Leto XIX., St. 9. PoStnSna platana v gotovini V Ljubljani, 10. maja 1932, V organizaciji Je moi, kolikor moli — toliko pravica. Uredništvo in nprara ■ Ljubljana, poitni predal 290. Dopisi morajo biti fraukira-■i in podpisani ter oprem* Ijeal t Štampiljko dotiča« organizacije. Rokopisi se De vračajo. Ček. račun 13.562 Izkaja 10. in 25. dn« v mesece. ->ezna številka L' mesečno Dia 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—. Oglasi po cenika. Teleion itev. 3478. Poverjeniki Cankarjeve družbe! Nabirajte člane za Cankarjevo družbo. Naj se vkljub krizi pokaže volja delavstva za prospeh svoje književne družbe. Če članu ni mogoče takoj plačali 20 Din, naj plačuje na obroke, vsak teden 5 Din ali celo 2*50 Din. V štirih oziroma v osmih tednih je članarina 20 Din nevede plačana. 4 knjige, ki Izidejo v jeseni, bodo zanimive in lepe. Na delo, poverjeniki in sodrugi, za naio književno družbo, za Cankarjevo družbo. , Mednarodna strokovna zveza delavstvu ! Delavci vseh dežel! Mednarodna strokovna zveza je z ozirom na stalno naraščanje svetovne gospodarske krize, ki divja danes v vseh državah, sklicala mednarodno strokovno konferenco, da bi ojačala boj za obrambo delavskih interesov. Konferenca ni imela lc namena ugotoviti stališča delavstva na-pram grozečim problemom, ki jih postavlja svetovna gospodarska kriza, marveč ie imela predvsem namen poudariti odločno voljo vseh strokovnih organizacij za združitev v skupni akciji in za skupne cilje. I a konferenca se je vršila dne 16. in 17. aprila v Ženevi in je na njej sodelovalo 82 predstavnikov strokovnih organizacij iz 29 držav iz vseh delov sveta. Bila je tako v razgovorih kot v sprejetih zaključkih izražena mogočna manifestacija enotnosti, ki obstoja v hotenju, željah in akcijskih sredstvih pri vseh na konferenci prisotnih organizacijah. Konferenca ni samo soglasno usvojila zahteve in akcijski program mednarodne strokovne zveze, marveč je še posebej podčrtala popolno medsebojno soglasje in mednarodno solidarnost s tem, da je poverila konferenčni urad, da naslovi y imenu vseh udeležencev na delavstvo vsega sveta apel, da še močneje koncentrira svoje organizirane sile v svrho čimprejšnje izvedbe delavskih zahtev, ki so izražene v programu mednarodne strokovne zveze. Z ozirom na pogubonosnost krize in stalno povečavanje brezposelnosti ter z ozirom1 na dejstvo, da je kapitalizem nesposoben, da bi odstranil krizo, postaja izvedba od delavstva vsega sveta postavljenih in zahtevanih rešitev krize vedno nujnejša. Izmed vseh od konference zahtevanih rešitev in izhodov iz krize moramo še posebno poudariti: skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko. ohranitev neokrnjenih delavskih plač In povečanje kupne moči širokih mas! Na prvemu mestu ukrepov,, ki -jih ie najnujnejše izvesti, pa mora stati obsežen nacionalni in internacionalni delovni gospodarski program, ki bo zamogel zopet zaposliti milijonske armade brezposelnih. Z organiziranjem in izvedbo najstrožje kontrole mednarodne kreditne politike v zvezi z odločnim odporom proti nesmiselnim izdatkom za vedno nova oboroževanja, ki zamorejo zanetiti nove vojne, se bo zamoglo zasigurati potrebna denarna sredstva za izvedbo naštetih zahtev. Istočasno se mora priznati, da zboljšanja gospodarskega položaja ni pričakovati vse dotlej, dokler ne bodo težka politična vprašanja — reparacije, mednarodni dolgovi — končnoveljavno In zadovoljujoče rešena in dokler ne bodo prizadete države s pomočjo delavskih organizacij pričele si stnotrenim organiziranjem največjih gospodarskih panog in internacionalnim izmenjavanjem. Ta neizogibna sprememba pa zahteva istočasno tudi Pojačanje vpliva javnosti na vseh poljih gospodarskega življenja in uvedbo^ akoročila Mednarodnega urada dela. rist splošnosti. Zato je delavstvo mnenja, da mu po pravici pripada na račun tehničnega napredka in civilizacije tem več počitka, za kolikor se je zvišala produkcija in to v obliki ponovno skrajšanega delovnega časa. Nekateri seveda dvomijo, če je skrajšanje delovnega časa na podlagi tehničnega napredka upravičeno in, če je potrebno, da se napredovanje racionalizacije v produkciji znanstveno odmeri. Sicer bi pa naj pristojne ustanove proučile to vprašanje ter ugotovile, če je skrajšanje delovnega časa upravičeno na podlagi tehničnega napredka. Toda za to skrajšanje govore številke. MUD je glede skrajšanja delovnega časa na 44 ali 40 ur zavzel stališče, da bi bil še preuranjen, dokler, bi ne zaslišal obeh strani in bi ga praksa in zakonodaja v posameznih državah ne upravičili. MUD je v takšnih primerih vedno posredovalec in skuša vsa stremljenja usmeriti vedno v pravcu socijalne pravičnosti. To nalogo pa vrši tako, da skuša nove ideje, preden jih sprejme, znanstveno in s prakso utemeljiti. Mnenja so pa, da je nepravilna ureditev delovnega časa povzročila brezposelnost. Delovni čas tudi ni bil skrajšan v tolikšni meri, kot sta zahtevala napredek tehnike in organizacija gospodarstva. Zato je najumest-neje nadaljevati dlelo v pravcu 1. 1919 v Washingtonu sklenjenega dogovora in zaradi tega stremeti za tem, da ga bodo ratificirale vse države. MUD pozdravlja idejo skrajšanja delovnega časa, toda, dokler ne bo povsod uveden 8 urni delavnik, smatra za svojo prvo nalogo to uvedbo. V nekaterih gospodarskih panogah so posebne delovne prilike in tehnični napredek res že vzbudile vprašanje skrajšanja delovnega časa izpod 8 ur. V premogovni industriji je pa delovni čas že skrajšan. Omejitev nadur in znižanje mezd. Tehnični odbor MUD preiskuje pomen sistema štirih izmenjav po 8 ur v topilnicah stekla v svrho splošne uvedbe 8 urnika, v obratih, kjer delajo neprekinjeno, Pa nameravajo uvesti 4 izmene po 6 ur. 8 urni delovnik bi naj tvoril splošno podlago za ureditev delovnega časa. Mednarodna omejitev nadur ne bo koristila samo delojemalcem, temveč tudi delodajalcem Slednje bo ščitila pred krivičnim medsebojnim tekmovanjem ter pred nadprodukcijo. Vendar se pa delodajalci nočejo tako hitro sprijazniti z redukcijo delovnega časa kot delojemalci, ali vsaj ne pod istimi pogoji. Trde, da bi to skrajšanje neizogibno povzročilo večjo obremenitev obratovanja, če bi se z njim vred ne reducirale tudi mezde. Če bi bila sedanja kriza po svojem značaju takšna, kot so bile prejšnje, bi bilo to naziranje vsaj navidez pravilno. V prejšnjih krizah so namreč poživili trgovino z znižanjem cen, ker so s tem znižanjem dvignili kupno moč konzumentov. Delodajalci so si v splošnem edini le v tem, da pridejo pri znižanju produkcijskih stroškov delavske zvišan konzum po delavstvu spravil v ravnovesje ponudbe in povpraševanja itd. Iz statistike je razvidno, da se je povprečna delavska mezda v USA v izvest-nem času dvignila za 76.8%, vrednost produkcije pa medtem za 156.2%; vrednost produkcije torej hitreje narašča kot mezde. In ameriške mezde so višje sorazmerno s kupno močjo od mezd v drugih državah. Kje tič! zlo? Sledi zaključek, da je baš v neenakem porastu vrednosti produkcije in mezd, odnosno nazadovanjem mezd v primeri z dvigom vrednosti produkcije — koren zla. Ali bi ne bili odpravljeni vsi sedanji pereči gospodarski problemi, če bi vzpostavili ravnotežje med porastom vredtiosti produkcije in višino plač? V poročilu najdemo na to vprašanje ta odgovor: če hočemo obdržati gospodarsko ravnotežje, moramo rešiti vprašanje razdelitve produkcije v svrho vzdrževanja in preskrbe (naprave) produkcijskih sredstev (oprema obratov) na eni in v svrho pridobivanja potrošnega blaga na drugi strani. To se pravi, ako so produkcijska sredstva nezadostna — v primeri s prirastkom prebivalstva — je nezadostna tudi produkcija, odnosno vsi delavci nimajo dela. Ako so pa produkcijska sredstva nepolno izrabljena, ako so obrati opremljeni čez potrebo, odnosno če jih je preveč, pride do nadprodukcije — produkcija je večja, kot potreba. To vprašanje je v zvezi z mezdnimi. Mezde odtekajo zopet tja, od koder so prišle, namreč z njimi mora delavstvo kupovati življenjske potrebščine, denar gre torej za konzum, ne pa v hranilnice ali v nogavice. Medtem se pa kapital redi od kosmatega dobička produkcije... Kaj storiti? Kaj je treba torej storiti? Kot smo videli, ni treba ničesar drugega kot vzpostaviti ravnotežje, harmonijo, med produkcijo in konzumom. Pri tem se pa moramo zavedati, da je treba vedno predvsem skrbeti, da zvišamo konzum, ne pa, da ga zaradi nadprodukcije celo znižujemo. Ako bi bilo svetovno gospodarstvo zdravo v svojem bistvu ter ako bi bila njegova načela logična, bi ne mogle nastopiti zaradi nadprodukcije kriza ter beda, nego samo blagostanje. Čim bolj bi narastla vrednost produktov — odnosno količina — v primeri s številom ljudi, tem bolj bi bili bogati, tem več produktov bi pripadlo slehernemu človeku, ki je bil sodeloval pri produkciji. J. Arh: Današnja kriza v gospodarstvu. Brezposelnost v Jugoslaviji. fihroim urad za zaudrooanje delavcev • Ljubljani Zemljevid brezposelnosti v Dravski banovini. JU ur Soboti JTUribor, o uomes tegenda ■ €> Mdei rkipotiHtft 0 mirt oUfvinrpa urtdu OddoUM brtipcaeUuh drLivuo VŽ4)* - Ki 75 U> • tS ->0 3» JTUrUo Sfrmltu m uMAr eMjjK>nfurw pomeni)* l) JtUiotutm p+ilrt MrtiriiM m h deldifC od marts d* "Ktrrm /yJJ 1 Xju+rouimiA JsUiMrv m Jhjntvarntfii narodnogospodarski socialni pojav,ki resno ogroža teme obstoječega družabnega redi. je BREZPOSELNOST Da dobi nasa javnost objektivnost/ ko o veličini breiposetnostl je sestavil BUM vCjubljani statistika delavcev kateri so tekom zadnjih dveh let izguot h službo D območju ekspoziture o ta • gorju odpade povprečno na osakih 100 dt lavcevst brezposelnih JlaJesenicah (ekspozitura u Kranju)je odstotek breiposelnostl brez dvoma še mnogo večji, vendar to iz zemljevida m razvidno, ker so delavci Jtranjske industrijske družbe zaua rovam pri Sratovski skladntci ne p-OWMki Povprečna brez, rpaprt ■ezpcoelnost v Ono-ski banovini znaša uvm temj>ani opat- teuano krajšanje delavnega časa v večiru obratov Ker je »Zemljevid brezposelnosti v Dravski banovini« vzbudil veliko zanimanje, je sestavil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani analogen zemljevid za celo Jugoslavijo na podlagi najnovejših statističnih podatkov o številu delavcev, zavarovanih pri vseh okrožnih uradih in pri vseh privatno društvenih blagajnah. Radi arondacije okrožnih uradov — tekom leta 1931 so se namreč ukinili sledeči OUZD-i: Varaždin, Bjelovar. Vršac, Zemun, Travnik, Mostar, Brod na Savi in njihova Okrožni urad Banjaluka Osijek Sarajevo Karlovac Skoplje Vel. Bečkerek Split Ljubljana Niš Sombor Subotica Tuzla Zagreb Suša k Beograd Novi Sad Dubrovnik področja so se spojila s sosednjimi OUZD-i — je ugotavljanje brezposelnih delavcev v področju posameznih OuZD-ov zadelo na potežkoče, vendar so dobljeni rezultati vsestransko zanesljivi in precizni. Članstvo privatno društvenih blagajn se je radi enostavnosti upoštevalo pod članstvom onih OUZD-ov, ki imajo svoj sedež na istem mestu kot dotična privatno društvena blagajna. Glavni rezultati so razvidni iz sledeče tabele: Skupaj Vsi okrožni uradi in vse privatno društvene blagajne (»Merkur« v Zagrebu, »Trgovsko boln. in podp. društvo« v Ljubljani in »Trgovačka Omiladina« v Beogradu) so izgubili skupaj radi gospodarske krize okroglo 100.000 članov-delavcev. V tem številu niso zapopadeni: 1. Sezijski delavci, katerih število se ceni tudi blizu 100.000. 2. Rudarji (ca. 60.000 po številu), pri katerih je brezposelnost relativno celo večja kot pa pri drugih industrijskih delavcih (n. pr. Kranjska industrijska družba na Jese- *6- nicali itd.). 3. Poljedelski delavci, katerih število je večje od števila industrijskih delavcev, ker je Jugoslavija v prvi vrsti agrarna in ne industrijska država. 4. Prirodni prirast delavstva radi napredovanja števila prebivalstva. 5. Cela vrsta drugih delavcev n. pr. izseljenci, ki se vračajo iz inozemstva radi svetovne gospodarske krize, absolventi raznih šol, ki po končanih študijah ne morejo dobiti službe, svobodni poklici (mali obrtniki), ki so morali zapreti svoje delavnice 6. Parcielno brezposelni delavci, to so oni delavci, katerim so podjetja skrajšala delovni čas (prisilno praznovanje!) in s tem v zvezi tudi njihov zaslužek. Po mišljenju ekspertov je parcielna brezposelnost mnogo Padec »—« oziroma Cas, la katerega se di- prirast v % »+« članstva absolutno ferenca članstva nanaša —48% —13.296 (1. IV. 1932 — III. 1930) —33% —19.849 (1. IV. 1932 — III. 1930) —33% —10.691 (1. III. 1932 — III. 1930) —27% — 4.153 (1. IV. 1932 — III. 1930) —26% — 8.496 ( II. 1932 — III. 1930) —26% — 6.531 (1. 111. 1932 — III. 1930) —21% — 4.606 (1. HI. 1932 — III. 1930) —18% —17.561 (1. III. 1932 — III. 1930) —18% 4.780 (1. III. 1932 — III. 1930) —13% — 2.096 (1. 111. 1932 — III. 1930) — 9% — 1.804 (1. IV. 1932 — III. 1930) — 6% — 696 (1. IV. 1932 — III. 1930) — 4% — 3.934 (1. III. 1932 — III. 1930) — 3% — 313 (1. III. 1932 — 111. 1930) — 1% — 1.095 (1. IV. 1932 — III. 1930) + 1% -f- 155 (1. 111. 1932 — 111. 1930) 4" 3% —16% + 492 -99.254 (1. IV. 1932 HI. 1930) večja nego totalna brezposelnost, t. j. odpuščanje delavcev iz služb. Iz podrobnejših podatkov je razvidno, da je brezposelnost relativno največja na teritoriju onih OUZD-ov, ki imajo mnogo lesne industrije, n. pr.: lianjaluka, Osijek, Sarajevo itd. V velikih mestih je brezposelnost relativno majhna, n. pr. v Zagrebu —4%, v Beogradu —1%, v Novem Sadu +1%. Splošno je znano dejstvo, da zaposlenost v velikih mestih tudi v najhujših krizah malo popušča, ker se mesta stalno in hitro razvijajo in ker mestne občine izvršujejo razna javna dela, ki brezposelnost zmanjšujejo. Pripomniti moramo še, da članstvo privatno društvenih blagajn tli tekom gospodarske krize nazadovalo. Znano je dejstvo, da se tekom gospodarskih kriz zmanjša ved-! no število delavcev ne pa število uradnikov. Tudi pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ni občutil tekom krize nobenega nazadovanja svojih članov. Že iz teh najenostavnejših vsakdanjih rezultatov je razvidna eminentna važnost statističnega proučevanja gospodarskih in socijalnih problemov. Upamo, da bo »Zemljevid brezposelnosti v Jugoslaviji« mnogo pripomogel k temu, da se naša statistika dvigne na ono višino, katera ji pripada z ozirom na njeno važnost v narodnem gospodarstvu. Ni namen tega članka, raziska-vati vzroke o krizi v sodobnem gospodarstvu, niti ne, kako jo odpraviti, temveč samo skušati ugotoviti, v koliko je breme te krize, ki se prenaša na ramena delavstva, opravičljivo ali ne. Žal, da pri nas še nimamo tozadevne statistike o vseh panogah našega' gospodarstva. Ne samo danes, temveč odkar obstoja kapitalistični način gospodarstva, se v slučaju krize postavi vsako podjetje enostavno na stališče in reče: radi zmanjšanega odjema produkcije ali znižanja cen smo primorani svojemu delavstvu za toliko in toliko plače znižati, ali pa toliko in toliko število delavstva reducirati, oziroma v nasprotnem slučaju obrat ustaviti. Izgleda in dejstvo je, da gospodarski krogi še danes mislijo, da se bt)do rešili iz te krize in zadostili zahtevam svojih dobičkov z zmanjšanjem produkcijskih stroškov, to je z znižanjem plač, večjo storitvijo in redukcijami delavstva. Žal, da je prednji odstavek tako globoko resničen in bo ostal tako dolgo, dokler si delavski razred ne bo priboril toliko moči, da bo s svojim vplivom soodločeval pri ureditvi gospodarstva. Kaj se to pravi? Podjetje danes odpove 500 ali več delavcem delo. Med delavstvom nastane samoobse-bi umevno ogorčenje. Skličejo se zborovanja, govorniki grmijo, delavstvo protestira. Oblast zahteva red in mir. Sklene se poslati depu-tacije na razna oblastna zastopstva, na vodstvo dotičnega podjetja itd. Te deputacije, h katerim se tako rad kak »politični« lonček pristavi, pridejo pred mogočnike. Tu najprej zastopniki podjetja orišejo težkoče podjetja; zastopniki delavstva branijo stališče delavstva, posredovalna oblast posreduje in vpliva na obojestransko objektivnost. Zastopniki podjetja izjavijo h koncu: naši gospodarski interesi velevajo tako. In ta »naši« in »tako« potem odločuje. Nato se začno pogajanja za pomožno akcijo brezposelnih. Tu se naenkrat znajde takozvani socialni čut. Pomagati je treba, je de viza vseh in časopisje1 dobi zopet hrano za hvalisanje. To se potem delavstvu poroča na zborovanjih, pri čemur se mora na delavstvo vplivati jako pomirjevalno. Če potem kateri od prizadetih delavcev v svoji upravičeni razburjenosti napravi kak ostrejši medklic, je takoj v nevarnosti, da ga zapro. Tako gre kriza in življenje svojo pot naprej, vedno bolj navzdol in navzdol, ljudje pa v pomanjkanju ginejo. Tu je treba enkrat pribiti jasno in odločno: ta postopek je ničev in ravno toliko vreden, kakor injekcija 99 odst. bolniku. Kje je tu prava ugotovitev, v koliko je znižanje plač ali redukcija delavstva za ohranitev prave rentabilnosti podjetja podana? Nikjer! Povdarjam, da nikjer! Zakaj, če vzamemo v roke gospodarsko bilanco raznih podjetij in denarnih zavodov, v koliko se skozi najboljša očala da iz nje posneti, vidimo, da je še danes kljub dve in pol letni krizi za gospodarske kroge 100 odst. aktivna in za delavstvo za '100 odst. pasivna. Ako to ne bi bil slučaj, se ne bi mogle izplačevati delničarjem tako visoke dividende, niti bi se moglo dati kakemu ravnatelju en milijon dinarjev odpravnine in 25.000 dinarjev mesečno pokojnine, kar se z gotove strani sliši, a ubogega delavca s številno družino, popolnoma izčrpanega vsled težkega -dela, pa se ne more obdržati v službi, v kateri bo garal celo leto za borih 10.000 Din. — Med tem časom pa je neobhodna potreba, da iz vidika socialnega reda poseže država z odločno roko vmes, in sicer s tem, da takoj z zakonitimi sredstvi uvede državno nadzorstvo nad vsemi družbami, karteli in bančnimi zavodi. STROKOVNI VESTNIK. KOVINARJI. Kolektivna pogodba jeseniških kovinarjev zaključena. Od leta 1928, do 4. maja 1932, je neprestano živelo v nas hotenje: kolektivno-pravno razmerje hočemo. Težke žrtve je zahtevala ta 'borba od 'vseh članov, posebno pa od zaupnikov. V objemu takta burje in furije današnjega stanja kapital iatičn* krize smo napadali in ibili napadani, smo branili na vse fronte in čimbolj smo bili bičani, tem močnejše smo culi glasove, katerih nobena godla zmešanih utopij, zavisti, zlobe in strankarskih strasti ne more za-glušiti, solidarnim in pogumnim ... Temeljno vprašanje je s tem rešeno, pogodba za plačilno razmerje in delovno razmerje, kakor pogodba za plačane delavske dopuste, ije uveljavljena. Odprto je še vprašanje Delovnega reda, katerega se po dogovoru mora po zaključku pogodbe, po preteku enega meseca tudi urediti. Častno smo izšli iz tega boja. Nismo zadovoljni. Seveda ne, zadovoljni pa le tisti nismo, ki smo stalno stali na straži in vemo, da bi bilo marsikaj še boljše, ako bi sledili vsi iaiklo vztrajno in zvesto s polnim zanimanjem vsem vprašanjem in bojem, kakor ije to vršil organiziran kovinar, ki je pa kl jub vse m u luvelljavil ono, kar je ibilo v danem čaisui največ mogoče. Ali je moigoče sedaj nekoliko odmora? Nemogoče! Naprej! Kam vraga? Ja, naprej! S c d a j .morami o z vso najglico zgraditi še močnejše utrdbe, med tem pa se spoprijeti z onim malim tihim spodjedaštvom — malim dobičkarjem, ki nam je ošabno napovedal boj. Boj z levom ni naporen, pač pa trenutno nevaren in seveda riskanten, todia prijatelj, ali se spomniš, kako so te žrle uši na fronti, ker nisi imel reda. žrle so te: na milost in nemilost si jim bil izročen, dokler nisi bil v stanu, da ne samo po eno, ampak vse poženeš od sebe s kopeljo in svežim perilom. Vidiš, tako, dragi organiziram kovinar, je sedaj s teboj, ako še nisi v našem skupnem zadiružništvu. Tvoje trpljenie te fronta 'brez vode in reda in zaman se otresaš uši, ki te jedo, če eno ali pa njih sto pobiješ na srajci, vse je zaman, saj so ti zalegle med tem že na tisoče gnid in kmalu daš novim z lastno toploto življenje in novi bataljoni te zopet prično grizti-žreti. .. Uši se moraš otresti pop*olinoma z gnidami vred. Bled si, zamišljen, .dostikrat obupan, ja, vidno upadaš na licu, ker ti vse nič ne zaleže, uši ti požirajo vse in še veselje do življenja in z vsem tem vsako veselie do borbe za življenje. Tebe je pa sram povedati, da te grizejo uši, ali pa samega sebe prepričuješ, da je lie srbečica, ki 'prihaja od krvnega obtoka. Ne varaj samega sebe! Glej, jaz vem, da so uši; odloči se raije An pridi v našo razkuiževalnico nezavednosti. Kje pa je to? O, Ti veš, saj sa‘ 'bil zraven, iko smo io ustanovili, sam si obljubil, kaj obljubil, z nami vred si prisegel, da se enkrat za vselej okopljemo in znebimo vseh uši. Tristo vragov, jaz te ne razumem? Vem, vem, Ti si pcxzabljiv, toda ko si me zmerjal na fronti, da je sramota, da nas grizcio «*i, sem Ti sveto obljubil, -da bodem omogočil, da se jih iznebimo za vselej. Ti sam si se prito-žilk Ti sam si iskal načina, kako bi se otresel uši in našli smo skupni izhod za to, samo to je, da mora vsak sam imeti voljo, iznebiti se uši. Ti si pa le obljubil, da se jih boš iznebil, med tem ko so mnogi že izvršili svojo obljubo in hodijo že ponosni v novi gosposki obleki: Ti pa svojo, ki si si jo sam pomeril, ne prideš iskat, hodiš jo samo gledat in jo zraven še posiplješ z ušmi, čeprav je še nisi oblekel. Prijatelj, tako se Ti uši ne boš iznebil nikdar! Sklenili smo in tega se moramo držati. Vsi organizirani kovinarji sc moramo svojim sklepom podvreči brez pardona. Zgraditi moramo sedaj polno našo zadrugo in ji omogočiti, da postane za naš okraj absolutni regulator cen, čeprav so gospoda mali trgovčki napovedali, 'da bodlo, ako je organizirano .delavstvo sklenilo, da si omogočijo pet ali deset odstotkov cenejše nakupovanje v svoji zadrugi, oni dajali prekta tega dva odstotka še cenejše. Tedaj jim je treba I reči »žal prepozno sedaj«. Ko smo bili v decembru napadeni z znižanjem plač, tih je Kranjska industrijska družba pozvala, na} regulirajo cene in jih vsaij primemo znižajo. Jaz sem bil tudi takrat poleg in še nekaj sodrugov je bilo navzočih na tem sestanku. Odgovorili so zastopnikom Kranjske industrijske družbe v navzočnosti generalnega tavnatelja .gospoda Noot-a, odložijo, dokler ne pride do stabilne zaposlitve. Izredna skupščina, ki je tbila sklicana dne 27. aprila 1932, je ta predlog upravnega odbora odobrila z izpopolnitvijo, da sedanji upravni odbor do nadaljnjega vrši svoje posle, kakor tudi ostali delegati. Čim pa bode mogoče in bomo dobili stalno število zaposlenega delavstva, se izvedejo nove volitve. Dalje je skupščina razpravljala istotako o predlogu upravnega odbora za spojitev brezposelnega 'fonda rudarjev z javno borzo dela. Gosp. predsednik dr. M. Oibersnel je v dolgem, izčrpnem referatu obrazložil in pojasnil navzočim delegatom ta predlog, .ki sicer v kakih malenkostih morda govori proti fuziji, na drugi strani so se pa delegati sami baš sedaj v tej redukciji prepričali, kako dobro bi bilo, da bi imeli Skupne močne fonde za vse eventuelne take slučaje. Za g. predsednikom je pravtako delegat Jeram Jurij zagovarjal ta predlog v glavnem sledeče: Svojčas smo tudi mi člani bratovskih skladniic plačevali prispevke za borzo dela To so pa podjetniki odklonili z izgovorom, da ije delavstvo, osobito v plavžarski industriji, stalno zaposleno in ida ne bodo potrebovali brezposelnih podpor. Gospod rudarski glavar je nato res odredil, da podjetjem in delavstvu, kateri so v bratovski skladbici, ni treba plačevati tega prispevka. Pogoste in visoke številčne redukcije zlasti rudarjev so pa pokazale, da podjetniške trditve niso bile resnične in naenkrat so se znašli reducirani rudarji brez vsakih sredstev na cesti. Borza dela jim naravno tudi ni mogla dati ničesar, ker tudi ■oni prej njej niso nič dali. Vse to je vodilo rudarje, kakor za to odgovorne faktorje, da so zopet pokrenili akcijo vplačevanja brezposelnega sklada. Minister za šume in rude je predpisal ta prispevek in lani v marcu smo ga začeli plačevati. Ali te nezmanjšane redukcije rudarjev in sedaj še plavžarjev so znova dokazale, da so ta sredstva nezadostna, osobitoi, ker sta ti dve meji tako tesno povezani med seboj, da če ne dela ena, kmalu tudi druga nima in sta brezposelni obe-dv-e. Baš radi tega je potrebno, da se združimo z večjim številom in več vrst delavstva, da se v času brezposelnosti ene ali druge lažje podpiramo in prenašamo drug drugega. Ne zato, da bi s tem dali pobudo podjetnikom za še nadaljnje redukcije, ali s tem naj tudi orni vsaj toliko kot mi prispevajo za te reveže na cesti, katere pa moramo ščititi mi, da nam ne pridejo lepega dne in ne lomijo naše plače. To so delegati naše misli in zato smo se odločili v upravnem odboru za ta predlog, glasuje pa vsak zaprto, nikogar ne silimo. Pribijem samo eno: iz vsega navedenega mi to zagovarjamo, odločno smo pa na drugi strani pripravljeni braniti svoje, če bi morda bila želja koga, da bi nas tem potom skušal polagoma tudi kako drugače spojiti. Dokler drugod1 nimajo boljšega kakor mi, ali vsaij to, kar mi, tedaj nikdo ne more računati, da se kakorkoli fuzijoniramo. Za temi stvarnimi izjavami s. Jerama je sledilo glasovanje in je bil predlog enoglasno -sprejet; proti samo en glas. Sleidlile so volitve novega nadzorstva in so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Mohorič Franc, Malej Valentin in dva namestnika. Delegat s. Mule) je predložil spomenico, ki naj se pošlje preko rudarskega glavarstva na ministrstvo za šume in rude, v kateri zahtevamo odpravo, odnosno spremembo člena 48, 49, 50 in 51 pravilnika. Tudi ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Pred zaključkom je g. predsednik pozval delegate, da naj tudi v bodoče tako pazno zasledujejo vse delo krajevne bratovske skladnice in nato zaključil tri ure trajajočo skupščino. Zonet nova četa! Dn.e 28. aprila t. 1. so se sestali vsi mladoletni in vajenci, zaposleni pri KID, na svoj drugi sestanek in so sklenili ustanoviti lastno mladinsko sekcijo v sklopu Saveza. In res še isti večer se je izvršil ustanovni občni zbor sekcije mladoletnih, ki sa si takoj izvolili svoj sekcijski odbor, kateri naj vodi vse posle tičoče se te sekcije. Radostno je bilo gledati te najmlajše sodru-ge, ki se s ponosorrt nazivajo sodrugi, vedoč, da so s tem člani velike družine, del močne fronte, ki se neutrudljivo bori za eksistenčno možnost svojega članstva. Odkrito so priznavali, da so že sedaj čutili, da so brezpravna raja, da se je postopalo z njimi po mili volji posameznikov in da če so se zglasili pri komu, se jih je pošiljalo od enega do drugega. Sedaj, ko bodo imeli lastno sekcijo in svoj odbor, ki se bo brigal v prvi vrsti samo za svoje člane, jim je s tem podana možnost kontrole, osobito nad vajeniškim vprašanjem in pa nad izvajanjem novega obrtnega zakona, ki tem mladim revčkom vsaj nekaj prinaša. Imena mladega odbora so sledeča: Oblak Ludvik, predsednik; Brun Viktor, tajnik; Zen Valentin, blagajnik; Ravnik Lojze iru Vister Teodor, odbornika; Čen-ček Edvard, Svetlin Anton in Likovič Rudolf, kontrola. Predsednik s. Jeram je mladimi sodru-gom izčrpno poročal o pomenu lastnih sekcij ter pozval mlade borbenike, da vztrajno sledijo vsemu delu v organizaciji, da ne nasedajo nikakiro klevetam, ampak stojijo z nami skupaj v vrsti, se vežbajo za nadalj-ne boje, da bodo po končani učni dobi sto-' Pili kot zreli možje v življenje z jasnim , om.. >n z zavestjo, da morajo biti nezlomljivi, da se njih samih ne polomi. V tem pravcu in s temi mislimi mladi sodrugi na delo in vztrajajte! RUDARJI. Ogromna zborovanja rudarjev v Zagorju in Hrastniku. — 1200 reducirancev v treh mesecih tekočega leta. N-e ve člioivek, kako bi točnejše s pisano besedo mogel [javnosti in -posebno tistim, ki |jim> ničesar drugega ni mar, kakor dobiček, dopovedati vso grozo obupa in bede, ki vlada sedaj- v 'revirjih Trboveljske premogokopne družbe. Že samo skrb za vsakdanje preživljanje pri sedanji zaposlitvi in zaslužku je tako težka, da mogoče še bolj kvarno vpliva na živčevje delavstva, kakor naijhujši topniški ogenj v bitki. Poleg te že večletne more, ki tlači naše rudarje že leta in leta, pa prihaja vedino nova in še strašnejša: strah pred redukcijo. To je ■tisto, kar je marsikateremu rudarju že izpodkopalo itak rahlo zdravje. In -česar se člotvek najbolj boji, to navadno pride. Z groz-o so rudarji pričakovali letošnjo- usodepolno pomlad, ali da bo udarec tako hud1, tega ni nihče 'pričakovali. Na Dobrni 360, v Rajhenburgu 300, sedaj v Hrastniku 258 in Zagorju 213 reducirancev, in se še šušlja o 150 nameravanih novih odpustih. 1281 delavcev v dobi 3 mesecev odpuščenih, in od teh je gotovo več kot ena tretjina družinskih očetov! Šele tako si -more človek predstavljati, kako obupno je stanje teh ljudi, in to posebno v času, ko je kot na dlani jasno, da reducirani delavec pri sedanji strašni krizi nikjer več ne doibi dela. Kako grozna je usoda teh kopačev črnega diamanta, so pokazali sedanji veliki shodi, ki so se vršili v Zagorju trije in v Hrastniku dva, na katerih se 'je moralo- nesrečnim povedati to, kar je za nje in za tiste, ki so jim morali govoriti najtežje, naij-giroziovitejš-e — na cesti ste — vrata obrata so se za vami zaprla. Kdor je videl ta prizor, jokajoče žene, blede in upadle obraze še zaposlenih, obupen, steklen pogled ornih stotin, ki so zaznamovani na črni odpovedni deski, temu, če ima količkaj človeškega v sebi, je miolrala kri zastati po žilah. Dela, dela, kruha, kruha, živeti hočemo, je bil soglasen klic tisočere množice. Čuli so se klici: »Po 10, 20, 30 let sem garal za družbo, poln revmatizma, tuberkuloze in pohabljen setn, kaj bo z mojo družino? Ali je to sedaj -naše plačilo za naše trpljenje in izgubljeno zdravje? Kje so tisti, katerim smo ustvarili milijone s svojimi žulji zaito, da zdlaij lahko za plačilo lakote umrje-mo?« To -so 'klici groze in -obupa, klici kakor bobnenje podzemskega vulkana. Kljub težkemu ogorčenju, ki vlada med rudarji, pa se jim mora priznati, da so razumeli svoje zastopnike II. skupine in Zveze rudarjev Jugoslavije, iki so jim govorili, kaj se je in kaj se še mislit ukreniti, da se to strašno zlo popravi in beda omili, kolikor se sploh omiliti more. Lahko rečemo z mirnio vestjo, da se je z odločnim nastopom delavskih zastopnikov | in duhaprisotnostjo rudarjev samih posre- j čilo vsaj začasno umiriti do skrajnosti raz-bičano živčevje vseh prizadetih. Ali pomnimo vsi in posebno tisti, ki imajo ključ rešitve -v svojih rokah, da se lačni želodci ne dajo potolažiti dm da ljudje niso na teh zborovanjih ničesar 'drugega zahtevali kakor delo in kruh. Če se jirni ne more dati dela, se jim pa mora preskrbeti kruha. Ti ljudje so celo svoje življenje ustvarjali bogastvo drugim in zato imajo tudi pravico do življenja'! Črna. V osmih dm eh sta se pri nas pripetili dve težki nesreči in sic-eir ena v rovu Helena in ena na izsipališou Neuberger. Dne 12. aprila -se je ponesrečil v rovu Helena rudar Franc Stane, star 33 let. Peljal se je z drugimi z rudniškim vlakom na delo. Pri tem je lokomotiva zadela na istem tiru stoječi prazni voziček, kar je povzročilo tako močan sunek, da je zgoraj omenjenega vrglo med odbijače in mu noge nad stopali zmečkalo. Seveda se je takoj vso krivdo vrglo na strojevodjo, češ, zakaj ni poprej vozičkov prešitel. Namesto, da bi se v obzir vzelo, da po navadi pazniki takrat delajo, kadar ostalo delavstvo praznuje. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Prejšnji dan je delavstvo praznovalo in pazniki, ki so imeli opravilo v jami, so pustili voziček na nepravem tiru. Strojevodji tega ni nihče sporočil in poleg tega še slaba luč na lokomotivi in ubogi F. S. je postal žntev nesreče. Druga nezgoda se je pripetila izsipaču I. Arih-u na izsipaiKšč-u Neuberger rova. Tu so razmere še slabše. Uveden je namreč tak priganj-ašiki sistem, da se od enega delavca zahteva storitev dveh. Tu se je delalo pri izvažanju že nad1 10 let na tri tretjine 24 urno. Da se pa zopet nekaj prihrani za družbo, se je en cel mesec prej vozil zraven neki inžener in računal in izračunal tako, da se to delo da izvršiti v dveh tretjinah. Naravno je, da i-e vsled tega nastala prava dirka z lokomotivo, zakaj vsak delavec se -danes boji za izgubo službe in zgodilo se je, da je strojnik v strahu, da ne bo kregan, ob koncu šihta pri sklepanju vozičkov prehitro- trčil v vozičke in I. Arih-u je zdrobilo spodnjo- -čeljust. Oba ponesrečenca: sta oženjena in se nahajata v rudniški bolnici, V ta rudnik bi bilo zelo, zelo potrebno, da rudarska oblast nekoliko bolje posveti. | Pavel Grubelnik. | Črna. Dne 17. aprila t. 1. je po več mesečnem bolovanju preminul sodr. -Pavel Grubelnik v 64. letu starosti. Pokojni je bdi nad 21 let član Zveze rudarjev Jugoslavije, ter eden izmed prvih, ki so širili socijalistično-idejo med našimi rudarji. Tako jemlje zem-lia, kar je dala ali1 ideja ostaja neumrljiva, Zato. ti kličemo mi ostali, dragi pokojni so-drug, naj- ti bo zemlja lažja, kakor je bilo Tvoje življenje, a Tvoji družini pa -naše sožalje. Trbovlje. Izjava. Podpisana izjavljam, da ni resnica, kar sem govorila o g. Podlesniku. Preklicujem svojo goviorie-o ter se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. Marija Kralj, Trbovlje. SPLO$NA delavska ZVEZA. Tržič. Splošna delavska -zveza Jugoslavije, Tržič, je sklenila, z ozirom na kritični položaj delavstva, poslati naslednjo resolu- . cijo: Z ozirom na dejstvo, da je tvrdka Glanz-marin & Gassner v Tržiču, izdala delavstva proglas: »Ker ne dobimo potrebnih deviz, je še nesigumo, če bomo mogli v doglednem času še vzdržati nadalje obrat tovarne«, smo kot delavski zastopniki primorani, da se obrnemo- na vse merodajne in odgovorne faktorje z nujno prošnjo, da po svojih močeh pripomorejo, -da se še pravočasno odvrne nevarnost, ki preti Tržiču in okolici, če preneha predilnica z obratovanjem. V imenovani tovarni j-e zaposlenih tre-notno 1200 delavcev. Redukcij do sedaj še ni bilo, ile -delovni čais jie bil od časa do časa skrajšan -od 48 ur na 28 ur tedensko in si radii tega delavstvo nd moglo ničesar prihraniti. če pa se -obrat popolnoma ustavi, bo delavstvo brez vsakega zaslužka in okoli 4500 ljudi brez najpotrebnejših življenjskih potrebščin. To ibi težko prizadelo tudi vso trgovino in -o-brt v Tržiču, kakor * tudi vso okolico-, ki oddaja v Tržič svoje pridelke. Splošen zastoj v narodnem gospodarstvu in splošna brezposelnost bi lahko pritiral-a ljudsko mišljenje do Skrajnosti. Vsi podporni fondi občine, strokovnih in dobrodelnih organizacij so izčrpani, zakaj beda v -kraju je že do sedaj velika. Upoštevati moramo, -da sta -dve tovarni čevljev (MalJy & Demlberger — Anton Jelenc) že ustavili obrat, čevljarska tovarna Ivana Raziborška pa delovni čas zelo -omejuj«, znatno število -delavcev pa • je tudi že reducirala; dalje da je tudi lesna industrija zelo omejila svoje poslovanje (Bora-Dolenc). Tudi drugi obrati so omejili delo dn nekateri že tudi reducirali mnogo delavcev. Predvideno je, da bodo morala podjetja »Peko« z 250 -delavci, »Runo« s 50 delavci, papirnica -s 100 delavci, fužini Globočnik dn Ahačič vsaka s 40 delavci -ustaviti delo, če se trgovina z devizami kmalu ne uredi. Domača čevljarska obrt (140 mojstrov) je pa it&k že Uničena. Če se ustavi podjetje -Glanzmann & Gassner, bo vse odvisno samo -od državne podpore. Ta nevarnost se pa lahko odvrne, ker vemo, da ima tovarna -dosti naročil m tudi dovolj denarja. Surovin za delo -pa v državi ni mogoče dobiti. Radi tega se obračamo na merodajne faktorje z nujno prošnjo, -da preprečijo katastrofo, ki preti Tržiču im okolici in s tem tudi splošnemu narodnemu in državnemu gospodarstvu. V interesu splošn-o-sti pričakujemo čimprejšnje ugodne rešitve. Resolucija se je odposlala min. predsedniku, min. za sociijalno politiko, trgovinskemu in finančnemu ministru, banski upravi, sres-ketnu načelstvu, Delavski zbornici in podjetju. Resolucijo ije podpisala tudi skupina J. S. Z. v Tržiču. MONOPOLCI. Državna konferenca monopolskih delavcev. V Beogradu so se zbrali 17. dn 18. aprila 1932 zastopniki delavcev monopol-skih podjetij iz cele Jugoslavije, in sicer iz Banja Luke, Zagreba, Ljubljane, Novega Sada, Velikega Bečkereika, Sarajeva, Travnika, Mostara, Senja, Niša in Beograda. Konferenca se je vršila v Delavski zbornici. Udeležili so se konference tudi zastopnik URSSJ Luka Pavičevič in zastopniki centrale Saveza monopolskih radnika Jugoslavije. Na konferenci so se razpravljala zeio važna vprašanja za vse monopolsko delavstvo in o vprašanju .znižanja plač za 10%. Bila je sprejeta sledeča resolucija: 1. Minister financ naj uredbo za zmanjšanje 10% od bruto prejemkov delavcem monopolskih podjetij razveljavi, ker isti ne uživajo ugodnosti, ki jih nudi uradniški zakon. 2. Da se delavcem dosedlaj odtegnjenih 10% zopet povrne. 3. Da se delavci v monopolskih podjetjih ne izločijo- Jz splošnega bolniškega zavarovanja dn da ostanejo še nadalje zavarovani v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Nadalje je bilo sklenjeno, da treba ustva-iti enotno, močno svobodno strokovno organizacijo monopolcev pod okriljem že obstoječe centrale in podružnic Saveza monopolskih radnikafca) Jugoslavije. Le tako bo lahko monopolsko delavstvo ščitilo svoj položaj in ga izboljševalo. ŽIVILCI. Oblastni odbor USŽRJ je na svoji seji sklenil, da se skliče izredna plenarna seja, na kateri se bo razpravljalo o najvažnejših vprašanjih, ki so neodložljiva. Izredna plenarna seja se bo vršila dn* 22. maja 1932 ob 10. uri dopoldne v prostorih tajništva oblastnega odbora v Ljubljani. \ Stran 4 »DELAVEC« 10. maja 1932 Dnevni red: 1. Pregled finančnega poslovanja oblastnega odbora in podružnic. 2. Ujedinjenje. 3. Nedeljsko delo in nočni počitek. 4. Razno. Podružnice naj se ravnajo glede določitve delegatov in pa glede samostojnih predlogov za določitev dnevnega reda po okrožnici, katere so bile razposlane vsem podružnicam. Oblastni odhar USRŽJ, Ljubljana. Peki — Ljubljana. Zadnje čas« se izprehaja brez stalne zaposlitve po Ljubljani nek pekovski pomočnik, kateri ima oči vi dno z e 1 o bujno ■domišljijo, oziroma smatra organizirane pekovske delavce za nekakšne tepčke, ki se jih lahko vleče za nos, kakor mm je vodlja. Slednji gospod, Id v resnici nima niti pojma o organizaciji, oziroma kateri ije slednjo samo od1 daleč povohal, se napram članom in funk cij o nar j en 1 sodružnih organizacij izdaja za agilnega in nadvse pametnega stro-kovničarja. Njegovo širokoustenje je trajalo samo toliko časa, dokler ga ni nekdo prijel za besedo ter razkrinkal. Ne smatramo za resno to, kar si je domišljal dotični visokoleteči pekovski pomočnik, pač pa se je neusmiljeno izpostavil vsesplošnemu zasmehu svojih tovarišev, da niti ne omenimo dotičnih, napram katerim se je hvalil, kako velike so njegove zasluge za strokovni po-kret, katerega on vodi. Smatramo te vrstice za dovoljne v informacijo vsem članom in podružnicam našega oblastnega odbora, kakor tudi organiziranim članom in funkcionarjem sodružnih organizacij; slednje ipa se v tem slučaju lahko obrnejo na oblastno tajništvo, ki bo event, tudi dalo podrobne informacije. Oblastni odbor USRŽJ, Ljubljana. Vsled ponovnih mnogoštevilnih pritožb, katere dnevno prejema tajništvo oblastnega odbora od podružnic, kakor tudi od posameznih članov radi nedeljskega dela, pre-kaurnega dela in slično, prosimo vse prizadete, da nam v vsakem slučaju, ki se obl. odb. prijavi pismeno ali ustmeno, mora vedno točno navesti vse podrobne podatke, ki so potrebni, da se slučaj lahko pravilno in uspešno reši. Priporočamo vsem, da se obrnejo tozadevno na oblastni odbor, ki bo poslal formularje, oziroma vprašalne pole, na podlagi katerih se izvrši kazensko postopanje. Vsaka nepopolna prijava se zelo zavleče, često brez uspeha, navesti pa je vedno treba samo dejstva, ki se lahko vsak čas dokažejo. Vse event, reklamacije glede časopisa, .članarine itd. prosimo vedno takoj prijaviti. Oblastni odbor USRŽJ, Ljubljana. BRIVCI. Za nedeljski počitek y brivski in vlasuljar-ski stroki dela strokovna organizacija (bovških in vla-suijarskih delavcev in delavk v Ljubljani z vso intenzivnostjo. Vršile so se že raizne konference, in tudi je velika večina brivskih mojstrov v Ljubljani za nedeljski počitek. Zadnja anketa o zapiranj« brivnic ob nedeljah v Ljubljani in okolici se je vršila 21. marca t. 1. v Delavski zbornici. Ankete so se udeležili za zbornico trgovine, obrti in industrije podpredsednik Engelbert Fran-chctti in tajnik S. Pretnar. Za Delavsko afeomico Joža Golmajer. Za zadrugo brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani načelnik Šinlcovic in odborniki Dolenc, Se-Jal, Podržaj in gdč. Framkheim. Za društvo brivskih, frizerskih in vlasuljarskih delavcev in delavk v Ljubljani Matej Jočevič, Burger, Habicht. — Ankete se ije poleg tega še udeležilo 18 članov mojstrske zadruge in članov strokovne organizacije. V diskusijo so po sedali skoraj vsi navzoči in se je potem sprejel soglasen sklep, da naj se uvtede obligaten nedeljski počitek iza vse brivnice v Ljubljani in okolici, t. j. za občine M'oste, Vič in Zg. Šiško ibrez izjeme. Naproša se kr. bansko upravo, da se z ozirom na ta sporazum z uredbo nemudoma uvede obligatno zapiranje in počitek v brivnicah ob nedeljah. Vsakega, kdor bi kršil to naredbo, naj se strogo kaznuje. Deportacija, sestavljena iz vseh interesentov, zastopanih na tej anketi, se pooblasti, da o tem sklepu obvesti g. bana. D me 29. marca t. 1. te deputacija izročila g. banu spomenico zadruge (brivcev, frizerjev in vlasuijarjev v Ljubljani in Mariboru z dne 1. junija 1930 s prošnjo, da skliče ponovno anketo, na kateri bi se vprašanje odpiranja brivnic ob nedeljah za Ljubljano končnoveljavno rešilo. , Spomenica se glasi: Gospodu banu kr. banske uprave Dravske banovine, Ljubljana. V zvezi z dosedaj vloženimi predlogi in resolucijo v zadevi nedeljskega počitka v (bivši ljubljanski in mariborski oblasti v brivsko-frizerski in lasničarski obrti, si usojamo 'predložiti Vama še sledečo I spomenico: Z zadnjo uredbo ste odredili, da Smejo ibiti odprti brivsiko-frizerski ini las-nlčarski obrati tudi ob nedeljah. Vse brivske, frizerske in lasničarske mojstre oso-bito v Ljubljani in Mariboru z neznatnimi izjemami je ta določitev neprijetno iznenadila. Po dolgoletnem prizadevanju smo si končno dne 1. avgusta 1918 priborili, četudi med najzadnjimi, nedeljski počitek. Od takrat dalje smo ga točno izvajali in je postal navaden zakon. Ako bi ostalo pri zadnji naredbi, bodo prve nedelje odpirali samo nekateri mojstri in sicer oni, kateri bodo zaposlovali le mladoletne delavce, ker iti ne morejo zaposliti starejših, ker njih obrati leže na periferiji. Odpiranje na deželi se da opravičiti, za večje kraje ali celo za mesta nikakor. Stranke imajo o!b podaljšanem sobotnem delavniku dovolj prilike za po slug e, delavstvo samo še celo več, ker prenehajo obrati po večini ob sobotah z delom že opoldne ali v zgodnjih popoldanskih urah. Zaslužek bi mojstri ne imeli večji, keir bi se posluževalo olb nedeljah samo njih in to bi bili le oni, ki bi odpadli v soboto radi komoditete Oziroma nemarnosti. Pač pa bi bilo nedeljsko odpiranje kvarno in bi imelo več slabih strani. Naš poklic je sam po sebi ne samo neprijeten, niehigijeničen in zdravju« škodljiv. Delati in tičati moramo skozi cel teden v zadiuiblih, navadno malih prostorih. Notorično je, da smo po večini bledi in slabotni. Mar ne zaslužimo tudi mi, kakor vsak 'kristjan nekoliko počitka in oddiha, da si privoščimo svežega zraka, katerega nimamo skozi cel teden v naših zaduhlih delavnicah. Težkoča bi dalje bila. ker bi mojstri ne mogli sami delati. Vajenci se po zakonu o zaščiti delavcev ne smejo zaposliti, torej bi bilo potrelba zaposliti pomočnike. Tem bo treba plačevati občutno povišano dnevnico, kakor jo pomočniki že v naprej reklamirajo, tako, da bodo izdatki večlji, nego ves zaslužek. Dalje — pomočniki bodo zahtevali za nedeljsko delo, da se jim da med tednom še en plačani odmor, kot to zahteva zakon. Pomočniki sami so vsi za nedeljski počitek po' njihovih 'pravilih in v smislu zakona o izaščiti delavcev. To njim tudi pritiče in jim je rnujno potrebno iz zdravstvenega in socialnega stališča. Ako bi bili prisiljeni k delu, bodo nevoljni, kar bo v splošno škodo naročnika in gospodarja, ker nevoljen človek ne vrši nikdar točno in vestno svoje dolžnosti. Danes zaposluje večina mojstrov pomočnike radi edinega 'neodložljivega dela ob sobotah. Ako bi se sobotno delo delilo tudi na nedeljo, ibo posledica, da bo v soboto malo dela čez normalno, kar bo veliko mojstrov lahko opravilo samo z vajenci in posledica temu bo odpust pomočnikov, katerih je že danes preveč nezaposlenih. Za nedeljsko delo je v Ljubljani le mali odstotek članov, dočirn ,v Mariboru niti eden in bi pri izdajanju uredb bilo upoštevati v tem slučaju ogromno večino. Ni torej podan nikaik tehtni razlog, da se odpravi zakon, navada našega nedeljskega dela. Prejšnja naredba ministrstva tudi ni za nedeljsko delo. Istotako odreja nedeljski počitek uredba g. bana savske banovine, katera nima manj tujskega prometa, kakor v Ljubljani in Mariboru. Nimamo nič proti temu, da se dovoli krajem ob periferiji Maribora, da poslujejo par uir ob nedeljah, morda od 8. do 10. ure. Zatorej predlagamo in Vas prosimo, gospod ban, dla uvaižujete navedene razloge ter da spremenite že izdano izjemno naredbo o odpiranju in zapiranju obratov glede nedeljskega dela za našo obrt v smislu skoro soglasno storjenih sklepov, predlogov in resolucije članstva ter da 'Z-date dodatno odlredbo, ki naj prepove nedeljsko delo, oziroma potrdi dosedanji večletni (uvedeni nedeljski počitek, kakor že odrejeno z uredbo' velikega župana v Mariboru od 31. julija 1928, O. br. 2060/1, št. 22 in v Ljulbljani' 21. dec. 1928, O. br. 2216/175/1928. Za Zadrugo brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani: Ivan Dorčec, t. č. načelnik 1. r. Za Zadrugo brivcev, frizerjev in sorodnih strok v Mariboru: Karl Kožuh, t. č. načelnik 1. r. Kršitev zakona o zaščiti delavcev. Nekateri ljubljanski brivski mojstri najbrž mislijo, da je zakon o zaščiti delavcev kar tako za »špas«, in da ga ni treba uvaže-vati in se po njem ravnati. Zaposlujejo namreč v svojih brivnicah ob nedeljah vajence pod 18. letom starosti, kar jc v nasprotju s § 16. zakona o zaščiti delavcev. Takih mojstrov, ki imajo v nedeljo svojt brivnice odprte, je 16 in izkoriščajo 9 vajencev in 10 vajenk. Zaenkrat imen teh mojstrov ne priobčujemo. Strokovna organizacija pa je vložila potom Delavske zbornice pritožbo na bansko upravo in navedla vse dotične mojstre. Pričakujemo, da bo kr. banska uprava ščitila zakon. Nekaj doloib iz pravilnika o pomočniških izpitih. Minister za trgovino in industrijo je izdal pravilnik o pomočniških izpitih. V kraju, kjer je sedež društva (to je okrožnega odbora — zadruge), se ustanovi izpitna komisija za ižpite. Izpitna komisija je pristojna: 1. Za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo pri lastnikih obrtnih delavnic, ki so člani društva (okrožnega odbora), ali pa v tovarniški delavnici; 2. za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo, če določi komisijo pristojna zbornica iz zakonitih razlogov; 3. za učence, ki dokažejo z izpri-čevalom, da so uspešno absolvirali strokovno šolo ali pa poseben strokovni tečaj; 4. za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo iz obrtnih strok v odgovarjajočih delavnicah na področju društva, ki ne spada pod obrtni zakon; in 5. za kandidate, ki ponavljajo pomočniški izpit. Izpitna komisija sestoji iz treh članov, in sicer iz predsednika in dveh mojstrov. Predsednika in njegovega namestnika postavi na predlog zbornice ban. Clana-mojstra in njuna namestnika določi društvo. Za člane izpitne komisije smejo biti postavljeni samo državljani kraljevine Jugoslavije. Člani izpitne komisije ne smejo biti v sorodstvu s kandidati, članstvo izpitne komisije je obvezno in se ne sme odkloniti brez tehtnega razloga. Član izpitne komisije, ki brez tehtnega razloga ne vrši svoje dolžnosti, se sme kaznovati z denarno globo do 500 Din. Lastniki delavnic so dolžni prijaviti svoje učence društvu (okrožnemu odboru), kakor hitro absolvirajo učno dobo, da bodo delali pomočniški izpit. Prijavo k temu izpitu pošlje lastnik delavnice naravnost društvu, na čigar področju se nahaja delavnica, kjer se je kandidat učil. Izpit je javen in sestoji iz. praktičnega in teoretičnega dela. Na izpitu mora kandidat dokazati, da se je praktično naučil obrti in da bo ialiko delal kot pomočnik. Kandidatu, ki napravi izpit, izda društvo pomočniško izpričevalo. Če kandidat ne pokaže zadosti znanja, se mu pomočniško izpričevalo ne izda. Na njegovo zahtevo mu da društvo posebno iz-kazilo s pripombo, da je absolviral učno dobo brez pomočniškega izpita. Tak kandidat snie po treh mesecih izpit ponavljati. Če izpitna komisija ugotovi, da kandidat pri izpitu ni pokazal zadostnega znanja |5o krivdi lastnika delavnice, v kateri Se je učil, je dolžna to prijaviti pristojni splošni upravni oblasti prve stopnje, ki bo kazensko nastopila proti lastniku delavnice. Za izpite kandidati ne plačajo izpitne takse, pomočniška izpričevala pa plačajo društva, ki morajo prav tako poskrbeti za odškodnino članom izpitne komisije. Nadzorstvo nad izpitnimi komisijami vrši ban. Tuberkuloza se širi. Opomini statističnih ugotovitev. Kulturni narodi polagajo na znanstvene ugotovitve statistične vede veliko važnost. V javnem in v privatnem življenju mora zlasti tudi zdravstvena statistika igrati veliko ulogo. Pri tem pa je posebno važna statistika o nevarnih, nalezljivih, ljudskih boleznih, ker je ona barometer za intenziteto nevarnosti, katera ogroža' tudi vsakega posameznika. Med nevarnimi, nalezljivimi boleznimi igra jetika najvažnejšo vlogo, ker je statistika ugotovila, da je odstotek tuberkuloznih bolnikov največji in da je tudi umrljivost za tuberkulozo največja. Nevarnost je dosegla široke meje in krog onih, kateri se gibljejo še izven te nevarnosti, jc vedno manjši. V tem statističnem, realnem spoznanju mora ležati tudi že motiv za dejanje in nehanje posameznika in celote: stalno in z vsemi sredstvi se prizadevati, da se nevarnost jetike ne veča, pač pa stalno manjša. V prizadevanjih protituberkulozne lige bi moralo biti osredotočeno dejanje in nehanje posameznikov in celote, ker je le v organizirani borbi moč in jamstvo za uspehe. Žal naša javnost premalo zavedno prihaja do tega spoznanja, katero bi se moralo izžarevati v materijelni in moralni pomoči protituberkulozni ligi. Res so danes kritični gospodarski časi. Toda ravno to dejstvo noti v sebi nevarnost še večje razširitve nevarnosti Jetike in s tem poostritve socialnih in gospodarskih kriz. Čas kriz zahteva intenzivnejšo borbo proti pojavom, kateri so sposobni, da krize še bolj poostre. Liga je na posameznike in na korporacije razposlala in razpošilja prošnje za materi-jelnot pomoč. Ugoden odziv na te prošnje bo značil samo ukrep za ublažitev krize in bo .dokaz za stvarno razumevanje velike socialne in gospodarske važnosti borbe proti jetiki za celoto in za posameznika. Ta ugotovitev gotovo ni beseda radi besede, pač pa globoka resnica! Vsi drugi Pa, kateri ne morejo priti materijelno na pomoč, toda so po svojem položaju poklicani, da skrbe za socijalno-zdravstveno blagostanje ljudstva, so dolžni, da moralno pridejo na pomoč: z delom v ligah, z ustvarjanjem novih organizacij, z nasveti in s poukom. Kulturno ljudstvo mora razumeti klice in opomine statističnih ugotovitev! Razno. NaSi ameriški rojaki se selijo v Rusijo. Nedeljski »Slovenec« z dne 17. aprila 1932 piše na prvi strani z debelim tiskom, da so se neki ameriški krtogi z vednostjo vlade obrnili na Sovjetsko Rusijo, da bi ona sprejela iz Zedinjenih 'držav gotovo število brezposelnih. Sovjetska Rusija je po vesteh socialnega ministrstva iz Washing-tona na to pristala in je tekom zadnjih tednov prevzella veliko1 število inozemskih brezposelnih, ki so> že odpotovali v Rusijo. V jugoslovanskih krogih poročajo, dla se med delavci, ki so se zadnje tedne izselili v Rusijo, nahaja 8500 jugoslovanskih državljanov, med njimi skoroda tretjina Slovencev. Informirani krogi trdijo, dla se bo izseljevanje delavstva vršilo še nadalje. V velikih ju- goslovanskih naselbinah okrog Clevelanda in Pittsburga se. vrši intenzivna akcija med Jugoslovani za izselitev v Sovjetsko Rusijo. Tako »Slovenec«, ki mu je gotovo težko pri srcu. Gorostasne vesti, ki jih prinašata v svojih lubrikah on in n egov trabant »Potned'eljski Slovenec«, niso nič zalegle in slovenski rojaki se na njivu Jcbove vesti niso prav nič ozirali. Nič ne pomaga več, samo nekaj pogumnih mož ‘bo- treba najti, da pojdejo za njimi, in bodo poskrbeli tudi za dušni blagor. Naša država pa naj sklene diplomatične stike z Rusijo, da bo lahko te naše rojake, v kolikor so še naši državljani, ščitila in varovalla, v kolikor in ako bo to sploh potrebno .., Dolžnosti strokovniiarja v inozemstvu. Nikoli ne pozabi na svojo organizacijo, če nočeš, da se ti ne bo slabo godilo. (IGB.) Mednarodno poklicno tajništvo stavbinskih delavcev se je spričo velike nezaposlenosti v nekaterih deželah in močnejšega izseljevanja poklicnih tovarišev že večkrat bavilo z vprašanjem organizacije poklicnih tovarišev v inozemstvu. V svrho pospeševanja starega principa — takojšnjega pristopa v organizacijo tudi v tuji deželi — je sedaj mednarodno tajništvo z ozirom na izseljevanje kamenarskih delavcev izdalo okrožnico, v kateri poudarja te-le važne stvari, o katerih mora biti splošnost obveščena: »Pred odhodom se informiraj pri mednarodnem poklicnem sekretariatu o razmerah v dotični deželi, potem se pravilno odjavi pri krajevni skupini in povej, kam greš. Krajevna skupina naj potem obvesti centralo zveze z navedbo imena, poklica in kam greš. V delovnem kraju v inozemstvu se zglasi takoj pri najbližji poklicni vplačevalnici, ali, če ti ta ni znana, pri deželni centrali. Če bi tudi tega naslova ne mogel dobiti, piši mednarodnemu strokovnemu tajništvu. Če so v obratu, kamor prideš, zaposleni drugi tovariši, tedaj takoj prvi dan poizvedi pri njih, kako je z organizacijskimi in mezdnimi razmerami v kraju. Ne delaj za manjšo mezdo, kakor tovariši, ki so tam doma ali istega poklica. Poizvedi obenem takoj, če obstojajo kake delovne pogodbe, in če obstojajo, se ravnaj po njih. Ne delaj nadur, če jih obenem ne dela tudi tamkajšnje delavstvo. Ne izpodrivaj nobenih delavcev v kraju, in če bi se te hotelo izrabiti v takem smislu, tedaj se obrni takoj na deželno centralo. Ne pozabi, da v inozemstvu redno plaču-ješ prispevke tamkajšnje organizacije ter da se udeležuješ zborovanj.« Kar se tiče vseljevanja v Francijo in Švico, se odsvetuje vseljevanje na slepo srečo. Če kdo hoče dobiti delo v teh dveh deželah, mora dobiti že doma dovoljenje, kje se sme naseliti in sprejeti delo. Delo brez tega predhodnega dovoljenja je nedopustno ter sta delodajalec in delavec kaznovana in delavec je vrhutega še izgnan. * Ta navodila smo objavili tudi z ozirom na razmere pri nas. Pri nas je zaposlenih do stotisoč inozemcev, zasebnih nameščencev, preddelavcev, mojstrov, zlasti češke in nemške narodnosti ter drugih kvalificiranih delavcev, ki so bili sicer doma člani svojih strokovnih organizacij, pri nas pa niso. 2e več primerov smo imeli, da se ti ljudje šele po letih, in sicer takrat, ko se jim zgodi krivica, obrnejo na organizacijo, prej pa se ne brigajo zanjo. To je skrajna malomarnost dotičnih inozemskih delavcev in nameščencev, ki bi se morali zavedati, da imajo tudi v naši deželi iste tovariške dolžnosti, ki so jih imeli doma. Strokovne organizacije naj bi vse take tovariše pozvale k pristopu, oziroma jih naznanile pristojni organizaciji, da jih pozove k pristopu. Socijalna Misao, majska številka, ima sledečo vsebino: dr. A. Aidšija: Kojim pu-tevima?; Sigma: Socijalizacija ili državni kapitalizam; D. Božinski: Opet to krizi; D. Kus-Nikola jev: Marksizam i individualna psihologija. — Slede še druge zanimive razprave'. — Stane letno Din 50.— in se naroča v Zagrebu, Iliča 55-1, »Svijet«, ilustriran hrvaški tednik, ki izhaja v Zagrebu, Preradovičev trg 9, je lepo ilustriran in zabaven. IsSalft femcordl »Delavca«. Predstavnik Ivan VuK, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip O Slak v Mariboru. — fTiiK LJudsEe tiskarne d. d. v Mariboru.