinski odsek društva je štel 197 članov, od tega 131 pionirjev in 66 mladincev. Pri mladincih je bila vključena samostojna delavska skupina, ki je štela 16 ljudi. To skupino so tvorili mladi delavci in vajenci žirovskih podjetij. Z odhodom nekaterih sposobnih fantov na delo drugam se je ta skupina razbila. Člani mladinskega odseka so se tudi vključili v tekmovanje »Gore in mladina-». Čeprav so imeli za svoje delo bolj težke pogoje, so dosegli 14. mesto v republiki. Odsek je organiziral izlet na Stari vrh ter se s svojimi člani udeležil predavanja o lepotah sveta od Triglava do Dubrovnika. Udeležili so se tudi sestanka gorenjske zveze mladinskih odsekov. Odsek potrebuje vsaj nekaj finančnih sredstev, da bi lahko deloval po danih smernicah. Društvo je namreč vsa svoja sredstva vložilo v gradnjo postojanke ter pri tem opustilo vso drugo dejavnost. Opuščena je bila tudi kolektivna izletniška dejavnost, saj so vse proste ure porabili le za izgradnjo doma. PD NOVO MESTO. Občni zbor PD Novo mesto je potekel v znamenju priprav za 50-letnico ustanovitve, ki bo 1. junija 1964, in 600-letnico obstoja mesta, ki bo 7. aprila 1965. Da bi dostojno proslavili pomembni jubilej, so sklenili, da bodo začeli zbirati vse zgodovinsko gradivo o Gorjancih, slikovni material, gradivo o razvoju planinstva in podobno. Čeprav je novomeški predel precej velik, je tu samo ena postojanka in sicer Dom Vinka Paderšiča. V minulem letu so uredili okolico doma, toda vedno večji obisk, zlasti motoriziranih obiskovalcev priča, da Dom ne ustreza več svojemu namenu. V načrtu imajo nov dom, ki bi služil planincem in rekreaciji delovnih ljudi. Idejni projekt je že izdelan. Društvo računa, da bo dobilo potrebna finančna sredstva z združitvijo interesov t. j. planinskim in turističnim društvom, komuno, delovnimi kolektivi in zavodom za socialno zavarovanje. Društvo je posvetilo tudi posebno paž-njo pri pridobivanju članstva. Tako je bilo lani v društvo vključenih 384 članov, od tega 198 starejših, 92 mladincev in 94 pionirjev. Člani društva so se v velikem številu udeležili skupinskega izleta na Mangrt. Redno so obiskovali Gorjance, Lisco, Mirno goro, Rog in drugo dolensko gričevje. Posamezniki pa so se podali na pot po slovenski planinski transverzali. Pot jih je vodila po Kamniških in Julijskih Alpah in celo na Velebit in Učko. Na izletih so člani zbirali lepote naših krajev in gora na filmski trak. Za uspešno udejstvovanje v planinski dejavnosti je PZS odlikovala tov. dr. Mi-leta Jenka in Rudija Jereba s srebrno častno značko, od PSJ pa je prejelo 13 članov zlato, štirje pa srebrno častno značko. PD POSTOJNA. Planinska dejavnost je bila najbolj živahna v mladinskih vrstah. Od 510 članov je kar 150 mladincev in 190 pionirjev. Člani mladinskega odseka so se udeležili smučarske ocenjevalne vožnje pod Storžičem. sodelovali so pri vseh proslavah za proslavo 20-let-nice revolucije. Organizirali so tudi pohod k izviru Soče, na Prehodavce, Vršac, Kanjavec in Dolič, na planino Zajavor, Kriške pode, Triglav itd. V zimskem času se je razmahnila zimsko športna dejavnost. Organizirali so enotedenski smučarski tečaj. V tekmovanju »Gore in mladina« je odsek zasedel 4. mesto, kar je nedvomno zelo lep uspeh. Člani odseka so s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji betonske plošče in pri oskrbovanju koče Mladike. Skrbeli so tudi za pestro vsebino oglasne omarice. V društvu dela 5 mladinskih vodnikov in trije, ki še niso pridobili vodniškega znaka. Da pa bi delo odseka potekalo v polnem razmahu, bi potrebovali več mladinskih vodnikov, prostor in denarna sredstva. V upravljanju društva sta Vojkova koča na Nanosu in že omenjena Mladika. Preteklo leto je pokazalo, da je bilo poslovanje koče na Nanosu nerentabilno. Zanimiva je bila ugotovitev, da je Mladika vkljub nepopolni oskrbi dosegla še kar zadovoljiv finančni rezultat. Bil bi nedvomno večji, če bi lahko nudila obiskovalcem to, kar si žele. PD Postojna je organiziralo smučarski odsek. Ta je priredil smučarski tečaj na Nanosu, člani odseka so se udeležili okrajnega prvenstva v Črnem vrhu nad Idrijo, smučarske ocenjevalne vožnje in veleslaloma na Matajurju. Tekmovalci se niso uvrstili na vidnejša mesta zaradi preslabe smučarske opreme in nezadostnega treninga. Na občnem zboru sta bili podeljeni predsedniku društva tov. Ivanu Rozmanu in tajniku tov. Stanku Zwoelfu diplomi s srebrnim častnim znakom PZS. Društvo je hkrati obhajalo 15-letnico ustanovitve ter je podelilo priznanje za izredno delo 25 članom, od tega kar 23 ustanovnim. J. R. i z planinske literature CORDADA, revista mensual de excursionismo, portavoz de toda la actividad excursionista de Cataluña. Pri roki imamo en zvezek iz 1. 1959 in enega iz 1. 1981. Glasilo katalonskih plezalcev, ki so se v Evropi s svojimi vzponi uveljavili v zadnjih treh letih, po svoji obliki in vsebini kaže, da so pri delu fanatični ljubitelji alpinizma, da pa so njihova sredstva še skromna in jih zelo verjetno opravičujejo ali prenašajo na turistični del glasila. Za alpiniste prinaša v 1. 1961 na uvodnem mestu razpravo o svedrovcih po članku iz »Rivista mensile«, o katerem smo že poročali. Iz italijanske revije so tudi klišeji, ki ponazarjajo to plezalsko tehnično novost zadnjih let. Za privržence alpinistične kulture je zanimiva novica, da se v Barceloni ustanavlja Pirenejski muzej. T. O. APPALACHIA (št. 133 od 15. dec. 1961), glasilo Appalachian Mountain Cluba, je po vsem videzu dokaj močno lokalno obarvan. Večina člankov se namreč nanaša na gore Nove Anglije (Bele gore, Mount Washington itd.) Vendar pa je tudi s tega področja poleg nekaj manj pomembnih člankov (Dve zgodbi o Pe-migewassetu, Obisk Mrs. A. Lincolnove na Mount Washingtonu, zabaven opis »gorske ture« po Belih gorah leta 1883, prispevek ene udeleženk skupine, Ellen T. Cheever — za objavo članka je poskrbela hči ene od udeleženk Marguerite D. Barnes) tudi daljši strogo, bi rekli, znanstven članek, pravzaprav že tretji del daljšega klimatsko-geomorfo-loškega članka »Oblika gora Nove Anglije«, v katerem Will F. Thompson razpravlja o učinku izginulih lokalnih ledenikov na oblikovanje oz. tvorbo gorskih globeli v gorah Nove Anglije, pri čemer polemizira z nekaterimi starejšimi raziskovalci omenjenih gora in poskuša zlasti prikazati razliko med glo-belmi in soteskami dveh važnejših skupin omenjenih gora, The Presidential in Katahdi n. Članek dobro ilustrirajo številne fotografije in skice. Manj pomembno kot omenjeni članek se mi zdi že peto nadaljevanje prav tako daljšega članka o gozdnih železnicah v Belih gorah (The White Mountains). Del članka v najnovejši številki glasila je posvečen EBL — železnici (East Branch and Lincoln Railroad) oz. njeni zgodovini v času od 1893 do 1948, o vlogi družine Henry, o velikih požarih na tem področju itd. Trije članki v tej številki pa niso posvečeni omenjenim goram. Prvi od njih je izpod peresa Maynarda M. Mil-lerja, profesorja geomorfologije in fotogrametrije na michiganski univerzi, ki je od 1946 dalje tudi direktor J. I. R. R (Juncanski ledeniški raziskovalni program). JIRP je sistematičen znanstven delovni načrt, ki ga vrsta znanstvenikov poskuša izvesti že izza 1. 1946. Članek z naslovom »Noi'th to Camp 8« (= na sever do 8. taborišča) je najnovejše poročilo o glacioloških raziskovanjih na ju-neauskem ledeniškem področju oz. na ledeniku Taku. Omenjeno ledeniško področje je klimatološko eno najbolj občutljivih na svetu in tako je eden najvažnejših dolgoročnih ciljev »JRP, držati prst na utripu glacioloških sprememb«. Po skoraj dveh desetletjih sistematičnega dela na omenjenem področju so znanstveniki prišli do zanimivih rezultatov glede severnoameriške klime, da se namreč prav zdaj končuje 45-letno toplejše obdobje in da se bosta do 1970 ali 1974 ne samo obalna Alaska, ampak tudi ves severni del ZDA spet »vrnila k hudim zimam z globokim snegom in temperaturami, nižjimi, kot so bile v letih 1880 do 1920«. Sicer pa smo o tem brali tudi v naših časopisih: zime v Evropi so vse milejše, zime v Severni Ameriki pa vse ostrejše. Zanimiv je krajši članek Weldona F. Heada, svetovnega potnika in plezalca »Človek, ki je bil zaljubljen v goro« (Man in Love with a Mountain) o H. P. M. Russel-Killoughu, ki se je triintrideset-krat povzpel na Vignemale, zadnjič, ko je bil star 70 let. Toda to, kar je napravil 26. avg. 1880, popolnoma opravičuje naslov. Nekoliko ekscentričen, kakor je bil, je prosil svoja dva preprosta gorska spremljevalca, naj izkopljeta grob. Potem je, zavit v svojo, iz ovčje kože sešito spalno vrečo, legel vanj, spremljevalca pa sta ga morala prekriti z obilno plastjo prsti in kamenja. To je bila njegova poročna noč z goro. Pozneje si je dal na isti gori zgraditi vrsto zavetišč v obliki jam, zadnjo, sedmo prav pri vrhu! To je »Plezalni vzpon v venezuelskih Andih« (A Climb in the Venezuelan Andes). To je kratko poročilo M. Davisa o vzponu, ki ga je napravil s prijateljem, na Pico Humboldt, drugi najvišji vrh v Sierri Nevadi (Najvišji je Pico Bolivar, na čigar »ramo« je venezuelska vlada dala zgraditi najvišjo žično železnico na svetu, saj pride do preko 5000 m nadmorske višine). Med raznimi poročili posvečenimi plezanju in skali in na splošno smučanju, nesrečam v gorah, narodnim in državnim parkom, zaščiti prirode itd. je tudi poročilo o prvem vzponu Riccarda Cassina in njegovih pet spremljevalcev na Mt. Mc Kinley po južni steni. Omenil bi le še poročilo St. Jervisa o harvardskem plezalnem taboru 1961 v Obalni gorski verigi v Britanski Kolumbiji. Vzpona, ki so ju izvedli v juliju 1961, na najvišja vrhova v gorovju Mt. Waddinton in Mt. Tiedemanu, sta plezalcem zadela precej težav, zlasti vzpon na Mt. Waddington zaradi izredno krhkih in razrahljanih skal. Dušan Cop TABOR je naslov glasila slovenskih tabornikov, organizacije, ki ima v rokah izredno mikavna sredstva, s katerimi privablja mladega človeka v naravo in k naravnemu življenju v njej. Ima 15 000 članov, kar je spričo težav, s katerimi se že nekaj let bori, precej. Iz številke, ki jo imamo pri rokah, je razvidno, da tro organizacijo trenutno najbolj kadrovska vprašanja. Ostrina, s katero so se teh vprašanj lotili, pa utegne organizacijo preroditi in ji dati nov polet. t q TURISTIČNI VESTNIK, 1962, 1—4. Glasilo TZS je v 1. št. letošnjega leta prineslo članek Draga Mezeta »Turizmu v Logarski dolini preti nevarnost«, v katerem je avtor opisal predvsem posledice povodnji jeseni leta 1961 in poudaril, da je treba regulacijska dela v Logarski dolini nadaljevati. Akcija za to sega v leto 1948. Narejeni so bili načrti, izvršena dela za nekaj desetin milijonov dinarjev, leta 1956 pa so se prekinila in so zdaj ob vsaki veliki vodi ogrožena. Članek je lep prispevek k naporom PD Celje, ki že 70 let skuša dolino turistično oživeti in s tem dati Gornji Savinjski dolini možnost za lepši razvoj, vendar žal pri tem nima večjih uspehov, z njimi pa se tu ne moreta pohvaliti Celjska turistična zveza niti Odbor za turistično izgradnjo GSD, ki delujeta na tem področju za enake cilje kakor PD Celje oziroma predvojna Savinjska podružnica SPD. Opozarjamo na toplo pisani članek V. B. ob 60-letnici prof. Franceta Planine, ki ga visoko cenijo tudi bralci PV. S planinstvom v neposredni zvezi so prizadevanja za napredek našega zimskega turizma (dr. Danilo Dougan), saj pomeni zimski turizem tudi aktualizacijo planinskega sveta pozimi in obenem ekonomsko uspešnost cele vrste planinskih objektov, ki pri nas z oktobrom zaspe svoje zimsko spanje. V zvezi z napredkom turizma je turistično šolstvo, o čigar problematiki se lahko informiramo v diskusiji, ki jo prinaša 2. št. TV. Opozorimo naj tudi na ilustracije v našem turističnem glasilu, ki v skoraj vsaki številki zgovorno ponazarjajo dejstvo, da so naše gore za naš turizem osnovni prirodni kapital. T n razgled po svetu 4 MILIJONE HA GOZDA bi rada imela sosednja Avstrija. Zdaj znaša gozdna površina 3,3 milijone. 650 000 ha bodo pogozdili, med temi 150 000 ha samo v območju hudournikov in plaznic, s 130 000 ha pa nameravajo dvigniti gozdno mejo. Poročajo, da se v gorskem svetu v Avstriji zakrasevanje neprestano širi in da je to vidno tem bolj, čim bolj se umikajo ledeniki. EVKALIPTUS je drevo, ki ima baje bodočnost pred vsemi v pustih predelih Azije, Južne Afrike, Južne Amerike, ZDA in Sredozemlja. Evkaliptov je 600 vrst in se lahko prilagode novim okoliščinam, hitro rastejo, zato hitro spremin-jajo tla in vreme. Ker rabijo za rast zelo malo vode, utegnejo res spremeniti širne stepe v liferante lesa in v rodovitne dežele. FAO pri OZN, ki skrbi za preskrbo planeta, je lani organiziral prvo svetovno konferenco o evkaliptu. MERJENJE LEDENIKOV je eno od znanstvenih opravil, ki jih zelo resno že leta in leta vrši OAV, vodi ga pa 75 let stari univ. prof. dr. R. v. Klebelsberg, član avstrijske akademije znanosti. Seveda merjenje dolžine, nai-aščanja in usihanja na ledeniškem jeziku ni še merjenje dejanske rasti ali upada ledenika. Zato že nekaj let sem merijo nekatere ledenike s fotogrametričnimi in tahime-tričnimi metodami. V 1. 1961 so v Avstriji merili 56 ledenikov na 139 mestih. Znana Pasterza je 1. 1961 izgubila 21 milijonov m3 ledu, čeprav je v gornjem (hranilnem) področju nekaj pridobila. Tudi na robeh se je Pasterza umaknila kar za 39 m. Merili so na treh krajih tudi brzino lede-niškega teka. V spodnjem delu se je zmanjšala od 6,9 na 6,6 m v enem letu, pri Hoffmannshutte pa se je povečala od 14,9 m na 19,3 m, vštric Burgstalla pa od 34,9 na 36,6 m. Kaj te spremembe pomenijo in kaj bodo prinesle, še ni jasno. Po površini največji vzhodno alpski ledenik Gepatschferner se je na vseh merilnih točkah umaknil za 197 m, od 1. 1940 je nazadoval za 613 m. Iz Švice pa poročajo, da se je gornji Grundel\vandgletscher i. 1961 povečal, podobno je z ledeniki na Mt. MacKinleyu. Kanadska merjenja pa niso stalna kakor avstrijska. SLIKARSTVO LEDENE DOBE je v ozki zvezi s hribi, gorami in pečinami. Med živalmi, ki jih je človek te dobe naslikal na stene, v katerih je prebival, je tudi kozorog, kar pomeni, da je človek iz votlin Cougnac, Altamira, Niaux, Les Combarelles itd. nekje prišel v stik s to lepo gorsko živaljo. Naslikal jo je natanko po naravi, iz različnih aspektov, posamične in v čredah. V zijalki Laseaux je na stotine podob, ki se odlikujejo z mogočno načrtanimi linijami in živahnim oblikovanjem. Zanimive so med živalmi podobe čarovnikov s palicami, ki pomenijo plodnost živali. Človek jih je ubijal, toda človek jih je želel tudi množiti in zato je čarovnik rotil duhove. NEVARNOST TANKIH PLEZALSKIH VRVI se spričo modernih materialov, ki omogočajo vedno tanjše vrvi, vedno bolj obravnava. Tanka vrv utegne sicer rešiti življenje plezalcu, ki prosto »pade vanjo«, toda zaradi teže visečega telesa se tanka vrv zažre v telo, stisne važne žile, in tako utegne priti do notranjih zastrupitev in tudi do smrti — kljub rešitvi. Zato je treba, da je konec vrvi odebeljen. Wastl Mariner pravi, da so pri vrveh izpod premera 9 mm že zelo majhne možnosti za samoreševanje in reševanje sploh, ker se taka vrv težko strokovno vozla, težko uporablja za škripec, za zavoro z vponko ipd. Tanjša vrv je tudi za prosto, netehnično varovanje iluzorna, ker roka nima »kaj prijeti.« Pri prostem visenju v primeru nesreče pa je za samoreševanje tudi 9 mm vrv pretanka. Miin-chenska športna tovarna Salewa je zato hotela proizvajati vrvi z oblazinjenim koncem (ojačenim z usnjenim pasom), vendar se kljub priporočilom strokovnega svetovalca Huberja zato ni določila, ker bi to vrvi močno podražilo (na 40 DM), vprašanje pa je, če bi taka vrv »šla«, ker vsi plezalci niso prepričani o nevarnosti tankih vrvi, ali ne računajo s padcem in ker pač vsak rad čim manj vlači s seboj v steno. Izdelavo takega »plezalskega pasu« je na nasvet Lotharja Brandlerja, znanega mušketirja modernega »sestogradizma«, je nato prevzela znana firma Schuster (ASMU — plezalski pas) in to od 1. 1960. Ta pas pride prav seveda za najtežjo moderno A-plezarijo (sedenje v zankah ipd.). Dietrich Hasse pravi, da je za tak pas uporaben tudi navaden vrtni tulec, gumijasta (ne plastična) cev. Vendar prepušča preizkušnjo te svoje zamisli plezalcem in sicer predvsem vprašanje, kaj je bolje, usnjen vplet, pas ali gumijasti tulec. Za plezalke plezalski pas ni kaj prida. Schröter predlaga plezalkam drugačno navezo, ki pa tudi še ni preizkušena. Navezava naj bo trojna ali dvojna (v dve ali v tri »biti«), vendar tako, da so vse tri zanke enako obtežene, če pride do padca. Schröter je pogruntal, kako se je treba navezati, da je res tako. SMUČARSKI KLUB CHRISTIANIA je bil ustanovljen pred 80 leti. Zima 1881 je bila zelo huda, bogata s snegom. Norveški smučarji iz Christianie so »športi-zirali« dotedanje norveško smučarstvo. začeli prirejati tekme in ustanovili prvo smučarsko šolo na svetu. In so uspeli. Na Nemškem so tisto leto izrabili še medna-i-odno lovsko razstavo za popularizacijo smučarstva. Tedaj 20-letni Fritjof Nansen je na fotografijah nastopal s smučmi. Tudi športno smučarstvo je torej že staro, pravzaprav neločljivo od planinstva. Ce se ločuje od njega v zgolj dirkalni in tekmovalni šport, nekaj ne more biti v redu. Toda ne tožimo preveč po starih časih! Danes je v turistični industriji po zimskem alpskem svetu turni smučar že bela vrana. Smučarji, ki »se vzpenjajo« na vrhove pist in znanih spustov, na smučarskega turista, ki se s kožami na podaljšanih stopalih peha v hrib in se pri tem marno izceja, gledajo kot na nekako »čudno žival« iz preteklih časov. V knjigi E. Hüliimanna »Uspešni smučar« najdemo duhovito persiflažo teh razmer v današnjem smučarstvu, ki ima svoj »materialni temelj« v teleferikah najrazličnejših vrst in drugih kopenskih in zračnih prometnih sredstvih. ALPINIZEM — koliko definicij! Povejmo eno od bolj kompleksnih, kot se ponavadi razširja pri nas. Alpinizem je gibanje, ki je geografsko in duhovno vezano na alpski prostor. Alpinizem se torej ukvarja z alpsko pokrajino in njenimi prebivalci, z alpsko prirodo, njenimi organskimi in anorganskimi pojavi, predvsem s stališča vzponov na vrhove, pa tudi s stališča znanosti in kulture. Da je to gibanje v svojem jedru močno, je dokaz tudi v tem, da se danes razširja na vse kontinente. Seveda je v 100 letih razvoja in v 200 letih človekovega približevanja k naravi alpinizem doživel velike spremembe, dobil mnoge nove vsebinske elemente. Toda, naj doživi kakršnekoli spremembe, vselej se bo moral kontrolirati s tistimi osnovnimi mislimi, pod vplivom katerih je moderni človek v 19. st. in 20. st. čutil potrebo po sprostitvi v gorski prirodi. Eden takih idejnih začet- nikov čustvenega odnosa do gora je Ro-usseau, ki je v »Novi Heloizi« zapisal: »Zdi se, da se človek, ko se vzdigne nad običajno bivališče, znebi običajnih občutkov. Cim bolj se bliža eteričnim krajinam, tem bližja je človeška duša svoji prvotni čistosti. Zresniš se, a nisi melanholičen, tih si, a ne brezčuten, zadovoljen, da bivaš in misliš: Vse preveč žive želje se potaje na dno srca, lahko in sladko ti je pri duši.« Imenitno je to povedal nesmrtni mislec Rousseau, zroč preko širnega Le-manskega jezera na Mt. Blanc in njegovo soseščino. Za vse čase, tudi za današnje. Kaj bi nam pomenile gore, če ne bi bilo v večji ali manjši meri, zavestno ali podzavestno tako? LEDENIŠKE KATASTROFE so redke, zato nanje ljudje po navadi ne mislijo, to skrb prepuščajo glaciologom. Strokovnjakov katastrofa pod Huarascaranom ni presenetila. Avstrijski geograf dr. Kinzl, ki je pred kratkim dobil spet novo visoko odlikovanje mesta Innsbrucka, je že pred 20 leti svaril Peru, češ da led ni negibna stvar, čeprav je trda. Podobne katastrofe so doletele tudi že Alpe: Tako v Otztal-skih Alpah v Ventertalu, kjer je naredil ogromno škodo Vernagtgletscher in so se ga bali ljudje, ki so živeli 42 km proč od njega v Otztalu. Okoli 1. 1600 so začeli ledeniki naraščati in riniti iz svojih dotedanjih dolin. Vzroki — spremembe v klimi in padavinah. Vernagtgletscher je imel ozko dolino, zato je kmalu prodrl v sosednjo, počezno dolino Rofental, se kakor kladivo razširil tu navzdol in navzgor in zaprl dolino Rofental. Nad njim se je — za ledenim jezom — nabralo jezero, ki je prekljuvalo naravno pregrado in planilo v dolino, rušeč vse pod seboj. Jezero je bilo dolgo 1250 m, široko 350 m in 120 m globoko. L. 1600 je naredilo 20 000 goldinarjev škode. Naslednje prodiranje istega ledenika je trajalo od 1676 do 1681. Ledena pregrada se je zrušila 1. 1678. Jezero je bilo globoko 200 m dolgo llCOm, široko 300 m. V šestih dneh je voda še narasla za 11 m in podrla v Otztalu vse hiše v dolžini 42 km. Prebivalci so bili opozorjeni, zato ljudskih žrtev ni bilo. Jezero se je ponovno nabralo, vendar do katastrof ni prišlo. Izkopali so v led kanal, da je voda po malem odtekala. Od 1. 1770 do 1780 je ledenik spet močno naraščal. Jezuit Walcher iz dunajske univerze ga je proučeval. L. 1845 je isti ledenik prodiral dnevno po 12 m, ko pa je prišel v glavno dolino, je hitrost narasla na 2 m v eni uri. Jezero je hitro naraščalo. 14. junija 1845 je prišla sem cesar- ska komisija. Jezero je bilo 850 m dolgo, 334 m široko in 29 m globoko. Še isti večer je tudi pregrado podrlo in v ötztalu od 21 mostov odneslo 18. Vse, kar je bilo zgrajeno, da bi krotilo silo vode, je bilo porušeno. Podobne katastrofe so bile tudi 1. 1847 in 1. 1848. Takrat sta jezero raziskovala prirodoslovca znana brata Schla-gintweit. Potem se je začel Vernagtgletscher umikati in danes teko po njegovi dolini planinske poti. Ledeniki so se začeli umikati, spet so prišli na dan zlatokopi v Visokih Turah, znani še iz rimskih časov. Zaradi usihanja ledenikov je bilo vode dovolj, možno je bilo graditi visoke pregrade za akumulacijska jezera hidrocen-tral. Če bi se ledeniki ne umikali, bi bilo to nemogoče. VIŠ V ZAHODNIH JULIJCIH je vsaj na sektorju Zabnic že industrializiran. Nekdanja romarska pot na Višarje je olajšana, iz Ovčje vasi in iz Trbiža vozita žičnici. O tem svetu poroča Willy Uttendopler, dokaj znano ime, navaja italijanska in nemška poimenovanja krajev in gora, slovenskega niti enega, kot da v Kanalski dolini naš človek nikoli ni imel nobene besede. Le na enem samem mestu pravi, da Slovenci Wischbergu pravijo Viš. In vendar smo imeli pred vojno občutek, da smo na domačem, če smo potrkali v Zabnicah, v Ovčji vasi, če smo očarani gledali svet okoli Zajzere. Bil je paradiž za vsakogar, ki ljubi samoto in nenavadno lepoto. Divja italijanska gonja s preimenovanjem po 1. 1918 gre seveda Nemcem na jetra, popolnoma v redu pa je seveda brisanje slovenskih poimenovanj. Tako nekemu drugemu piscu ne gre v račun Tarvis — Tarvisio, Bozen — Bolzano, a še manj Untern Eck — Piedicolle — Podbrdo, češ če že, potem bi zadostovalo samo italijansko poimenovanje. Razburja se tudi nad terminom »Julijci« — »Julier«, češ da bi lahko prišlo do zamenjav s Piz Julier (nedaleč od St. Moritza v Engadinu — 3385 m). Isti pisec pravi, da so »Die Julischen« edina pokrajina, kjer »žive Nemci, Italijani in Jugoslovani mirno drug ob drugem« Ce premislimo zgodovino zadnjega pol stoletja, res ne vemo, odkod se je vzel ali kje je to trditev staknil. DOLINA DOMBAI na Kavkazu je bila cilj avstrijskih smučarjev. Ekspedi-cijo je organizirala sovjetsko-avstrijska družba na vzajemno zamenjavo. Za en mesec bivanja v SZ je bilo treba plačati 3000 S na glavo. Javilo se je osem Celov-čanov. Dombai imenujejo kavkaško Dau-phinejo. Vrhovi so tu visoki kot v centralnem Kavkazu od 3600 do 4500 m. Posebno lepa gora je Belala — Kaja. (3850 m), ki jo po pravici lahko primerjamo Matterhornu. Rusi imajo pozimi smučarska taborišča v višini 1600 do 2200 m. Drevesna meja je pri 2200 m. Gozdovi so zaščiteni, ker je vsa okolica proglašena za narodni park. Avstrijci so imeli srečo videti medveda, kozoroga, pravijo pa, da bo to kmalu drugače, ker se SZ poteguje, da bi 1. 1968 tu priredili zimsko olimpijado. Vzpenjačo na Musat — Ceri že delajo. Pričakovali so, da bodo Rusi pazili nanje, da jim bodo določali ture. Nič od tega. Šli so, kamor so le hoteli, po pravilih tabora pa so seveda morali povedati vrh in turo, ki so si jo izbrali. Sovjetska smučarija je še v plenicah, kož za vzpon ne poznajo in še marsičesa drugega tudi ne. Pač pa so opazili, da so Rusi vpeljali marsikakšno zapadno tehnično novost, izdelava pa je seveda nerodna. Uvoza pa skoraj ni. V zimski alpinistiki pa so Rusi dosegli že lepe uspehe. Odlikuje jih silna kondicija. Povzpeli so se pozimi na vrsto vrhov po smereh od III. do V. Varnost vodstvo tabora terja in vzdržuje tudi z disciplinskimi kaznimi — s prepovedjo plezanja za določen čas ipd. Kljub temu se je pripetila takrat huda nesreča. Pri prečenju je ruske alpiniste nevihta zadržala v bivaku pet dni, nato pa je zdrsnil z grebena en član naveze in potegnil štiri druge v globino 800 m. Bila je ena od boljših ruskih navez. Avstrijci niso imeli velikih ciljev pred seboj. Vendar so s smučmi kot prvi prišli na Pik Pravdo. ZAHODNA STENA TOTENKIRCH-LA je ena od tistih v Vzhodnih Alpah, ki se štejejo med največje preizkušnje najboljših plezalcev. Pokojni Giinther Noth-durft jo je z Mayerjem preplezal prvi pozimi in rabil za to vertikalo 400 m 70 ur plezanja. Namesto dveh bivakov sta bila prisiljena k trem in ko sta iskala tretjega, sta se morala osemkrat spustiti po vrvi. Zamude je bila kriva teža prtljage in opreme, plezanje brez asistence, zato sta morala vlačiti nahrbtnike za seboj, kar jima je žrlo čas. Slabo opremljena, slabo oblečena in obuta sta plezalca odnesla iz stene težke ozebline na rokah in na nogah. Planinska zveza Slovenije razpisuje NATEČAJ za razstavo planinske fotografije spomladi 1963 Pogoji: 1. Pravico udeležbe imajo vsi državljani FLRJ. 2. Razstava bo imela 3 skupine: črno bele fotografije - barvne fotografije - barvni diapozitivi 3. v poštev pridejo umetniške fotografije, ki še niso bile razstavljene v Liubliani Avtorji lahko predlože do osem črno-belih oz. barvnih fotografij iS lS 5. Tematika fotografij naj bo planinska, predvsem naj zajema življenje v gorah G. Za najboljše slike in diapozitive bodo podeljene naslednje nagrade-Za posamezno črno-belo fotografijo: Ena l. nagrada po din 30 000.-Dve 2. nagradi po din 20 000,-Dve 3. nagradi po din 10 000,-Za najboljšo črno-belo kolekcijo (najmanj 3 slike): Ena nagrada po din 20 000.-Za posamezno barvno fotografijo: Ena nagrada po din 20 000.-Za kolekcijo barvnih diapozitivov (osem): Ena 1. nagrada po din 20 000.-Ena 2. nagrada po din 10 000,-Vsa nagrajena dela ostanejo last PZS rzrs™.bo pzs ie™ > «—<*. ™r™r —ene sllke reEroauci™"Eotrebe — * — 8. S poslanimi deli bo prireditelj ravnal skrbno, vendar ne more nrt„n„»ri0(i škodbe ali izgubo, nastalo pri transportu. odgovarjat, za po- 9. Poslana dela bo ocenjevala 5-članska komisija, ki jo sestavljajo- Clam žirije lahko razstavljajo izven konkurence. V primeru, da je član žiriie od šoten, ima PZS pravico do zamenjave. ] " 2irije od" 10' GTZl nrenjT 29 raZStaV° P°šljite "^kasneje do 15. decembra 1962 in sicer na naslov: Planmska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvorakova 9, p. p. 214 IV ^--- Ljubljana, dne 19. 7. 1962 Propagandna komisija PZS Iz kartoteke prvenstvenih vzponov SEVERNA STENA ŠIROKE PECI — smer Krušic-Zupan-Ferjan. Prvi plezali Janez Krušic, Tone Zupan in Peter Ferjan 30. septembra 1956. Dostop: Izza Aka do peščenega gre-benčka pod znanim skokom za Široko peč in desno do vstopa, slabi dve uri. Opis: Vstop po ozki prodnati polički vodoravno desno ca. 30 m. Dalje naravnost navzgor čez plati — slabi oprimki (1 dolžino. IV +, k). Kratka prečka desno po krušljivi skali na rob stebra. Tu je zarezan kamin, ki drži rahlo levo navzgor in seka v sredini značilne plati v spodnji tretjini stene. Po njem 2 raztežaja vrvi. Dalje desno navzgor preko sredine plati po počeh, ki omogočajo prehod, do podnožja markantne rumene lise v navpični steni na levi strani plati. Prestop iz plati 2 m levo v levo navpično zajedo (ne desno, kjer je klin!). Po njej čez žmule in zagvozdene bolvane (k) ca. 35 m (V+) na majhno teraso, ki jo tvori odklan bolvan (možic). Od tu možen umik iz stene na glavo nad skokom v za Široko peč levo navzdol po policah. Naravnost navzgor, nato okrog izpostavljenega vogala s težko prečko v desno do rebra ob značilni grapi, ki se grezi v severno steno (2 in pol raztežaja). Preko grape in lažjega rebra do kotanje. Dalje navzgor preko zelo krušljivih lusk (2 raztežaja, IV+) do lažjega terena v podnožju markantnega kamina vršne kupole. Strmo po njem (dobra skala) do rame v razu (možic). Dalje v loku desno od kamina do terase pod vršno kupolo. Skozi poč in preko gladke plošče (V, gvozdenje v poči z eno nogo). Po krušljivem prodnatem žlebu do malega zatrepa v grapi. Preko kratke strme stopnje v žleb pod vrhom. Po krušljivem terenu na vrh prvega stolpa Široke peči. Ocena: IV, mestoma V+. Višina stene 700 m. čas plezanja prvih plezalcev 12 ur. Sestop: Desno navzdol v za Široko peč (Amfiteater) in dalje čez skok za A k, 3 1 SEVERNA STENA ŠIROKE PECI — smer Šteblaj-Juvan. Prva plezala 28. in 29. avgusta 1930 Lojze Šteblaj in Ljubo Juvan. Dostop: Izza Aka proti krnici za Široko pečjo do znanega praga, ki meji na obe krnici. Od tu desno pod steno na skalni grebenček, ki povezuje skrotaste pečine z vznožjem stene, 2 uri. Opis: Vstop po razu v vpadnici tretjega stolpa v grebenu Široke peči. Po razu raztežaj na stojišče (k). Na desni strani raza preko krušljivega rumenega previsa (3k,VI—) in levo v dno plitvega kamina. Še levo pod previs. Previs (2k) in strmo navzgor v lažji svet, V vpadnici velikega rumenega odloma levo do klina za stebričkom. Od tu 15 m levo navzdol v tegu vrvi na majhno poličko. Še levo 15 m (k) v črno votlino. Levo od votline preko previsa (k) in navzgor na polico. 10 m levo okoli roba na koritasto stojišče (k). Navzgor 7 m preko strme stopnje (3k, V+) in po žlamborju na stojišče. Levo navzgor (2k) v dno zajede. Po zajedi 2 raztežaja (2 zagozdi, 8k, VI—) na luske. Po rdečem kaminu levo navzgor in ob prvi možnosti prečnica desno v zajedo nad gladkim odstavkom. Po kaminu pod veliko streho (2k). Gladek prestop desno v kamin in po njem 2 raztežaja v grapo v zgornji tretjini stene. Po grapi raztežaj pod gladek odstavek. Obideš ga desno po razu in nazaj v grapo. Od tu levo navzgor na raz drugega stolpa. Še levo v gruscna-to grapo in skozi okno v škrbino med prvim in drugim stolpom Široke peči. Ocena: V, z mesti VI—. Višina 600 m. Cas plezanja prvih plezalcev 14 ur. Sestop: desno navzdol v za Široko pec in dalje za Ak 3 ure. Pojasnilo k sliki: A — smer Krušic-Zupan-Ferjan B — smer Šteblaj-Juvan C — smer Cop-Potočnik-Jesihova 1 _ varianta Župančič-More-Medja 2 — varianta Dolar-Pirš Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Telefon: Radeče 81-950 Tekoči račun pri NB Trbovlje 600-29/1-11 Brzojavi: Papirnica Radeče Železniška postaja: ZIDANI MOST PROIZVAJA : vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov specialne papirje surovi heliografski in foto papir kartografski specialni risalni »Radeče« papirje za filtre itd. IZDELUJE: vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU Uvam dušika Me PROIZVAJA IN DOBAVLJA: r ' Karbid za avtogeno varjenje, razsvetljavo in acetilensko kemijo Apneni dušik in nitrofoskal — Ruše za gnojenje Ferokrom suraffine za jeklarsko industrijo Eiektrokorund za bruse in brušenje Kisik in acetilen za rezanje in varjenje kovin Taljeni magnezit za elektroizolacijo Brzojavni naslov: Azot Maribor, telefon: Maribor 80-108 in 80-128, teleprinter: 03312 604-11 Železniška postaja: Ruše - Industrijski tir. Tekoči račun: NB Maribor 1185 Zvesti sopotnik v gorah: transistorski sprejemnik Bled ŽELEZARNA JESENICE SLOVENIJA okroglo, polokroglo, kvadratno, ploščato, šestoglato, osem- oglato in tračno jeklo debelo, srednje, tanko in fino pločevino vlečeno, luščeno in brušeno jeklo debelo, srednjo, tanko in fino žico hladno valjane trakove — od zelo širokih do finih cevi od 1/8"—3" bodečo žico in pohištvene vzmeti žičnike elektrode za avtogeno in elektro varjenje ''<•'"» '/« "'I ifiodlin