Odgovorni vrednik M »\ Jnnez Rleiwei* Tečaj sredo 29. kozoperska (sredojesna) 1851 List JPomocki zoper iirompirjevo bo le z in. 4 « • m A sim kmetovavcam v priporoéilo. stébla loti in po stéblu do podzemljic (do krompirja} razširi, ktero razsirjenje se vbrani, ako se vunanje krompirjevo zeliše odreže, kakor se rak pri ljudéh ali živini vbrani, da dalje ne seže, če se rakovi deli ob Brez pomude oznanimo kmetovavcam Kleinhol- pravim času odrezejo. tove skušnje, ki jih je g. Pupis, predsednik vertnar Da je tedaj vzrok bolezní v zraku (Ijuftu) y ske družbe Ainskiga koťára na Francoskim na znanje ne pa v zemlji in tudi ne v gnoju, poterdijo imenovane dal da naj bi jih tudi oni poskusili, ker so za- skušnje, ktere tudi pričajo, da se ta bolezin ponoći delà. in Nje začetek je pa le med 1. velicim šerpa- res skušnje vredne,: zaslediti natoro te bolezni zvediti pomočke zoper njo, da, če bi se saditev krom- nam noter do 8. kimovca. Od tod (8. kimovca) je pirja za en čas popolnama ne opustila, bi se vunder le ostal *vès krompir zdrav. Zavoljo tega je včs zgodni tam sadil, kjer je zemlja in lega kraja za-nj pripravna, in pa o jeseni sajeni krompir, ki je pred 1. velicim Kleinholtove skušnje so pa tele: 1} Krompir ravno tište sorte in ravno tistiga pri serpanam dozorel, zdrav ostal *). Ta po zni prikazek krompirjeve bolezni délka je sadil deloma v hramu (kevdru), deloma pa nam tedaj kaze v p eha rju , ? daje mofiroče, se jivbraniti y kteri sa je oběsil pod stropam v hramu; ce se zgodni krompir sadi. do nobeniga ni mogel vunanji zrak (Ijuft). Iz uniga Ako bi se gnjilina 6 ali 8 tednov pred začela, bi je dozorel popolnama zdrav krompir, pa je bilo le malo zdj-aviga« % U a ij e" je v ft Kleinliolt ste sorte, ktera je bila gnjilini nar bolj podverzena na iz tega nic druziga ne kazalo, kakor krompir popolnama opustiti. y*'- Ce se tedaj kmetovavec ene ali druge viže poprime, svoj krompir gnjiline obvarovati, bo, čeravno"z nekoliko večjim delam in manjšim pridelkam, si vun- krompir t sama po sebi , kakor vse druge kuge. dva kraja pod milim neb am na njivo. En kraj je (,er ta dobrotljivi sad prihranil, dokler pokril s ši parni (glaži, Fenstern), kakor vertnarji v vertih z nekterimi sadeži ravnajo , da ni mogel vuna- ta krompir je bil popolnama drugi kraj, kteri ni bii z ničesar pokrit, je mp^p ta kuga ne jenja nji zrak do njega, zdrav; Nalunjcin poduk y rodil popolnama gnjili ga. Od uniga s šipami pokritiga da tudi živina Soli potřebuje _ . « .«.V t • « « •« m • . * 1/ so le tište stébla cerne postale, ki niso bile pokrite s sipami. 3) Poslednjič je sadil krompir ene sorte v pisk re; nektere izmed njih je pustil pod milim ne bam; vsaki dan od šestih »večer do šestih zjutraj pod streho.; Krompir po noči pod streho y soli dajati dobro splača 5 da se živini in napeljevanje koliko 5 kdaj in kako naj se ji sol daje y y druge pa je postavil Ko (Konec.) smo dokazali veliko moč soli za rejo in devanih piskrov je bil zdrav nih pa je bil bolán. y vedno na zraku puse zdravje živine, grémo na dalje o ti reči. Pervo vprašanje : Kdo naj dajč živini soli? Od Iz teh skušinj sodi imenovani g. Pupis tole: Vunanji podnebni zrak je vzrok bolezni govor: Vsa kdo, kteri hoče biti dober gospodár zakaj y živini dana sol je kapital, ki verže dobre y zato ker je v hramu in pod glažam vsajeni krompir cinze, ili nikdar v zgubo ne gré Sol y če tudi z zdrav bil. Ker se tudi tišti krompir, ki se je p on oči pod streho spravil, zdrav ostai, pravi g. Pupis, da je večer ni, ponoćni in z jut raj ni zrak nar škod- * 9 • nr • • \ m 7 , f * • . V r * * . ljivsi. gnojem iz živine pride, povikša rodovitno moč gnoja ker je po skušnjah znano in poterjeno, da je sol sama po sebi d ober y v ze ' Imenovane skušnje so napotile g. Kleinhol ta še vini? Drugo vprašanje: Kakošna sol naj se daje zi Odgovor : Vsaka sol; naj bo čista morska, k drugi skušnji, ktera mu to rec po nje cr ovih mislih do gotoviga spriča. Pořezal je namreč krompirjeve (perje) enimu delu tistiga krompirja, ki ga je na prosti njivi vsadil, 10. augusta (veliciga serpana). 10. kimovca skopani krompir je bil čisto zdrav; — drugi • I - Illlfliii 4 I-HHHHH stéblo , in přiděláni krompir je bil gnjil. kuhana, ka m nit na, ali tako imenovana z i vins ka je dobra, pelinam, ogljem, sol, zmešana z encianam , da je le sol in ni okusu živine zoperna ? kjer ni krompirjevca poreza!, je vsahnilo perje in Tretje vprašanjo: Kteri živini naj se daje sol? Odgovor: Nar bolj poirebujejo soli tište plemena, ktere prežvekjejo, namreč goveda, ovce in koze. Ta živina ima pir Te skušnje so se poterdile na vec krajih. Krom-, kterimu je bilo perje berž pořezáno, ,ko so se perve černe lise pokazale, je bil gnjilineobvarovan. Iz tega se smé soditi: da podnebni zrak nar po-přej v pirju krompirja to belezin začnč, ki se po tem 4 prostorne želodce, ona povžije veliko vec klaje grobe in težji prebavljive, kakor druga živina; zato potřebuje veči pomoci v želodcu za prebavo po- vžite piče Dobro tekne sol tudi konjem in pre * Naj zdaj poskusijo, dokler je se lepo vreme o jeseni nekoliko krompirja saditi kmetova Vred 222 šičcm, konjem, zlasti takim , ki Ie samo frišno b o 1 obvaroval. ktere klajo ali senó, otavo ali deteljo dobivajo presicem pogine, dostikrat desetkrát veči stroške gospodarja dra vijanje, če tudi ne 5 pa ki se pitajo. Po spolu potrebujejo bolj soli prizadene krave, ovce, koze in voli, kakor biki, ovnji in kozli. Le takrat, kadar živino huda drisk dêre mlada živina naj ki se za rast vec klaje odjenja gospodar za tišti čas s soljó , da se želodec in potřebuje in ki je glistam bolj podverzena, je potre- ceva se bolj ne zdražijo buje bolj , kot stařeji, m o I z il a in pitavna živina Kdor uoče bolj kakor vprezna Dalje potřebuje soli taka živina, jo dajè saj vsaki saki d d r u gi svoji v • dan v kolik dajati obil i naj • V ki se skozi celo leto v hlevu derží, ali ktera hodi meri, kakor smo jo poprej za en dan postavili po obil- .vsih dežel svetá, kjer živino na močirno paso, kjer locje in bicjerase, ali napas- nih skušnjah, znanih iz ,vs na kterih vročina vso travo zadusí, ali ktera redijo, in ktere je tudiDunajska kmetijska družba kme nike ? več slame kakor sena povzije Taki živini pa ki se tovavcam priporočila pase veči del leta na planina h po dobri, sladki v • seci y tečni travi j kjer vživa di- čisti zrak in čisto vodo in tedaj njeni želodec ze vse dobiva, cesar za lahko prebávo klaje in za dobro kri potřebuje, ni treba JVoviéar iz sloranshih hrajev. xp Iz Pristave pri Liitomeri. 17. in 18. sept clo nič solí, ali le takrat, če v hleve pridši se ji slaběji je stal pred porotno sodbo v Celji GregaPrenk poklada let star, iz Doba na Krajnskim dom j , 46 zatožen Ćeterto vprašanje: Kdaj naj se dajè živini solí? hudodelstva rop poprejsnih letih je klátil po kot Odgovor: Takrat je je posebno potrebna, kadar pride Pohorskim gojzdu kot dervarski hlapec, plavi iz frisne klaje nasuho, in proti koncu zime , koježe kontrabantar in že takrat je bil pod imenam „Kraj ns k boljši klaja pošlá, kadar se ji spridena, mokro 1 kot sila nevařen clovek celi okolici znan da domu spravljena, zatuhla klaja poklada, kadar se se ga je vse balo V letu 1842 ga je vojna sodija živina pita, da veliko klaje o kratkim času povžiti mora. zavolj pobegnjenja, goljufije , tatvine in javi Tudi o tacih letinah, ko trava na spašnikih zavolj v ro- sti na 5 let h kopaškimu delu v terdnjavo Pi posilno- ghettone čine naglo je živina po vsahne in vode zmanjka, da tem prisiljena, slabe močirnate zeliše žreti in mlako obsodila ? volj pomanjkanja dokazov poskušenega ropa in parske uboj je pa je bil oprošten. Po zapisu nje-, dokler je vojak bil, 16,000 šib piti, da si glad in zejo potolazi. Pa tudi posebno ta- govega zaderzanja potřebuje živina soli, ko se je kakošne kuge bati; po herbtu dobil. Perve dni majnika 1849 se v *trah krat sol ki pomaga klajo dobro prekuhati, stori živino vsim pritêpe Prenk spet v Velki Graben > mocno da se natora loze bolezni brani. prej razsajal 7 maja roparsko napade M je po Haf Péto vprašanje: Kako naj se sol dajè živini? J v soseski Ivanova Gora poleg St. Lorenca * Odgovor : Sol se dajè živini na 3 viže. Ali se ji po takole: Maria Hafner, neomožena dékla , gre 6 maj stavi v velicih koscih v jasli ali na tla, da jo liže, nika 1849 k že gnanju k sveti Marii v pušavi. Domů ali se zdrobljena sol potrese na klajo (rezanco, grede jo sreča človek divjega obraza; družba, ki je ž pomije itd.), ali se poprej v vodi raztopi, in se s njo sla , ji reče, da je to tišti nevarni Krajnski Tone tako osoljeno vodo zelena, suha ali poparjena klaja poškropi. Sol za lizati je le za tako v • zi taka Ker je ze vec mescov v drugem stanu bila, si ni upala , ter ostane v bližnji kajži čez noč. Drugo jutro se poda spet na pot. Trudna se vsede na cesti konec naprej «• sebe, v kte vino (govejo) , ki ima bolj ojster in terd jezik, — sol je tudi dražji, in ima to napako, da se ne more nekega gojzdiča in položí jerbasčik pole določiti, koliko naj je na enkrat políže. Voliko boljši rim je nektere reči seboj imela. Kar prikorači nek ve je tedaj gotovo mero solí v vodi raztopi ti, ali še lik človek od zad do nje, se vsede k nji, in jo za grabi z besedami „boš fest puba imela" za ramo bil je Krajnski Tone! O strahu se mu hoče odmakníti bolji je, jo razdrobiti in z njo klajo potresti. Šesto vprašanje: Koliko solí naj se dajè vini? Odgovor: Kakor človek za pol funta mesa dva- ali on jo popade za kikljo rekoč 1____x I' ___„^___* J.__r.__4->v _______. i. v . Z1 » stoj krat toliko solí potřebuje , kakor za eno cetertinko funta, naprej sla Mica ga vprasa: kaj da ji dones ne boš Prenk jo 9 ravno tako tudi živina toliko več solí potřebuje ko na to vdari s pestjó po glavi, da vsa omotena pade likor več klaje povžije. Skušnje sploh uče, da je za 10 funtov klaje 1 lot šoli potreba. Ker tedaj eno tla Potem jo začne daviti, in ko se leže na tleh ne go gane, ji nastavi noz na vrat. V smertni no sti vedo ali en konj srednje sorte, ali pa 10 ovac ali 5 seze po nozu ter se vreze v desno roko. Sedaj jo po-prešičev na en dan 20 funtov njim primerne klaje do- pade tolovaj z eno roko od zadej za kikljo in jo vlečo biti morajo , potřebuje tedaj eno tako govedo, en tak H MM MMH ■ HH 20 stopinj deljec navzdol v gojzd, v drugi roki pa ali 10 ovác ali 5 prešičev skupej vsak dan derží jerbasčik. Tù jo začne slekovati in ji sreberne nar manj dva lota soli kim skupej 20 funtov. za celo leto po tem ta- úhnice iz ušes vleči; potem vse skupaj zveže. To sto Ako pa hoćemo od živine več rivši jo ? dobička imeti in ji dajemo vsake sorte klaje na dan 30 funtov, ji moramo tudi vsak dan 3 lote soli dati. Ce pa živino pitamo, da dobi vsak dan 60 funtov klaje se ji mora tudi 6 loto v soli na dan dajati. da tudi dovelj piti dobiva. Kriva misel je, da po soli živini voda škodje, ali da sol po vodi moč z gub i. Že natora sama nam ocitno kaže, da je po soli in po Kadar pa živini sol dajemo, moramo skerbeti ? ■ ■ m^ u verže na herbtu na tla, ji zamaší z robcam usta , roke ji na herbet zveže, kikljo ji čez glavo za-viha î Kmalo jo pa spet odveže in k smreki priveže. Sploh se je govorilo, da ji je hotel trebuh prerezati in kri njeniga ploda piti, ker vraža pravi, da zadobi človek potem moč, se nevidljiviga storiti popade trinog za to, česar jo je obropal begne žugaje ? živino osoljenih jedilih pijaca potrebna, zato nas in žeja. Treba je tedaj, da se živini po dani soli ali po osoljeni klaji vsel ej piti da. Nanagloma pa ter jo poda bo smert storila, ako se iz mesta gane. Vunder se Mica kmalo potem smereke reši in odide. Nek mož precej delječ na polju, kteriga je razbojnik zagledal, je bil nje angelj varh i Nadjamo se da bo iz tega poduka vsakdo korist nost in potrebo zapopadel, svoji srne verjeti, da tišti goldinar, ki živini bo za živinsko sol eno leto dal, mu bo desete mi dobiček na inleku, ki jo je gotove smerti rešil, ker se ga je hudodelnik zbal. Iz straha jo je neke dni po tem božje metati začelo, ktero bole- ki • Popis osebe tega razbojnika je soli dajati, ker zin je tudi nje otrok ? ga je nekaj časa potem ro dila po nji dobil mesu vergel loj u y špehu , volni ali na veči m o c i živine berz razodel, da nihče drugi ni to bil kot Krajnsk Tone. zraven tega pa bo tudi živino marsiktere Sum e, kterega so pa le mesca aprila 1850 zasačili. , da je Krajnski Tone ta hudodelnik bil. se je 223 lepoznansk se bolj poterdil po tem, ker so ga kmalo za Mico Haf-nerjovo ravno tisto pot iti vidili, in ker je drugi dan žensko obleko iu sreberne naúhnice v bližnji kerćmi na prodaj ponujal. Tudi ona sama je v tistem satanském enakolični pravopis slovanskih jezikov osnovati, je bilo trinogu, ki jo je tako grozovitno mučil, gotovega Krajn- dalje sklenjeno: mutasti e pred pismenko r, ki se je časnik, ki naj se „Neven" imenuje, kmalo na noge spraviti. Tudi bo Jukičev „Prijatelj Bosanski" na stroške „Matice" na svitlo přišel. Toliko zaželjeni skega Toneta spoznala. Zatoženc je prederzno od dosedaj e ali à pisal konca do kraja vse tajil. Ali porotniki, prepričani po pisanja izpustiti. TD po izgledu iz vsim njegovega hudodelstva, so era enoglasno roparske Serbov in Cehov ko nik ga že davnej ts posilnosti „krivega" spoznali, in sodniki so ga na 15 gosl spusa tudi v slo venskim jeziku. Vred. Nov.) B Sulek » poprejšni vrednik „Slavenskiga Jaga" let v teško jeco obsodili. Mico Hafner pa je je dobil od Terzask magistrat 100 gold re vpričo porotne sodbe božjast napadla, ktera je nasle- numeracíe za berilo, ki ga je v narodnim jeziku pod dek omenjenega grozovitega mučenja. Tudi ena se- naslovam „100 povestic za mladež" spisal. — Tisto stra zatoženca, ki je bila za pričo zaslišana, se je o nilo 9 » da bi bilo vsim učencam iz jugoslovanskih deželá poroti zgrudila, tako da so jo mogli preč nesti > berž povedano bilo letošnje šolsko leto • v Pr až k ko ne iz straha, ko je slišala, da se ima njena sestra zapustiti, je po naznanilu „prostonarodskiga Praž. lista zapreti. ktera je ravno pred njo v prid svojemu zato- že davnej kot zmišljena govorica preklicano bilo. u 9 zenemu bratu krivico govorila. Ali pa ni k predlogu za zapretje nar več neznanost slovenskega jezika pri- vsi bravci od njih pravično terjajo in pričakujejo Iz Ziaplane. Novice ljubijo resnico, ktero tudi Nej pomogla ? nočem dalje pretresovati. tedaj natisnejo popravo nekterih pomot, ki so se v so 19. sept, popoldne je bila porotna obravnava zo- stavku „pogled po Senožeški okolici" (list 3&) vrinile. per Alojza Tomana, sebitnega gruntnega posestnika blizo Celja, ki je bil obdolžen , da je 16. grudna 1850 Gosp. pisatelj pravi od cerkve sv. Jeroma de jo ko leto Teržačani pobeliti dajo, ker se mornarji Pet pred preiskavnem sodnikom c. k. okrajne kolegialne so- na njo ozirajo in po nji ravnajo. Temu ni tako dije v Celji zoper Floriana Pirea, ki jev tem kraji let sim hodil maševat v imenovano cerkev, pa vès čas tat ■■ ■ Wk ^mmm | ■■■■■■■■■■■■^■■■^^H ■> ^m znan, krivico govoril, namreč da £a je Florian ni bila nikdar pobeljena. Eno leto ali dve pred mojim Pire spornladi 1850 na senožeti Jerneja Tomana sre- prihodam tjè léta 1844 jo je bila domača soseska cal, ko je 2 sodca nesel, zavolj kterih je bil obdolžen, ze za potrebo pobelila in z da ju je vkradcl, in da mu je iz nju piti dal. O poroti je Alojzi Toman skèsan svojo krivo govoríco spo- Ceravno je svoj pregrešek sam obstál, so ga imi korci pokrila; nikoli pa je lili. še Teržačaui niso bělili, in soseski nič zato pode desiravno bi bilo prav in potrebno, debi ji od svo-bogastva kdaj kak dar podali ali poslali za njeno znal. vunder porotniki z vecino spoznali. glasov (6) „nekrivega Cudno je bilo to razsodbo slišati, zakaj skè Ci ohranjenje in olej zvono vi kdaj pokradeni, ker jih ni imela in nima več Tudi to ni res , de bi ji bili sano spoznanje svojega pregreska ne vnici doperne- kot eniga tako drobni senega delà. Kakor smo zvedili, so se porotniki le na goro in nazaj zavolj !■ HpjHH ■ Hp w^M ' tega k ti razsodi zapeljati dali. de ga ob času shoda dva fanta na ramenah lahko neseta, scer je pa > ker je zatoženc zmirej na Lozicah per cerkvenim ključarji ravno zato scer pošten mož neomadeževanega življenja in ker ni hranjen, de bi jim tam gori vkraden ne bil Gosp nihče zavolj njegovega krivega govora škode terpel. pisatelj na dalje pravi: de je verh Nanosa velika pi Ali v vprašanju, o kterim se le soditi ima: ali je za- nj toženc to storil ali ne? dati • V se nima na nic druzega gle lja bre Pac je malo planj 9 golj je scer go kakor na to; polajšave kazni grejo sodnikam. treblj ? i posebne gošave , ker je gojzd ze preveč iz-pa tudi ta goljava je tako bogato z debelim de se morajo pri travi Da je taka napaka voda na malin protivnikam porot, in drobnim kamnjem obsejana, vsak sam lahko zapopade. V ti poroti je pervokrat zraven kose tudi serpov obilno poslužiti. Zato na tem hribu pravdnika-namestnik iz Ptujega, g. Franc Rado-sek, postavili zastopnik bil, iu se v prijetnim govoru pak le zelnatiga ko zelj dit N m (kar imenujejo „kaps") tam more am- in previdnim in mirnim obnašanju lepo skazal. gori po dolinicah veliko sejejo; in ne Xp. / Celja. 17. dan tega mesca so naš Ijub- zelnatih m J a, ampak o sveti Marjeti na tavžente in tav- Ijeni knezo-škof Slomšek popolnama ozdravljeni o slo- zente, ja celo cele vozove na mnogotere celo laške vesnim zvonenju Celje zapustili in se na svoj dom ver kraj poprodajo, in zares veliko za nje izkupijo > je nili. Bog jih nam ohrani zdrave mnogo mnogo let ! Iz Zagreba piše „Siidsl. Zeit." : Nova vravnava kolčikaj kupcija z njimi Poslednjič moramo še opom niti de g. pisatelj pravi, de od Razdertiga doli strani ceste v Gorico se vidi gojzd Berd občin (županij) na Horvaškim in Slavonskim po osnovi začasne Banove vstave je po dohodu svitl. Bana iz Du- se le lap naja sopet usta vij ena, ker se celo nova vravnava , pa beseda Ber da ni v samo—ampak je 5 de v Berdi bo ? županij, za vse dežele cesarstva veljavna, kmalo pri čakuje. Kakor se sliši, bojo občine veči; vlada izvolila župane, kterim bojo tudi opravila nižjih ce sarskih politiških vradij izročene ; zato imajo pa itd. Scer je dvomlj na Nanosu pa večidel le apnjenik najde v višebroj U 9 in pomeni vse hribee ali berda, njih celo rajdo od Razdertiga doli memo Lozic blizo Šembida (St. Vida); tedej bi mosrlo 55 b er dah (ne v Berdi) se najde le lap Ci i de je Nanos ime dobila od nek okrajne poglavarstva (Bezirkshauptmannschaften) ti. Ce bi to bilo, bi bili Slovenci morde vsako goro jenjati. Mestni odbor se je zacel posvetovati j kako vsaj njih 55 Nanos" imenovali, kar vonder niso storili ? bi se dala umetijska (realna) šola v Zagrebu napra- tedej je ta bolj verlj dobila imé od besede nos viti. Dalje je sklenil, da naj se sedaj po vsih kotih (N ? promontorium) , ktei je ugim zadej stojećim Zagrebškiga mesta raztresene pokopalisa v eno zedi- goram kakor velik nos, torej so rekli nijo na tištim mestu , kjer je sedaj pokopališe ubozih. in od tod se je imé Nanos naredilo grem na nos V zboru družtva za povestnico jugoslovan-sko je bilo pismo g. Jož. Chmel-a, vodja-namestnika Iz Topite na Dolenskim 13. okt I. Plemelj f Ravno svedočanskih pišem, po Šafariku in Miklošiču pre c. k. dvorniga in deržavniga arkiva, predbrano, v kle- pri mizi sede bukve prebiram, kar se stanica potrese lim družtvu naznani, da je v omenjenim arkivu, razun Alije ta misel tako gotova, kakor g. dopisnik misli, bi si ne upali razsoditi. Rajnki M a ti ja Ver tove je bil tudi enacih misel, kakor g. pisatelj ,,Senožeške okolice". Okamnine rib itd. so tudi priča tu semnano-šene mehke zemlje, ki se je pozneje v kamen sterdila. Vred. za zgodovino jugoslovansko pisanih, se veliko druzih znaminivih pisanj, ktere bi zamoglo družtvo po prošnji sviti. Bana pri ministru knezu Schwarzenbergu za po-rabo dobiti. 91 Matica" si močno prizadevuje nov 0 i * 224 da sim mislil, vse se bo ua kupe žvalilo. Bil je potřes Dunaji zoper vrednika časopisa „Fremdenblatt" in nje ki pa k sreči ni čez 3—4 sekunde terpel. Pod mi goviga lim nebam pripovedujejo pomoćnika, ki sta iz „Videuskiga Dennika" neko -------- ---!---- -----w - • -es- r----------------J '"55 je bilo gromenje čuti, naznanilo skozi in skozi napčno po nati s ni la ín poverh ki je od Gorenskega prot Horvaškem bobnélo, zemljo tega se přístavek dodala, kakor je zatoženi po močno majalo, se bolj pa pohištva in drevje stresovalo ; moćnik rekel: j;um die Noti z gerund eter z u ma želod je letel iz h raste vja, da je bilo kaj. Vremeník chen". n Take „Rundunge" so že nemškim časnikar je kazal med tem lepo vreme y gorkomer pa 11 stopnic jem y kadar od Slovanov govoré y popolnama grladke. toplote. Zavolj tame sedmo uro zvečer bilo je namrec 20 minut pred Sploh znano je y da je 55 matica ilirska" 7. maia skle nisim mogel k izviru Toplice po- nila povabiti vse slovanské književne družtva, da naj gledati, ali bi bil mar tudi ondi kak spremen zapazit, odberó 2 ali 3 jezikoslovce (filologe), ki bi drugega vedel, kakor da se snidiii v kakošni m slovanskim mestu y p O Belo g radu po ali ne. V ©zir zival nisim go nektere kokosi kokotaje in vse plahe sem ter tje be- njenim mnenju v Varšavi ali gale. — Létino imamo le srednjo. Razun sadja, kte- svetovati se o tem, kako bi se razni načini rega je obilno bilo, se skor nobena reč ni prav do- pisanja Slo vano v eden.dru zimu pri bi iž ali. Če- pognjil. bro obnesla. Korúu nam je mocno pognjil. Mosta ravno so se, kolikor se je do sedaj v ćasnikih bralo, je srednjo reč; vendar se nadjamo, da vino ne bo pre- vse austrianske književne družtva temu povabilu od- slabo, dasiravno žlahnejši tertje ni skor nic nosilo, in rêkle, trobijo vunder imenovani časnikarji soglasje je le lipinja lepo obrodila. Vlažno vreme ene dni pred vsih družb , in poslednjič tudi „Matice češke" in ..slo in o tergatvi je grozdje lepo sozorilo, in toca ga pri venskiga družtva Ljubi janskiga" o omenjenim sklepu nas ni bila pobila. 55 Matice ilirske". Zelje ediniga slovanskiga jezika Notranjiga. (Konec.) Velikost nove cerkve so ze stare in tako stare, kakor se je izobraževanie na Verhniki kažejo naslednje mere: 21 sežnjev 5 čev- posamesnih slovanskih narečij in vzajemno branje za « « « * m à m V« Vf 1 • ^ i l . * « a « « m VA m « ^ _ . « Ijev je dolga, malo manj kot 10 sežnjev široka y m ćelo y ker o ti dôbi se je živo pokazala potreba bližanja 7 sežnjev 5 cevljev ima notranje svetlôbe; sest visokih slovanskih narečij. Komur je ta reč mar bila, jo je pa ne preokornih stebrov obok cerkvene ladije nosi. med druzimi tudi lahko v „Jahrbiicher der slavischen Zidanje je od znotrej vse izlikano, le malarija na sirovi Literatur v letu 1845 bral y takrat, ko ravnopravnost sid in pa izlikanje vunanje stene prihodnjiga leta caka. narodov še ni bila izgovorjena in je še cenzura bila. Veliki altar kaže podobo spreobernjenja s. Pavla na platnu so se že te želje razodevale. Pa kaj je bilo takrat ve- bo na sirovi zid iz- čimu delu nemških časnikarjev za zaničevane Slovane mar? Misel eniga slov. jezika tedaj nikakor ni nova drugo leca od g. Kurca žl. Goldenstein, obraženo; stranski altarji bodo prejšni kamnati 7------------- . __________e w_____----.j ........ ali kancelj pa je noviga delà lepe bicantinske podobě. „Matična" misel, ampak je že stara reč, zaželjena že Cerkev leta na deželi po Krajnskim nima enake, ne zdavnej od vsih in ravno nar bolj merzlokervinih slo samo zavoljo bicantinske šege, ampak tudi zavoljo vanskih jezikoslovcov , ki so spoznali kako dobro in po velikosti. Ako je bilo to delo že večkrat v yy Noví trebno bi bilo v povzdigo slovstva, da bi po izgledu cah" omenjeno , in se to tudi zdajzgodi, najsenikomur druzih omikanih narodov tudi Slovani edini knji- tedaj edavnej ni tega V ze ne zdi preveč; je namrec doigoletin spominik vneme in ževni jezik imeli. O željah vzájemnosti Verhniške soseske z njenim duhovnim pa- vprašanja več. Ali zastran načina, po kterim bi se stirjem bej rr A. Pečarjem in z njenimi pervaki, pose to doseći zamoglo je razodela slavna ..Matica ilirska" izgled slovenske umetnosti v stavbah po sirjim,in poslednji cas.svojo mnenje , s kterimi se pa nobeno daljši spričevanie od gorečnosti za božje reći na Krajn- drugo jezikoslovno družtvo zedinilo ni, ker taka važna skim sploh. rec y ki ima vec narečij pod en klobuk spraviti y pod Po Gorenskim se je v večsoseskah kužna b o 1 e z i n v gob eu in na parkljih pri goveđih j V c presi kteriga mogli, se dosihmal še vsi pravopisi spraviti niso se ne da na vrat na nos doveršiti y tù je čih in ovcah nanaglama prikazala; nar poprej v Tre veliko in mnogoverstniga pretresovanja potreba, za ktero bojah, v Voklih in v Vogljah. Zatrosila se je po najdbi je literarni časopis nar pripravnisi mesto. Je, na g. dr. Strupi-ta ta bolezin po Horvaških prešičih in priliko, že slovenski „Abc-Krieg*; v Ljubljani leta kozlih; sedaj jo pa tudi eno živince od druziga na- 1833 napolnil več pól, ki ni clo nič proti osnovi edi- kolikšno knjigo bi dalo tako obširno Slovensko družtvo v Ljubljani, zave- lezva; zna pa tudi biti, da kuznína tici v zraku. Huda niga jezika, veči del ni; gosp. dr. Strupi pravi, da je v vsih krajih pretresovanje! skupej okoli 3000 bolnih živinčet, brez da bi jih bilo zano po svojih postavah le svoj slovenski jezik izobra veliko poginilo. Najdel je le to škodljivo napako, da zovati, se je tedaj odpovedalo povabilu v zbor takole živina mvuitt, namest da bi jo na suhi stelji imeli, stoji veči- bi po izgledu druzih narodov tudi Slovani en knji- del do kolen v gnojnici, ktera bolne parklje še bolj/zevni jezik imeli v povzdigo slovanskiga slovstva, želijo razjeda. Gubec s z jesi h am okisano in m eda m tudi Slovenci, ali taka važna reč se po naših mi oslajeno vodo spir at i (pa ne ribati s soljo ali pô- slih ne da hipom a v zboru oktroirati, ampak se pram!), park lie pa z mer zlo vodo močiti, je o mora pismeno pretresovati od mnogo mnogo strani, da ■IMfliHi^^HhlHttHI^IHlHtfHH kar začetku nar bolji pomocek scer pa meh ka klaja se nar poprej zvé: ali je to tudi m o g o c e, in pa suha čedna stelja. Kolikor še zdrava živina .le v moc, naj se želi. Nar vgodniši bi tedaj po naših mislih bilo, ako odstaví od bolne. Če se živina tudi bi slavno družtvo v Za grebu časopis osnovalo, ki eama ozdravi, je vunder potrebno imenovane pomočke bi bil namenjen temu čisto jezikoslovnimu poslu. rabiti, da se živina poprej ozdravi, da preveč ne Nad mogočostjo tak časopis na noge spraviti, ni dvombe ; manjkalo ne bode skumra. Ljubljane. * Nekteri nemški časnikarji, kte- tudi iz naših slovenskih krajev. i« i i • i « • « i • % • i « t V t i t ♦ ê V v podpornikov in pisateljev se gotovo Tako y mislimo , bi se rim je omika slovanskiga naroda v njegovim lastnim jeziku tern v pêti, napadajo dala ta cisto književna rec po nar naravniši poti vnovič ravno tako naravno ka Je ^ 1 C* tioiu nilJl/iV > Ili« 1 VV J/VJ «W 1 iiwi M » »Iik7i v' po poti očitne književnosti obravnovati". to En kor potrebno in nedolžno prizadevanje Slovanov, edini Dunajsk časopis na to pravi, da bi tak časopis se ne mo- književni jezik si osnovati, in v teh napadkih me- gel ohraniti, ker ljudstvo na Horvaškim ne razume Aliizsame tacih (!) namér, in ker take „panslaviške" misli so se 1 — ^ . - W « • A « A à A « a mm m • 1 • v • 1 1 1 nič meni nic. sajo resnico z neresnico tebi hudobne volje tako ravnajo, ali včasih tudi iz neved- razbile že nekdaj, ko je njih izpeljanje verjetnisi bilo nosti in nerazumnooti ■■ y HHH slovanskiga y jezika y v kteriga se drug vtikujejo, se ne da lahko razsoditi, od kar smo tisto glasovito porotno obravnavo, ki je bila 20. t. m. na nemški. druziga časopis se norcuje . bi da ker eno slovansko narečje ne razume mogel biti Li jy list Vsiga tega natolcevanja panslaviski od ene, in zasra movanja 225 m o vanj a od drug strani so Slovani že zdavnej nava- kam: #Stvarjenj t in b jeni y zato druziga odg na take gov kakor: „Oče odpusti jim, saj ne véjo kaj govoré U4 majo, Da razdelk 55 P P t potop ÍC kro pij imajo Ne m y Lahi in vsi drugi 3. razdelk omikani narodi en veške omike" 55 knj jezik ( majo na priliko Nem po dokazu dr. Firme nih v knj 55 Germaniens Vôlker stimmen". Berlin celih 505 narečij) , to je p badek k i raz pa d j e ziko\ 4. kanj Ž i v i n o r e j a p razd.: ljudj 2 ut u 55 Zitorej razd. v s e topnj veći o. v vec t Li 6 azd 55 Č 1 ovešk è lo pod d u In tako sledi z g od Razrašenje îa od leta do ce si elij (s svojimi 14 — 16 narečji) tudi leta tako izverstno in prijetno, kakor je rajnki slavni t kar V ze Slovani drugi narodi zdavnej imajo y hudo deist to je pa pisatelj vse svoje delà spisoval. Bravcam „N e je toliko mskih narodov z mo casih nektere razdelke edinim književnim jezikam pod ostalo, kakor je poprej b mnogi m vladami rih se bojo prepričali, kolik sto jezika bilo N e m c o v. ediniga knj • • V poskusnjo podali no pomnoženj y e Je bo kte 3 1 0 vensko y velja od SI mislij oni to čisto le od přejelo nikdar ne! Ce Nemci mno tr V . V rstvo po tem ceravno ne doveršenim delu V poslednjim zboru je mestni odbor sklenil ekdanje Ljublj. narodske straže v mestni y gotere zveze napravljajo , so to le materialni interesi, lastnino prevzeti, in to hišico ali v naj (štanť) dati če si pa hočejo Slo d gramatik napra jo scer za kaj porabiti ; muziko ravno te str viti y je to V ze politika in prekucij v " ** * Ce deset pa je priporočil mest tr el • V druž b y ki si bo vertoglavnih austrianskih Slo vano v Ituskirnu caru slavo veliko hvalo pridobila, ako to muziko tudi v prihodnj poje, so že vsi Rusovski satrapi jem podkupljeni; y z rusovski denár y je je pa na marsikteri stí mestu ohrani. — Sklenil je odbor na dalje, vse storiti kar postave velevajo, da bojo prihodnjič vsi učenci kih dežel Austrie „Landsturm" organiziral, je bilo to le nedolžno veselje , c kod ol i n d kterig obertnikov QLehrjungen) pridno v noben časnikar več ne nedeljsko šolo hodili, ktero sedaj nekteri zlo zanemar- govori Če kakoršni koli protivnik Slovanov kar koli pa y tudi nedeljski nauk iz mekanike in kemije 5 govori, je vse čisto kot zlato, in pošteno Hintergedanken Slo še zinil ni y ima v ze 55 ce v Ce po smerti g. prof. Kersni k a nehal y ki je se v si Slovani med saboj ne zastopijo y se «jej , se ima zopet priceti Pra&ano je bilo tudi: zakaj da se letos ni v Lju- kakor v druzih mestih 1 šola začela ? snikarji nad njimi y če si pa jezik hočejo vstáno Gosp. dr. Konstantin AVurcbach, pisatelj ..Polj viti, vsim razumljiv, da ne bojo zasmchovani, je pa skih pri to pregrešin „panslavizm"! Sam oče nebeški bi takim vednosti y je dobil zlato medaljo za umetnosti in ne vstreg nemški n ekt e ikarji to hudobno natolcevanj l.t Kdaj nek bojo jenjali « .. , * i i . _ _ j nevtrudljivi Ali ni že cas da bi nehalo to drazenj Kadar bojo SI v graje vredno politiko se spustili, takrat naj jih na padajo z vso silo, zika pečajo BBHVBH ■■■■i dokler pa se z omiko svojiga No vie ar iz mnogih hrajev. v Lvovu je přejel cesar 2400 prošnih písem in kasnj to doseči želé kar drugi tudi oni so narod kakor so narodi zdavnej imajo, naj se jim da mír Je~ v ze ker cesaria 1/ drugi jezik je povzdige tudi oni imajo gl narodi, zmožen. kakor druzih 111 11 y ALA -----" ^ ^ tudi njih prihranilo. Kakor v Krakovi so slovestnostmi sprejeli. ar m ad a p om anj šati; 15milionov tudi v Lvovu s posebnimi Po cesarskim ukazu se ima gold. se bo pri tem Vsak dan se pričakuje nova postava za odov y posle. Po novi postavi bo vsak turn mogel serce in y ljo, na visji % jim je střel o svó d. Vsaka županija bo mogla imeti imeti pri kterig stopnjo omike svoj jezik povzdigniti Bog dal ! 1% Ljubljane. Vrednik „Novic" je přejel přetekli teden po častitim stričniku g. Filipu Vertovcu iz St. Vida rok opis v Novícah že večkrat omenjene z g o- hodnjič plačaniga pisarja; na Marskim so začeli v ze take postavljati. Sliši se, da manjši kronovin ske poglavarstva, kakor v Solnogradškim, dovine našiga rajnciga Vertovca. Poslal S» nam Koroškim i. t. d. bojo jenjale in z bližnjimi zedinje- Po vsi Austrii so že vradniki novo prisego Na dvoje raztergani mali bankovčki po 10 ne. — storili. je imenovani gospod s temi besedami: „Málo dni pred in 6 kr. se čez to leto ne bojo pri nobeni kasi več svojo smertjo so- moj preljubi stric včs rokopis še enkrat prebrali, in vse j za ki so bili po nasvetu „No- kot nepotrebni spoznani (Austria namest Au- da Milo V Li p ogla v i na Horvaškim se bo napravila vic s trija itd.) s svinčnikam izbrisali, ter mi ukazali jemali. nova jetnišnica za Ogersko in Horvaško. — Vohernijško skupovanje žita zatreti si bojo prizadevale deželne 2T. dan t. m, so začeli tersratev y naj i ako bi umreti utegnili, rokopis Vam izročim u se mi je storilo, ko závitek odprem, in zagledam 103 pólpol tako čedno in tako tanjko popisanih! Koliko ne-popisljiviga truda si je slavni poglavarstva, okoli Dunaja. škodo delajo. © Misi po pelju v Pruski Slezii strasno Pri veliki razstavi v Londonu v mož spisati in tako spisati svojiga iz prave žive pri zad jal, vse to Ijubezni do naroda ! In pregledovaje rokopis zares zapazim povsod tišti j izbrisan , od kteriga mi slovenskiga kteri je 17000 razstavnikov bilo, je dobilo 170 raz-stavnikov veliko medaljo (med temi so 3 iz Austrie} 2918 razstavnikov pa malo medaljo (med temi je veliko Austriancov). Na Francoskim V se vse visi negotovo ; Napoleon še ni nič gotoviga sklenil. Na njegov g. stričnik piše. Koliksna marljivost še na smertni svetu je sedaj 94 samostojnih deržav, med temi 22 postelji! Ginjeni veselja, da nikdar pozabljivi rodoljub je to toliko zaželjeno delo Slovencam še spisal, obža lujemo *le neomenjenih samooblastij, 37 vstavnih, 13 etanovnih in 26 republikanskih. Dolgovi vsih deržav skupej znesó y da cr el delà doveršiti. je nemila smert prehitela, da A v • reci ni mo 13 bilionov in 306 milionov 136,000 or old., armade Kdo ga bo V se sedaj ne mo remo. Iz rokopisa pa za zdaj toliko oznanimo, da Stara z go do vina obseže 49 razdelkov na 65 pólpolah. Z go-do vin a srednje dôbe se začnč s 50. razdelkam na 65. pólpuli, in je izdelana do 87. razdelka na 103. pól- imajo skupej 4 mil. 609.788 vojakov in 50.015 topov. Francoska armada je v Rimu in Civita-Vecchii terdnjave napravila v znamnje, da Francozi nočejo pa-peževe dežele iz rok dati. Poslednji 87. razdelk, ki pa ni popolnama do Or polí. končan , ima nadpis: „Francozi in Ingle ži. leanska Divica. Vojska med rudečo in belo r o z o. Stara z g od o vín a se začne s 1. razdel opravh tisharniga po&reêha V 41. listu v dopisn iz Celja o porotni sodbi zoper Ano Aleksander namest „visji sodija je enoglasno ta predlog po- terdilau beri „porotna sodba itd." Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.