glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 26 - Leto XV - 26. junij 1976 Naš praznik Pobuda borcev NOV, naj bi tisoči delavcev iskre na dan borca — 4. julija vsako leto proslavili tudi svoj praznik - dan Iskre, je pred leti padla na plodna tla. Že dolga vrsta tovrstnih proslav se je zvrstila v zadnjih letih. Bile so skrbno pripravljene in solidno izvedene in v tisočih udeležencev so utrdile spoznanje, da je prav, ko se delavci Iskre, te velike delavske družine, raztresene malone po vsej naši republiki, vsaj enkrat na leto zberemo, razširjamo medsebojno spoznavanje, utrdimo pripadnost naši Iskri in se izven .delovnega okolja na takšnem množičnem srečanju tovariško poveselimo. • Letošnja proslava dneva borca in dneva Iskre v Šentjerneju, povezana s proslavo 25-letnice obstoja in izrednega razvoja tamkajšnje tovarne uporov in potenciometrov, nedvomno pravtako, skrbno pripravljena, kot dosedanje pa je še pomembnejša, saj sodi v okvir proslav 30-letnice Iskre, ki se je v treh desetletjih iz skromnih zametkov razvila v veliko, doma in v svetu pomembno organizacijo. na področju elektronike, dandanes, tako pomembne tehniške panoge. Na proslavi letošnjega dneva Iskre v Šentjerneju se bomo znova sešli, si tovariško segli v roke in še poglobili vezi, ki nas vežejo v že skoraj trideset tisoč člansko družino Iskre, ozrli se bomo na že prehojeno tridesetletno pot in si začrtali novo pot k nadaljnjemu razvoju in napredku, še uspešnejšo na osnovi novih odnosov, ki nam jih prinašata naša ustava in novi zakon o združenem delu. Tudi letos bo najbrž tako, da nas bo na proslavi dneva borca in dneva Iskre v Šentjerneju več, kot pa kažejo prijave iz naših temeljnih organizacij. In prav je tako! Najlepše bi bilo, ko bi se na praznovanju našega praznika — dneva Iskre vselej zbrali prav vsi, iz sleherne naše organizacije, iz sleherne enote, tako kot nas združujejo naše delovne naloge, naši skupni in vsakodnevni napori za lepši jutrišnji dan. V taki želji naj klic: Nasvidenje na dnevu Iskre v Šentjerneju ne izzveni v prazno! -C- i I I i L 2. SEJA PREDSEDSTVA SKUPŠČINE ZP ISKRA , Ugodni rezultati v prvih petih mesecih V obdobju januar — maj se je po prvih ocenah proizvodnja v Iskri povečala v primeijavi z enakim obdobjem lani za 12,3 %. Čeprav smo izredno kritični do srednjeročnega načrtovanja poslovanja Iskre pa lahko ugotovimo, da smo daleč pred mnogimi drugimi organizacijami. Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Iskra bomo še letos uskladili z zakonom o združenem delu. Iskrine TOZD naj bi iz poslovnih skladov prispevale določen odstotek za posojilo za ceste. Pogled na dvorišče tovarne kondenzatorjev v Semiču med proslavo 25-letnice obstoja in hitrega razvoja tovarne, med eno izmed proslav v okviru 30-letnice Iskre, ki jo praznujemo letos. Proslavi v Semiču smo namenili 4. in 5. stran današnje številke. *■ Po prvih ocenah se je proizvodnja v Iskrinih TOZD v letošnjih prvih petih mesecih povečala v primeijavi z enakim obdobjem lani za 12,3 %. To povečanje je še toliko pomembnejše, če upoštevamo, da se je število zaposlenih povečalo za manj kot 2 %. Izredno ugodni so tudi rezultati v zunanjetrgovinski menjavi, ko se nam je izvoz povečal za 27,1 %, precej pa se nam je medtem povečal tudi uvoz, in sicer za 25,7 %. Kot že rečeno so to šele ocene našega poslovanja, v grobem pa so te številke pravilne. Podatki o poslovanju se seveda razlikujejo med posameznimi delovnimi organizacijami: tako sta na primer Telekomunikacije in Avtoelektrika poslovali izredno dobro, Široki potrošnji in EMO Celje pa ni šlo najbolje. Generalni direktor ZP Iskra Jože Pozdravna brzojavka predsedniku Titu DRAGI TOVARIŠ TITO Z današnjega slavja, ko praznujemo 25-letnico ustanovitve naše tovar- (Nadaljevanje na 2. strani) ne Iskre — Industrije kondenzatorjev Semič, ti pošiljamo iskrene pozdrave z željo, da bi še dolgo vodil naše narode in narodnosti po poti, ki si jo ti začrtal. Semič, 19. 6. 1976 Kolektiv ..Iskre" SEMIČ Samoupravljalci Iskre! Predsedstvo skupščine ZP Iskra je na svoji seji dne 21. junija 1976 obravnavalo potek sprejemanja v ZP družbenega dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije 1976—1980 ter vpisovanja posojila za modernizacijo in rekonstrukcijo magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji. Predsedstvo je glede na pomen obeh odločitev za Združena podjetja Iskre sklenilo priporočiti vsem temeljnim organizacijam združenega dela, da sočasno v vsej Iskri in sicer 2. julija 1976 ob 13.30 uri, skličejo zbore delavcev z naslednjim dnevnim redom: 1. odločanje o sprejetju družbenega dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije, 2. odločanje o vpisu posojila za ceste. dobju s področja telekomunikacijskih naprav, merilno regulacijskih sistemov in naprav za avtomatizacijo industrijskih in drugih procesov, sistemov za obdelavo podatkov, električnih in elektronskih komponent ter sklopov za serijske proizvode proizvedla za 43 milijard din izdelkov in izvozila za 500 milijonov dolarjev, od tega 55 odstotkov na konvertibilno področje. Za uresničitev tega programa se bo SOZD Iskra samoupravno povezala tudi z drugimi proizvajalci tovrstnih proizvodov ter ta program vključila v svoj samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Iskra." Predsedstvo zato priporoča vsem zborom delovnih ljudi, da isl V tAITI DGtlGtnGm C)b~ dan 31. decembra 1975, v dveh obrokih. Predsedstvo sodi, da je prav, če vsi samoupravljalci Iskre ob dveh tako pomembnih odločitvah za nadaljnji razvoj naše republike s sočasnimi in soglasnimi sklepi o našem prispevku izpričamo svojo visoko socialistično zavest in solidarnost. Predsedstvo skupščine ZP Iskra Lep dokaz delavske solidarnosti Ob katastrofalnem potresu, kije 6. maja v predelu severne Italije teijal tisoč žrtev in ogromno materialno škodo, ni bilo prizanešeno tudi našemu Posočju. Tudi na tem področju Slovenije je potres povzročil veliko škodo, k sreči pa ni terjal človeških žrtev. Med prizadetimi na potresnem področju je bilo tudi precej družin Iskrašev, zaposlenih v TOZD AET v Tolminu in v TOZD Vžigalne tuljave v Bovcu. Med člani delovnih organizacij ZP Iskra se je brž potem, ko so slišali za hude posledice potresa oglasila solidarnost v zbiranju sredstev za prvo pomoč najbolj prizadetim. Sindikalna organizacija je sprožila učinkovito akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za prizadete, ki je po še ne dokončanih podatkih dala skoraj 400.000 dinarjev. Po delovnih organizacijah ZP Iskra so člani kolektivov prispevali: Široka potrošnja Avtomatika Avtoelektrika EMO Celje Iskra Commerce Ostale enote 19.590 din 28.981 din 53.441 din 36.310 din 23.858 din 21.530 din Skupaj 392.048 din Iz tako zbranih sredstev je bilo kupljenih skupno 10 avtomobilskih prikolic — 6 od podjetja ,,Treska" in 4 od IMV v Novem mestu, katere smo na Tolminsko poslali takoj, ko so prispele in s tem omilili težaven položaj na potresnem območju. J. C. Elektromehanika IEZE 184.665 din 23.672 din *★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Nasvidenje 3. julija v Šentjerneju SLAVNOSTNA SEJA SKUPŠČINE ZP ISKRA Ob tridesetletnici ustanovitve Iskre bo slavnostna seja skupščine združenih podjetij Iskra, z naslednjim dnevnim redom: 1) izvolitev predsedstva 2) slavnostni govor predsednika Skupščine ZP Iskra Vladimira Klavsa 3) projekcija razvoja ZP - generalni direktor Jože Hujs 4) pozdravna govora predstavnikov SO Kranj in IS SRS 5) podelitev plaket jubilantom Seji sledi kulturni program in cocktail. Seja bo 30. junija 1976 ob 11- uri v TOZD telekomunikacij na Tabora h. Novo izvoljeno predsedstvo skupščine ZP Iskra se je pred dnevi sešlo na drugo sejo. Ob tej priložnosti je tudi nastal zgornji posnetek, na katerem so od leve na desno: Franc Levo vnik, Marjanca Kobe, Franjo Pan za, Silvo Penko, Nace Pavlin, predsednik 'skupščine ZP Vladimir Klavs, generalni direktor ZP Jože Hujs, Franc Ferkolj, Jože Čebela, čepijo pa Miloš Pavlica, Viktor Korošec in Franc Križnar. PROGRAMSKA USMERJENOST IN DELOVANJE KOORDINACIJSKEGA ODBORA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA IN NJEGOVIH ORGANOV SOZD ISKRA LJUBLJANA Koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata SOZD Iskra Ljubljana sprejema za obdobje 1. 1976-1977 naslednji program svojega delovanja: A. Samoupravno organiziranje delavcev ter njihov dmžbeno-ekonomski položaj v organizacijah združenega dela SOZD Iskra omogočajo uveljavitev naših komplementarnih prednosti, — da bomo uvajali v proizvodnjo take proizvode, v katere smo vložili lastno znanje in ki bodo nado-meščali uvožene, — da bomo proizvajali take polizdelke in elemente, za katere bo zainteresiranih več TOZD. To bo Na vseh ravneh Iskrine organiziranosti se bo sindikat aktivno vključil v razpravo o zakonu o zdmženem delu ter se zavzemal, da se določila zakona realizirajo v praksi. Pri tem moramo izvesti tako organiziranost združenega dela, ki bo omogočila delavcem, da bomo sami, na podlagi združevanja_i svojega dela in družbenih sredstev, reprodukcije, s katerimi upravljamo, ustvarili tak družbenoekonomski splet medsebojnih odnosov na vseh ravneh, v okviru katerega si bomo zagotavljali medsebojno ekonomsko-socialno varnost in obstoj z vzajemno odvisnostjo v planiranju, ustvarjanju in delitvi dohodka, ter tako skupaj z vsemi, ki kakorkoli sodelujejo v družbeni reprodukciji, zgradili varen, trajen in ekonomsko trden sistem samoupravnega združenega dela, ki ga bomo v celoti sami upravljali. Tako uzakonjeno načelo naše dmžbene preobrazbe mora še marsikje prisotno miselnost spremeniti in uveljaviti se mora načelo, da upravljanje v imenu delavcev preraste v upravljanje delavcev samih. Kot izhodišče za dosego teh ciljev so kot naša obveza že z ustavo in osnutkom zakona zasnovane naslednje kategorije: — družbenost sredstev, dohodka in dela, — delavec kot temeljni subjekt, — združevanje dela in sredstev, — dohodkovni odnosi in menjava dela, — samoupravljanje, sporazumevanje in planiranje, — odnosi med delavci in njih asociacijami, — vzajemna povezanost pravic in obveznosti, — soodvisnost in socialna varnost, — načelo delitve po delu, — principi družbene samozaščite, samoupravni nadzor itd. Poleg tega pa ni vnemar tudi upoštevanje preteklih in sedanjih pozitivnih izkušenj ter spoznanj iz samoupravne prakse. tudi osnova za združevanje dela in sredstev več TOZD. S takim programiranjem razvoja bo omogočeno vsebinsko povezovanje in združevanje TOZD, s čemer bomo krepili združeno delo. Sprotno bodo KO OOS in njegovi organi zasledovali uresničevanje programov razvoja v poedinih organizacijah združenega dela in v Iskri kot celoti. D. Samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Sindikati v Iskri se bodo na vseh ravneh zavzemali: — da se v splošnih aktivih TOZD uveljavijo določila sindikalne liste, — da se nagrajevanje delavcev vrši skladno z določili panožnih in področnih samoupravnih sporazumov, — da se dejansko uvede nagrajevanje po rezultatih živega, in minulega dela, — da so osnovna izhodišča in kriteriji za enaka delovna mesta v Iskri enotno ovrednotena, — da so osebni prejemki delavcev odvisni od poslovnega uspeha posameznika, skupine in organizacije združenega dela. B. Stabilizacija gospodarstva Koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata Iskre bo zahteval periodične analize pogojev gospodarjenja v posameznih organizacijah združenega dela ter dajal poUtične ocene. Zavzemali se bomo, da bo naše poslovanje usklajeno v okvirih družbe-no-ekonomske politike in razvoja SR Slovenije v letu 1976. Sindikat na vseh nivojih v Iskri se bo še aktivneje vključil v izvajanje programa inventivne dejavnosti ter ostalih akcij za povečanje produktivnosti. C. Srednjeročno in dolgoročno načrtovanje razvoja na vseh ravneh samoupravne organiziranosti v Iskri. Zavzemati se moramo, da bo naše planiranje čimbolj realno. Ne po načelu želja, ampak dejanskih možnosti in potreb. Sleherna TOZD v Iskri mora najti ustrezno mesto v razvoju in naši načrti morajo biti medsebojno usklajeni. Programi srednje in dolgoročnega razvoja morajo vsebovati naslednja izhodišča: — proizvodne možnosti in prodajno tržna predvidevanja, — sociološki-družbeni aspekt (interes delavcev in njegov osebni ter družbeni standard), upoštevajoč sklepe srečanja žensk TOZD Iskre (1. marca 1976 ob prazniku žena), — razvojno-tehnološki aspekt (predvidevanja in možnosti tehnološkega razvoja). Srednjeročni načrt našega razvoja .noramo postaviti tako: da bodo proizvodne kapacitete čim bolj usklajene, — da bo minulo delo (izraženo v strojih, zgradbah, predmetih dela, proizvodih in znanju) čimbolj racionalno izkoriščeno, da bodo proizvodni TOZD proizvajali res tiste izdelke, ki so naši družbi potrebni in take za izvoz, ki E. Življenjski in delovni pogoji delavcev ter izobraževanje Sindikat bo v Iskri na vseh ravneh vztrajal, da se vzporedno z naložbami v stroje in tehnologijo predvidi tudi sredstva za družbeni standard in izobraževanje. Poleg programov proizvodnje in drugih načrtov mora biti izdelan in usklajen tudi program kadrov za vse vrste in stopnje izobrazbe. Štipendiranje za razne vrste šol in stopnje izobrazbe mora biti skrbno izvajano in usklajeno s trenutnimi in perspektivnimi potrebami sleherne naše TOZD. Usmeijeno izobraževanje ob delu mora biti dejansko usmeijeno. Usmeijeno tudi na prekvalifikacijo in pripravo za nove programe, kakor tudi na prekvalifikacijo v deficitarne pokhce. Naš cilj mora biti, da v Iskri ne sme biti delavke ali delavca, ki bi bil upokojen nekvalificiran ali priučen. Sindikat bo vztrajal, da se izdelajo strokovni programi za gradnjo objektov družbene prehrane in da se v ta namen zagotovijo sredstva, posebno v dotičnih TOZD, kjer to ni povsem urejeno. Otroško varstvo je nujno urejati skupno s krajevnimi skupnostmi in se vključiti v plane KS za razreševanje teh problemov. Možnost lastnih vrtcev pa ni zanemarjati. Mnogo pozornosti smo dolžni posvetiti ustrezni splošni zdravstveni zaščiti ter preventivni zaščiti delavcev pri delu. Žal imamo še nekaj primerov, kjer se temu vprašanju ni posvetilo dovolj pozornosti, zato je nujno izdelati programe ter predvideti sredstva, da se omogoči delo delavcu v varnem okolju. Za rekreacijo delavcev ter organiziran letni oddih delavcev smo v Iskri v preteklem obdobju bore malo storili. Skrb sindikata mora iti v tej smeri, da ne more biti naložb v nove investicije v kolikor ni v ustreznem procentu zajeta tudi investicija v družbeni standard delavcev (prehrana, varstvo otrok, rekreacija in oddih). F. Kadrovska politika Vsi prej omenjeni problemi in naloge iz tega delovnega načrta sindikata SOZD Iskra ne bodo v popolnosti razrešeni, v kolikor ne bomo zato organizirali ali usposobili ustreznih kadrovskih služb, tako na nivoju delovnih organizacij, kakor tudi na ravni SOZD Iskra. Te službe bi morale skrbeti za nenehno načrtovanje in strokovno pripravo materialov za uresničevanje kadrovske politike (izo-1 braževanje,družbeni standard, pogoji dela in zdravstvena zaščita). Ti načrti pa morajo sloneti na temeljih analiz obstoječega stanja sleherne sredine, za katere so programi predvideni. Sindikat bo vztrajal, da sleherna delovna organizacija in SOZD Iskra mora organizirati kadrovsko službo skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. G. Vloga in način delovanja sindikalne organizacije v SOZD Iskra Koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata Iskre se bo pri svojem delu opiral tudi na poUtične pobude organizacije ZKS v TOZD, delovnih organizacijah in SOZD, ki zadevajo program nalog KO OOS in načine njihovega uresničevanja. KO OOS bo tudi sam pobudnik za skupno obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na samoupravni položaj de-. lavcev v združenem delu in zato stalno sodeluje z organizacijami ZKS, ZSMS, ZB ter samoupravnimi ter poslovodnimi organi. KO OOS in njegovi organi bodo po delegatskem načelu tesno sodelovah z OOS v TOZD ter občinskimi in repub-Uškimi organi sindikata. Zavzemali se bomo, da se na vseh ravneh Iskrine sindikalne organiziranosti ustvarijo pogoji za normalno delovanje sindikata. V cilju za bolj učinkovito delovanje sindikata glede na naloge, ki so mu poverjene bomo vztrajati, da se na ravni delovnih organizacij in SOZD ustanovijo profesionalna delovna mesta za sindikalno delovanje. Avtomatizacija dveh agregatov V HIDROELEKTRARNAH DRAVOGRAD IN VUZENICA Po nekajmesečni rekonstmkciji sta letos v maju pričela ponovno obratovati agregat 3/A v HE Dravograd in agregat 3/A v HE Vuzenica. Rekonstrukcija obeh agregatov je bila potrebna zaradi zamenjave dotrajane in delno zastarele opreme za regu- Combiflex omare TMC-6 z vgrajeno Iskrino opremo za avtomatizacijo, signal ^ zacijo in zaščito agregata 3/A v hidroelektrarni Vuzenica. kar gre vehka zasluga požrtvovalni!11: an skupni vrednosti okrog 250.000 din na agregat. Poleg Iskre so pri dobavi opreme za rekonstrukcijo in avtomatizacijo sodelovali še Rade Končar, Elektro- investitorjem in montažerjem. Ta mesec bo Iskra zaključila j]a ladjo, vzbujanje in vodenje, kar je y vod in Voith, montažo in preizkušanje omogočilo istočasno avtomatizacijo obeh agregatov. Glavni delež pri avtomatizaciji je prispevala Iskra — Industrija za avtomatiko, ki je izdelala celoten projekt in dobavila opremo za zaščito, signalizacijo in avtomatiko agregatov v pa je v sodelovanju z investitorjem Dravske elektrarne Maribor izvedel Elektrovod. Celotna Iskrina oprema se je odlično izkazala, saj je bilo preizkušanje in spuščanje opreme opravljeno v rekordnem času 1 meseca, za dobavo enake opreme za avtomati'; 0(j zacijo agregata 2/B v HE Vuzenici rekonstrukcijo pa bo pričela jesen11 ga letos. Vzporedno tečeta še projek ^ tiranje in izdelava opreme za avtoma' j0 tizacijo agregata 8 v HE Fala, trelj ^ agregatov v HE Doblar, dveh Sa, agregatov v HE Zvornik in dveh agre na gatov v novi elektrarni Srednja Drav*!^ -'de Ugodni rezultati mesecih v prvih petih (Nadaljevanje s 1. strani) Hujs, ki je na drugi seji predsedstva skupščine ZP Iskra v ponedeljek, 21. junija podal to oceno poslovanja, je med drugim spregovoril tudi o zalogah, ki so se povečale za približno polovico v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na to povečanje, ki kljub vsemu ni kritično, je največ vplival novi zakon o zavarovanju plačil. Kot je znano, je začel veljati 1. aprila, tako da se je v aprilu in v prvi polovici maja prodaja dejansko ustavila, junija pa se je že precej izboljšala. Generalni direktor je v zvezi s tem tudi poudaril, da je novi plačilni sistem ugodno vplival na poslovanje vseh tistih, ki imajo radi red ter se je tako pokazal tudi za pravilnega. V Iskri imamo resda nekaj težav z investicijsko sposobnostjo, toda ta problem bomo kmalu rešili ter naše temeljne organizacije investicijsko usposobili. Direktor Jože Hujs je v okviru prve točke dnevnega reda spregovoril tudi o samoupravnem sporazumu o osnovah plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje od leta 1976 do 1980 ter o osnutku družbenega dogovora o temeljih razvoja Slovenije v tem obdobju. Opozoril je zlasti na 19. člen tega osnutka, ki govori o razvoju Iskre do leta 1980, osnovna usmeritev tega člena pa je zajeta seveda tudi v osnutku samoupravnega sporazuma o Iskrinem srednjeročnem razvoju. V nadaljevanju seje je generalni direktor poudaril, da bi morali glede na velik pomen našega združenega podjetja za razvoj Slovenije med vsemi Iskrinimi delavci izvesti akcijo, v okviru katere bi se odločali o osnutku dmžbenega dogovora o srednjeročnem razvoju republike, druga takšna družbeno pomembna akcija, o kateri bi sklepali na zborih delavcev, pa je posojilo za ceste, ki naj bi ga dale Iskrine temeljne organizacije iz sredstev svojih poslovnih skladov. Odstotek za posojilo za posodobitev cestnega omrežja v Sloveniji bi moral biti v vseh temeljnih organizacijah enak: Na predlog družbeno- političnih organizacij ter samoupravnih in poslovodnih organov, naj bi bili zbori delavcev v vsej Iskri na isti dan in to 2. julija. O tem predlogu bo seveda še predtem razpravljala skupščina združenega podjetja in odločala o višini odstotka posojila. Že zdaj smo prepričani, da bo akcija v Iskri uspela glede na gospodarski in družbeno-politični pomen našega združenega podjetja v Sloveniji. Beseda je nanesla tudi na analizo sedanjega samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Iskra, in to analizo v luči osnutka zakona o združenem delu. Gradivo o tem je že napisano, tako da bi bil lahko osnutek samoupravnega sporazuma z vneše-nimi spremembami narejen do srede avgusta. V javni razpravi bi bil nato do septembra, sprejeli in podpisali pa bi ga že do konca tega leta. Direktor Hujs je opozoril tudi na zanimivo dejstvo, da smo v Iskri izredno kritični do lastnih naporov na področju srednjeročnega na-k-tovanja, toda ko se primeijamo z drugimi, lahko ugotovimo, da smo prišli že razmeroma daleč. Pri oblikovanju našega srednjeročnega načrta smo v zaostanku za nekako pet tednov. V zvezi s tem zaostankom je generalni direktor poudaril, da je bolje imeti dober srednjeročni načrt malo pozneje kot pa slabega pravočasno. V okviru druge točke dnevnega reda so člani predsedstva obravnavali priprave na 2. zasedanje Skupščine ZP Iskra, ki bo v ponedeljek, 28. junija, v poslovni zgradbi v Ljubljani. Sledila je analiza skupnih akcij v okviru celotnega združenega podjetja. Udeleženci so menili, da so vse akcije, pa naj bo to pomoč prizadetim ob potresu v Posočju, priprave na slavnostno zasedanje skupščine ob 30-letnici Iskre, proslava ob 4. juliju, dnevu borca in dnevu Iskre v Šentjerneju ali športne igre, potekale ugodno. Ob koncu zasedanja je predsednik sindikata ZP Iskra Jože Čebela seznanil člane predsedstva s predlogom družbeno-političnih organizacij o tem, da naj bi na ravni zd m žen ega podjetja sistematizirali profesionalna delovna mesta strokovnih sodelavcev za delo družbenopolitičnih organizacij. L. D. OB TRIDESETLETNICI ISKRE Naša tovarna Drugi dom nam naša je tovarna, po svetu je kot Triglav znana, simbol obema je zvezda petokraka, varuh svobode in dela junaka. Kar pionirjev nekoč bile so sanje, danes je stvarnost in delu priznanje, v združenem delu pa sodelovanje daje Iskri razcvet in vsem nam blagostanje. Ume roke ob trakovih — cilj jasen kladivo poje kleno naj pesem za naš rod bodočim namen, iz pomladnih ran v plodno jesen. Mladina nova železa že kuje, predlogov koristnih kar dežuje, Ob delu ideja nova nam klije -boljše in lepše, hitreje, ceneje. .. Vzplamti naj Iskra in da sij, da se spoznamo — kupico nalij! Saj to smo mi vsi - jaz in ti... Na zdravje! Izpij! A. A- DOPISUJ« INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Zavzeto v javno razpravo V Industriji Avtoelektrika in v njenih TOZD in DSSS uspešno uresničujejo program dejavnosti ob javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu v tem kolektivu. Osnova za javno razpravo bo podrobna analiza samoupravnih razmer. Nosilci aktivnosti so družbeno politični aktivi in odbori za izvedbo javne razprave. V Industriji Avtoelektrika so že ne- to posredovali v temeljne organizacije, kaj dni po izidu osnutka zakona o kjer naj bi jih sprejeli. Računajo, da združenem delu sprejeli program de- bo nekako do srede julija koordinacij-javnosti d poteku javne razprave o skemu odboru že uspelo izdelati dotam izredno pomembnem dokumen- končno poročilo o celotnem poteku tu. Najprej so sklicali politični aktiv javne razprave, zatem pa ga bodo spre-celotne industrije ter na njem sprego- jeli na seji delavskega sveta Industrije votili o pomenu in osnovni vsebini Avtoelektrika. osnutka zakona. Sprejeli so tudi pro- To je program na ravni Industrije, Sani, kako bodo izvedli javno razpra- vsaka TOZD in DSSS pa ima svoj pro-v9 v temeljnih organizacijah in delovni gram dela. Ti programi izhajajo iz pro-dcupnosti skupnih služb, ter ustanovih grama Industrije, so pa seveda v njih so tudi koordinacijski odbor za izved- določene posebnosti. j10 javne razprave na ravni Industrije Programi TOZD se časovno ujema-Avtoelektrika. Za predsednika odbora jo s programom Industrije s tem, da so so izvolili Humberta Slejka, za name- njihovi roki premaknjeni za nekaj dni stnika predsednika pa Stanka Komela, prej. Ob tem velja tudi poudariti, da Izvolili so tudi desetčlanski odbor. so člani koordinacijskega odbora In-Osnovna naloga koordinacijskega dustrije in odborov po posameznih odbora je usklajevati delo odborov za temeljnih organizacijah nosilci javne izvedbo javne razprave po temeljnih razprave, hkrati pa izredno pomem-^ganizacijah in v skupnih službah ter ben člen v dejavnosti in povezovanju i'm strokovno pomagati, ob koncu dela odborov. razprave pa bo moral podati tudi za- Koordinacijski odbor je tudi že iz-idjučno poročilo ter ga posredovati delal kratek opomnik, ki naj bi de-UOvogoriškim družbeno-političnim or- lavcem Avtoelektrike pomagal pri pre-I Ionizacijam. učevanju osnutka zakona o združe- ' Kmalu po ustanovitvi je koordina- nem delu- V tem opomniku so podani tijski odbor sklical vodilne družbeno kratka vsebina in pa členi, ki obravna-'Politične delavce celotne industrije vajo ta področja. Opomnike so dobili ter jih seznanil s predlogom, kako naj odbori po temeljnih organizacijah, dobi po TOZD in DSSS določili nosilce bili pa so tudi obrazložitev in osnutek javne razprave, izdelali delovne pro- zakona o združenem delu. V želji, da Same, kot tudi, kako naj izvedejo bi se vsi delavci seznanili s tem doku- Novi plan — odraz teženj delavcev Najaktualnejša tema zadnjih dni je sprejemanje in usklajevanje temeljev plana v združenem podjetju Iskra, ki poteka že po načelu samoupravnega socialističnega planiranja. O tem, kako teko priprave o temeljih planov TOZD v ZRI in s kakšnimi problemi se ob tem srečujemo, nam je pripovedoval direktor področja za organizacijo združenega podjetja Iskra Erik Vrenko. postopka:' Kako * lahko nanjo sploh gledamo? (Ali prihaja do nje zaradi tega, ker se s tako vrsto planiranja ukvarjamo prvič, ali morda zato, ker TOZD premalo hitro sprejemajo ali morda organi upravljanja preveč postavljajo vprašanja — se pravi zaradi preveč odprtega dialoga? ) Ali je torej „V kakšni fazi je sedanji postopek sprejemanja temeljev plana v organizaciji ZP Iskra? Ali gre postopek počasneje, kot je bilo predvideno in zakaj? Ker je z zakonom o planiranju določeno, da se medsebojno odvisni dokumenti planiranja sprejemajo dokumenti planiranja sprejemajo ta p0gasnost tudi posledica številnih sočasno, ne moremo govoriti loceno 0 faktorjev, ki pri tem sodelujejo in njihove neutečenosti v teh stvareh? sprejemanju sporazuma o temeljih planov v UPI, temveč je treba to fazo povezovati s sprejemanjem sporazumov o temeljih planov v delovnih organizacijah in vseh ostalih integracijah, v katere se vključuje temeljna organizacija. Če s tega stališča pregledujemo sedanjo fazo sprejemanja sporazuma o temeljih plana SOZD ZPI, lahko ugotovimo, da je bil predlog osnutka tega sporazuma v poslovodnem kolegiju ZPI izdelan in je tik pred tem, da ga skupščinski odbor za razvojno in pro- Kasnitev pri sprejemanju plana, ki je temeljni dokument, na katerem se lahko upravljanje sploh odvija, brez dvoma odraža neko stanje- Vse, kar ste navedli v vprašanju se delno pojavlja kot razlog zamujanja. Mislim pa, da je težišče predvsem v tem, da zakon o planiranju zahteva popolnoma nov pristop k obravnavanju gospodarske problematike, saj zahteva, da se v vsaki temeljni organizaciji seznanimo, ne samo s problemi proizvodnje te- SKUpiCIMSK.! UUUUi £-a 1CU.VUJ1IU Mi K' ^ ------ r .. „ gramsko politiko in organi družbeno- meljne organizacije, temveč tudi z nje- .. - v . _ •• - - _ »■•ort I #-x7 ci I a rvi \/ r*c»lr\tnpm nnsno- političnih organizacij ocenijo z vidika svoje dejavnosti in predložijo skupščini, da sprejme nadaljnje sklepe o ukrepih za izvedbo vsklajevalnih postopkov med delovnimi organizacijami v ZP Iskra na podlagi tega osnutka sporazuma. V delovnih organizacijah bodo morali sočasno vsklajevati tudi svoje sporazume o temeljih planov delovne organizacije ustrezno medse- nim položajem v celotnem gospodarstvu- Razen tega pa je vzrok zamude tudi vsebinska obsežnost sporazumov o temeljih plana, ki morajo, glede na to, da jih sprejemamo prvič, obdelati tudi take zadeve, ki so v utečenih razmerah urejene že z drugimi akti kot so na primer sporazumi o združevanju itd. Ker pa danes ti akti večinoma ne ustrezajo zakonu o planiraju in osnutku zakona o združenem delu, je treba celo vrsto medsebojnih odnosov na novo postavljati v sporazumih o temeljih planov- Pri vsem tem pa začrtovanje dolgoročnega razvoja in njegovega uresničevanja v danih gospodarskih pogojih doma in v tujini samo po sebi ni enostavna naloga, ki bi jo lahko kvalitetno izvedli v kratkem času. Ali si je smiselno prizadevati, da bi prehitevali sprejemanje, ne da bi samoupravljavci docela pregledali plane in jih predebatirali? Ko analiziramo potek sprejemanja planov, vedno znova skušamo na nek način pospešiti postopke- Pri tem pa vedno vztrajamo na tisti poti, ki zahteva neposredno sodelovanje delavcev pri oblikovanju planov TOZD in sporazumov o temeljih planov delovnih organizacij in SOZD. Čim večja in kvalitetnejša bo sedaj udeležba vseh delavcev pri oblikovanju sporazumov, tem lažje jih bo uresničevati. Če o čem, potem morajo delavci neposredno odločati o temeljih planov in se morajo z njimi v celoti seznaniti. Majhna zamuda pri sprejemanju sporazumov je nepomembna v primeri s tem, kar pridobi združeno delo z neposrednim sodelovanjem vseh delavcev pri sprejemanju medsebojnih obvez za uresničevanje planov. »Mara »Ovsenik same, kot tudi, kako naj izvedejo ui se vsi ucwvui » vv,.., bojnim obveznostim, ki jih bodo spre- Snalizo dosedanjih samoupravnih od- mentom, ki ga upravičeno mnogokrat jele temeljne organizacije preko de lov- imen,. imenniemn mala ustava, so v vsaki te- nih nmanlzanii v sestavljeni oraani- nosov. imenujemo mala ustava, so v vsaki te j Prav te dni so že končali z izdelavo meljni organizaciji obesili na oglasne ! Analize o samoupravnih razmerah ter deske po en opomnik, obiazlozi ev in t 0 programu nadaljnjega dela na po- osnutek zakona, poleg tega pa bodo v Slabljenju samoupravnih odnosov in časopisu Industrije Avtoelektr k Zgovornosti. Analize iz posameznih objavili izvlečke pomembnejših pod-TOZD bodo združili v celoto, ki pa bo ročij iz osnutka^zakona, zlasti s pod-| šla nato spet v obravnavo in sprejem rooji medsebojnih odnosov, zdruzen I Po temeljnih Organizacijah, končno pa f dela in sredstev ter dohodkovnega I io bodo, predvidoma konec tega mese- dela. Ta izvleček bo izšel kot p j =a, sprejeli na zborih delavcev - po pnloga m ga bodo tako dobili vsi de- , samoupravnih delovnih skupinah ali lav<'1' • ,„_m „ na skupnem zboru. Ob tej priložnosti Na oglasnih deskah bodo izobe ih 1 bodo primerjali tudi posamezne ana- tudi spiske nosilcev javne razprave, to-bze z osnutkom zakona o združenem rej tistlh ljudi in organov, ki ji o delu ter ugotovili, v kolikšni meri mo-tebitt odstopajo od določil tega osnutka. Po razpravi, ki se bo, kot rečeno, končala konec tega meseca, bo koor koordinacijski odbor zadolžil za posamezna področja. Tako bo lahko vsakdo v Avtoelektriki vedel, na koga naj se obrne, če bo želel zvedeti kaj o samem osnutku zakona, morda o pote- nih organizacij v sestavljeni organizaciji. Osnutke teh sporazumov v delovnih organizacijah morajo zagotoviti njihovi poslovodni organi najpozneje do začetka vsklajevalnega postopka, ki ga bo določila skupščina s svojimi sklepi- V nasprotnem primeru se bo moral postopek vsklajevanja prevečkrat ponavljati, s čemer se bo zamuda, ki je glede na program sprejemanja plana danes blizu štirideset dni, po nepotrebnem povečala. Velja pa tudi obratno, da delovne organizacije ne morejo prehitevati s sprejemanjem sporazuma o temeljih planov v delovnih organizacijah, ker s tem bistveno zožijo možnosti vsklajevanja v SOZD. Kaj pomeni kasnitev oz. počasnost Letošnje poslovanje TOZD Elektromotorji Iskra v Železnikih je v Široki potrošnji edina TOZD, ki svoje izdelke po večini prodaja sproti. Vse ostale tovarne so vezane na sezonsko prodajo jeseni in pozimi. Zato drugod prihaja do težav z obratnimi sredstvi vezanimi v sezonskih zalogah. O tem in poslovanju letošnjih prvih petih mesecev so se pogovarjali z direktorjem Tonetom Rakovcem. Direktor meni, da so plan proizvodnje in s tem seveda tudi prodaje, postavili zelo visoko, z ozirom na slabšo prodajo gospodinjskih aparatov. Zato so skrčili produkcijo neka- ^inacijski o^borlndustrij^e Avtoelek- ku javne razprave ali pa o čem drugem trika do 10. julija izdelal poročilo o v zvezi s to akcijo. Delo m javna raz-jpVni razpravi ter predloge za morebitne spremembe in ukrepe za izpopolnitev in uskladitev samoupravne °rganiziranosti. Te predloge bodo na- prava bosta potekala na zborih delavcev po samoupravnih delovnih skupinah, ali pa na skupnem zboru. Lado Drobež MLADINSKA ORGANIZACIJA NA PRŽANU ŽIVAHNA j Mladinska organizacija v TOZD TV sprejemniki na Pržanu je že leta nazaj znana po svoji aktivnosti, zlasti na področjih dramske in družbenopolitične dejavnosti. Letos so se intenzivno vključili tudi v stabilizacijska in sanacijska prizadevanja, nam je povedala predsednica 00 ZSM Jana Martinuč. nistov, ki ima v načrtu več seminarjev in tečajev s področja samouprave in spoznavanja marksizma. Mladi na Pržanu so tudi v športu zelo živahni. Nastopajo samostojno na številnih prireditvah v občinskem merilu, skupaj s sindikatom pa na letnih in zimskih športnih igrah Iskre. Mladi na Pržanu želijo še več aktivne povezave s kolektivi in mladino v , Februarja so imeli letno mladinsko konferenco, na kateri so pregledali ^oje delo v lanskem letu in sprejeli Poljski načrt za letos. Ugotovili so, da so vnesli v mla-^nsko organizacijo novo, živo in po rebno dejavnost — vključili so se ^tivno v šišenski občini v SLO. To ^zadevanje bodo letos še razširili in P°živili, so napisali v akcijski program. r------------ -- Poleg tega so načrtovali proslave za Iskri, za kar naj bi predvsem jmskrbela • maj, ob stoletnici Cankarjevega koordinacijska konferenca ZSM ZP V avli naše stolpnice so minuli teden razgrnili načrte za novi dom Ivana Cankarja, ki ga bodo zgradili na zemljišču med našo stolpnico in Erjavčevo cesto. Na sliki na levi Mitja Rotovnik, tajnik republiškega sekretariata za kulturo in prosveto, in na desni dipl. inž* arh Jurij Jenštrle, direktor Zavoda za izgradnjo Trga revolucije (IZTR) Mstva, za 4. julij in za dan republike, ‘hi dve proslavi so že imeli in poželi Priznanje kolektiva. Letos bodo šli na pohod z vojaki iz v°jašnice ,.Borisa Kidriča11 po znanih Partizanskih krajih in ob spomenikih Udeležili so se manifestacije „0b rici okupirane Ljubljane11 in dneva {Pladih Siškaijev. Sodelovali so tudi v Mljanski akciji za čisto okolje, briajo pa v načrtu lastni brigadirski ^n. Najprej se bodo zjutraj zbrali na ?bprnem mestu, nato bodo očistili z °rigado določen predel Ljubljane, Popoldne poslušali predavanje o Pjstem okolju, zvečer pa bodo zapeli ?b tabornem ognju. Tako bodo sku-$ali doživeti v skupnosti brigadirski P^n in ga koristno izrabiti. V načrtu imajo tudi seminar za Predsedstvo ZSM in še tesnejše sodelo-Vanje z družbenopolitičnimi organizacijami v tovarni ter intenzivno vključitev v vse samoupravne tokove v :0varni. Sicer pa bo gotovo delo na Pružbeno političnem področju Poživilo delo kluba mladih komu- Iskra. Proizvodnja v maju 1976 Izpolnitev v 000 din TELEKOMUNIKACIJE ELEMENTI ŠIROKA POTROŠNJA AVTOMATIKA AVTOELEKTRIKA -EMO SKUPAJ Iskra-Commerce Servis Inštitut za produkt, dela in metrologijo SKUPAJ ISKRA I V 75 - 716.969 253.295 278.354 301.392 168.482 167.116 IV 76 921.673 238.575 354.819 280.594 196.560 140.790 1.885.608 2.123.011 31.701 12.492 35.212 8.344 1.929.801 2.166.567 mesečne r. odnos m. r. do mes. pl. odnos r.ij—V let. pl. odnos r. I—V pl. 1-V odnos r. I-V/76 r. I—V/75 207.841 95,0 42,7 92,1 128,6 45.853 76,0 34,0 78,7 94,2 72.518 73,0 40,1 72,5 127,5 47.784 56,6 29,2 72,2 93,1 32.768 '74,8 29,8 81,2 110,7 20.382 56,3 32,8 80,6 84,2 427.146 78,3 36,9 82,1 112,6 6.911 86,6 37,1 94,6 111,1 2.554 145,9 42,7 90,6 66,7 436.611 78,6 36,9 82,3 112,3 terih gospodinjskih aparatov, da ne bi delali novih zalog, starih je bilo namreč ob novem letu še precej. Pač pa so imeli težave s sesalci Iskra — AEG, po katerih je trenutno mnogo povpraševanja. Računali so, da jih bodo letos izdelali 30.000 m izgjeda pa, _da se bo to število skrčilo na 12.000. Škoda je, ker je to artikelj, ki med gospodinjskimi aparati edini gre sproti na trgu, takorekoč topel s traku. Tako so letos v prvem tromesečju dosegli plan vrednostno 78%, količinsko pa 82 %. Stanje se bo do konca leta še precej popravilo, v celoti pa verjetno vsega ne bo moč nadoknaditi. Kakor smo že pisali, v Elektromotorjih izvažajo 60 % svojih izdelkov, letos ga bodo še povečali, zlasti pri hladilniških motorjih, ki jih izvažajo v Zahodno Nemčijo. Z novimi predpisi o zavarovanju plačil pa so zadovoljni. Po začetnih težavah; po večini zaradi privajanja na novi sistem, so celo na boljšem, saj sredstva pritekajo hitreje in se tako kažejo možnosti povečanja obratnih sredstev. Imajo pa še precej načrtov za povečanje obratnih sredstev z zmanjšanjem zalog reproma te riala in še nekaterih ukrepov pri iskanju notranjih rezerv. Aprila in maja so izdelovali elektromotorje precej blizu planirane višine, pač pa so bili še vedno v zaostanku gospodinjski aparati. To krčenje je zavestno, da bi zmanjšali zaloge in ne vezali preveč denarja v končne izdelke v skladiščih. Kakor je lani slabo kazalo za tržišče malih elektromotorjev, se je h tos stanje lepo popravilo in letos imajo vse kapacitete polno zasedene, naročil ne manjka. Že lani so pripravili vso potrebno dokumentacijo in tehnološko pripravo za novi sesalnik AEG, ki gre dobro v denar, kakor smo že omenili. Z Elektro Praga imajo koope * v racijsko pogodbo, po kateri izdelujejo v Železnikih sesalne enote, v Pragi pa ohišja. Tudi ta posel dobro teče. Razvoj pa pripravlja motor za Iskra - Braunov sušilnik z glavnikom, motor na novi kavni mlinček, ki bo imel to prednost, da pri mletju ne bo segrel kave in tako ohranil aromo. Razvojni oddelek pa pripravlja tudi nov ročni mikser, ki ga bodo izdelovali v kooperaciji z Braunom. Najbolj razveseljiva novica pa je, da so v teku pogovori, da bi sklenili dolgoročno pogodbo med Iskro v Železnikih in Braunom za dolgoročnejše sodelovanje na podlagi že dobljenih dolgoletnjh izkušenj z ene in druge strani. Po tem dogovoru bi v Železnikih izdelovali male elektromotorje, v Nemčiji pa ohišja in ostale sestavne dele. Od take pogodbe si obetajo več gotovosti in daljnosežnejše planiranje proizvodnje, predvsem pa večje in rentah ilnej še serije. F. K. Semičani proslavili srebrni jubilej Industrije kondenzatorjev Kot smo že pisali, je Industrija kondenzatoijev letos 1. aprila izpolnila četrt stoletja svoje ustanovitve in hitre rasti iz skromnega obrata v sodobno tovarno tovrstnih elementov za elektroniko, s katerimi seje uveljavila doma in v svetu. Ta svoj jubilej je delovni kolektiv proslavil s skrbno pripravljeno proslavo v soboto 19. junija, kateri so razen delavcev industrije kondenzatoijev prisostvovali še številni gostje, med njimi tudi predsednik skupščine SRS Vladimir Logar, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Roman Albreht, generalni direktor Ljubljanske banke Metod Rotar, predsednika občinskih skupščin Črnomelj in Metlika inž. Martin Janžekovič in Franc Vrviščar ter drugi. Lepo okrašeno dvorišče tovarne kondenzatorjev v Semiču je bilo prizorišče proslave 25-letnice, h katere slavnosti je tudi lepo vreme prispevalo svoj delež. Iz zvočnikov so že od zgodnjega jutra odzvanjali zvoki partizanskih koračnic vse do desete ure, ko so se okrog tribune ob vhodu v proizvodne objekte zgrnili delavci, na tribuno pa številni gostje. Črnomaljska godba na pihala je z državno himno začela proslavo, nato pa je v kratkem pozdravnem nagovoru direktor Jože Kočevar med drugim dejal: Generalni direktor ZP Iskra med svojim govorom na proslavi v Semiču. Udeležence proslave in goste je najprej pozdravil direktor Industrije kondenzatorjev - Jože Kočevar. gospodarska prizadevanja za ekonomsko trdnost in socialno varnost. V imenu delovnega kolektiva se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri osnovanju, rasti in razvoju te tovarne, delovni kolektiv pa pozivam, da bi, kot do sedaj, z enotnostjo in vztrajnostjo nadaljeval pot, ki si jo je že zdavnaj začrtal in ubiral kljub vsem težavam, ki ga občasno pestijo, pot, ki kaže samo naprej." Po pozdravnih besedah direktorja Jožeta Kočevarja je spregovoril generalni direktor združenega podjetja Iskra Jože Hujs, ki je v svojih izvajanjih dejal: ..Trenutno je tovarna v rekonstrukciji, ki bo omogočila realizacijo njenega srednjeročnega razvojnega programa, po katerem bo leta 1980 zaposlovala 1.500 delavcev in po današnjih cenah proizvedla 500 milijonov din, od tega pa izvozila za 7,500.000 dolarjev. Razen tega, da je delovni kolektiv skrbel za lasten razvoj, se je ves čas zavedal, da njegov razvoj pogojuje razvitost dejavnosti vsega kraja od šolstva, otroškega varstva, stanovanj, prehrane, trgovine, prometa, kulture in gostinstva. Tako je delovni kolektiv oddvajal vseskozi znatna sredstva za javna dela in postal vzor povezave z njeno okolico. Nič ni torej čudnega, če si razvoja Semiča in sedaj že širšega območja Bele krajine brez te tovarne ne moremo zamišljati. Zrno, ki ga je Institut za elektro-zveze vsejal tu, je vzklilo in bogato zrastlo. Doseženi uspehi so prav gotovo veliki in gospodarsko po- DRAGE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI, DRAGI GOSTJE, štejem si v čast, da mi je dana možnost pozdraviti vas v imenu Združenih podjetij Iskra in vam čestitati k vašemu srebrnemu jubileju. Doba 25 let je relativno kratko obdobje v razvoju neke družbe in prav tako kratko obdobje v razvoju elektronske industrije. Vendar, če ima kdo pravico proslavljati tak jubilej, jo ima nedvomno vaš kolektiv. V petindvajsetih letih ste s požrtvovalnim delom in sam ood reka njem ustvarili iz nič moderno industrijsko podjetje, ki bi bilo v ponos tudi razvitim industrijskim družbam in se s svojimi izdelki uveljavili v svetu. Semiču, mali belokranjski vasi, ki je ni najti na večini zemljevidov, ste ustvarili sloves v poslovnem svetu. Vendar je to le ena plat medalje, ki še ne bi opravičevala trditve, da sta Semič in Iskra ena celota. Ne le da vaš kolektiv šteje danes štirikrat več ljudi, Med gosti je bil na proslavi tudi podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Roman Albreht (četrti z desne). membni, še pomembneje pa je dejstvo, da je tovarna v osnovi spremenila miselnost tukajšnjega človeka, prisiljenega stoletja hlapčevati. Začel je svobodno misliti, odločati o svojem delu, postal je sam svoj gospodar, s polno mero zaupanja vase. Prepričani smo, da bo predstoječa organizacija delovnega kolektiva to zavest še utrdila, z zavestnim povezovanjem v višje organizacije pa zagotovila svoje vključevanje v širša ~ ISKRA Štev. 26 — 26. junij 1976 kot jih je pred vojno bilo zaposlenih v vsej Beli krajini, s svojim delom ste preobrazili sebe in vso svojo okolico. Semiška Iskra je sprostila in organizirala ustvarjalne sile Belokranjcev in postala nosilec razvoja ter preobrazbe družbeno-ekonomskih odnosov v tem delu Slovenije. S svojimi žulji ste ustvarjali družbeni standard v širšem okolju pp načelih samoupravnega združevanja dela in sredstev, oziroma integriranja organizacij združenega dela s krajevnimi in drugimi samoupravnimi skupnostmi. Utirali ste torej pota samoupravnemu organiziranju naše družbe po načelih, ki jih je uveljavila naša nova ustava, in v tem je po moji sodbi vaš najpomembnejši prispevek, ki današnjemu praznovanju daje posebno težo. Ne bi rad zamudil priložnosti, da poudarim tudi pomen in pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta pred 25. leti, da se naša elektronska industrija gradi in razvija po načelih policen-trizma. Iz številnih takoimenovanih dislociranih obratov je zrastlo nešteto modernih tovarn, kot je vaša. To je imelo poleg že omenjenega pospeševalnega učinka na enako- NAGRAJENCI Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Matilda Lavrin Žani Škrinjar Stane Voglar Stane Štrumbelj Medalje dela so prejeli: Marija Simonič Milan Bajec Marjan Metelko Anica Trda n Štefka Lenič Rezka Vukšinič Vera Vidmar Marica Ogulin Anica Poljane Ljuba Čas Ivanka Simonič Marija Pivec Milka Poljanec Angela Metelko Rudi Novak Pavla Debeljak Metoda Tomažin Božo Šober Jelka Malina Franc Pašič Zlate značke Iskra in diplome so prejeli: Anica Vidmar Vera Vidmar Jelka Pičel j Ljuba Čas Marica Ogulin Marija Pečavar Rudi Jančar Rudolf Deržič Anton Lovko Franc Košir Jože Kočevar Tovarniška priznanja za marljivo sodelovanje so prejeli: Franc Makovec Lojzka Vaj s Anton Poč Vlado Zorc, ing. Janez Golobič Jože Golobič Edi Malnarič Zvone Vrtin Martin Plut Jožica Bukovec Jože Pečavar Pepca Plut Anica Lukežič Anica Šuštarič Jožica Novina Anica Klobučar Anica Jakša Alojzija Konda Julijana Malnarič Oskar Čas Anton Malnarič Janez Movern Milan Malnarič Ivan Golobič Anton Kambič Marinka Štalcar Jože Cesar Mirko Maleševič Vida Pavlovič Branka Švajger Hiba Šehovič Fanika Brula Alojz Povše Marija Vidmar Anica Konda Dana Malnarič Ivanka Gimpelj Dana Kočevar Marija Bukovec Mirko Malenšek Jakob Snoj Valči Gruden Malka Ogulin Anica Malenšek Jožica Sedlar Dragica Zupančič Anton Bukovec Dani Lah Jure Kobe Anton Dragovan Slavnostni govornik na proslavi v Semiču je bil podpredsednik skupščine SRS - j Vladimir Logar. _______J < mernejši razvoj Slovenije tudi pozitivne posledice za notranje odnose in razvoj samoupravljanja v celotni Iskri. Gradili smo medsebojne odnose na načelih ena ko pr a v nega partnerstva, medsebojne solidarnosti in soodvisnosti. To so temeljni kamni, na katerih bomo morali tudi v prihodnje graditi svoje odnose in jih poglabljati v duhu novih ustavnih načel o samoupravnem združevanju dela in sredstev, da bi družbena sredstva, s katerimi upravljamo, na katerikoli točki čim bdi smotrno in ekonomično uporabljaliv naši Iskri ter tako povečevali naše nacionalno bogastvo. V tem pogledu nas čaka še velike dela, ki bo terjalo še veliko pogJa' bljanja in skupnega ocenjevanja naših razvojnih možnosti v prihodnje. Kaji' zavedati se moramo, da nam skokovit razvoj moderne tehnologije ne do" ( Nadaljevanje na 5. stran® direktorjev tovarne je prejelo zlate značke Iskre in diplome. Štiriindvajset zaslužnih članov kolektiva je prejelo drždvna odlikovanja - štitr red dela s srebnim vencem, dvajset pa medalje dela za dosedanji delovni prispe vek. ■De/ gostov na proslavi, med katerimi sta bila tudi pobudnika proizvodnje kondenzatorjev v Semiču in prva direktorja tovarne. (Nadaljevanje s 4. strani) voljuje niti trenutka premora in samozadovoljstva z doseženimi rezultati. Pred nami je novo srednjeročno obdobje, v katerem bomo morali modernizirati skoraj celoten proizvodni program in ga uskladiti z zahtevami tretje tehnološke revolucije. Kajti marsikateri izdelek, ki danes še prinaša dobiček, bo čez pet let muzejski eksponat. Sedaj smo sredi sprejemanja srednjeročnega načrta razvoja, s katerim bomo položili temelje našemu razvoju za nadaljnjih 10-15 let in sleherna napačna odločitev ima lahko usodne posledice za obstoj. Doslej smo vedno našli dovolj moči in volje za skupne odločitve, zavest o soodvisnosti in občutek- solidarnosti sta prevagala nad ozkimi, kratkoročnimi in rekel bi kratkovidnimi pogledi. Prepričan sem, da to pot ne bomo ravnali manj modro, vendar želim poudariti, da sedanje odločitve terjajo od nas še večjo dalekovidnost in še večjo pripravljenost upoštevati skupne interese. Bolj kot doslej bomo morali združevati sredstva in dajati prednost sporazumno dogovorjenim prioritetnim ciljem, ker gre za uvajanje novih tehnologij, ki so pogoj za modernizacijo naše celotne proizvodnje. S tem bomo hkrati ustvarili tudi osnovo za novo kvaliteto medsebojnih dohodkovnih odnosov, kar nam nalaga nova ustava ter novi zakon o združenem delu. Tovarišice in tovariši, čeprav smo se danes zbrali zaradi proslavljanja vašega jubileja, sem si vendar dovolil obrniti vašo pozornost tudi v bodočnost. Kajti ne bi si mogli storiti slabše usluge, kot če bi se uspavali z doseženimi uspehi. Proslavljajmo torej z zbiranjem moči in tehtanjem izkušenj, da bi se usposobili za nove težavne naloge. Naj vam na koncu še enkrat čestitam k jubileju in vam povem, da se skupaj z vami veseli vaših uspehov vsa Iskra in pričakuje od vas tudi v prihodnje svetal vzgled, predvsem pa tesno sodelovanje pri razvijanju naše i,Iskre" Slavnostni govornik na proslavi 25-letnice semiške Iskre je bil podpredsednik skupščine SRS in nekdanji generalni direktor in predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar, ki je v začetku svojega govora dejal: Imam prijetno nalogo, da vam v imenu Skupščine SR Slovenije čestitam k vašemu jubileju, ki ni le jubilej vašega kolektiva, temveč tudi širšega območja. Zahvalil bi se in dal tudi priznanje pionirjem, ki so pred 25 leti polagali temelje skromne proizvodnje elektronskih elementov, iz katerih je nastala delovna organizacija, ki predstavlja v družini Iskrinih delovnih organizacij eno najvitalnejših in dinamičnih organizacij. Seme, ki ste ga za seja Mi je rodilo bogate sadove. Preko Proslavo je popestrila Godba na pihala iz Črnomlja. Recitatorja - pionirka in mladinec sta z doživeto recitacijo prispevala h kratkemu kulturnemu programu proslave. 1000 zaposlenih delavcev predstavlja zelo zelo pomemben gospodarski faktor za razvoj območja, ki je predstavljalo v času NOB jedro celotnega NOB na Slovenskem. Sodelovanje tovarne s krajevno skupnostjo in občino je rodilo take uspehe na katere ste lahko ponosni in postaja primer, ki je poznan širom Slovenije. Vaše sodelovanje je značilen primer, kako naj se delovna organizacija vključuje in vpliva na razvoj širšega okolja. Med delavci že zdavnaj preveva spoznanje, da ni možno razvijati proizvodnje brez ustreznega razvoja družbenih dejavnosti okolja v katerem delavci žive. Vaši poslovni rezultati so rezultat trdega dela, odrekanja v korist izgradnje materialne osnove za proizvodnjo. Vaša razvojna koncepcija, ki je lastna Iskrini, je tudi primer, kako se dajo v gospodarsko nerazvitih območjih, z relativno majhnimi družbenimi sredstvi, oz. s sistematičnim vzgajanjem domačih kadrov, s pomočjo velike integrirane organizacije in z ostro specializacijo, doseči veliki gospodarski uspehi, ki niso v korist samo vam, temveč tudi širši družbeni skupnosti. Vaš primer, kot tudi primeri nekih Iskrinih delovnih organizacij, kažejo pot razvoja gospodarsko ne-dovolj razvitih območij naše republike kot celotne Jugoslavije. Tako kot Iskra Semič, je tudi celotno gospodarstvo doseglo v preteklem obdobju pomembne gospodarske j n socialne uspehe. Elektroindustrija, ki pred vojno praktično ni obstajala, se je v svobodi razvijala s' takšno stopnjo rasti, da je postala drugi izvoznik v Sloveniji." V nadaljevanju svojega govora je Vladimir Logar govoril o srednje ročnih načrtih našega nadaljnjega razvoja, gospodarskih gibanjih doma in v svetu, o produktivnosti dela in o inovacijski dejavnosti ter o pomembni družbeno-politični akciji-razpravi o Na proslavi je uspešno sodeloval tudi ženski pevski zbor iz Črnomlja. Sicer kar prostrano tovarniško dvorišče je komajda sprejelo vse, ki so se udeležili proslave 25-letnice tovarne JZ RAZPRAV O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Delavci »uporabljajo« TOZD Javne razprave o osnutku zakona o združenem delu prav te dni tečejo na vseh ravneh in področjih s polno paro. Med pomembnejše razprave te vrste v Sloveniji sodi vsekakor strokovno posvetovanje, ki sta ga pod delovnim naslovom: TOZD in uspešnejše gospodarjenje, organizirala Gospodarska zbornica in Inštitut za organizacijo,ekonomiko in tržne raziskave (ITEO) 17. in 18. junija v Portorožu. Zadnji je na proslavi govoril predsednik občinske skupščine Črnomelj - inž. Martin Janžekovič, ki je odlikovancem izročil državna odlikovanja. osnutku zakona o združenem delu. Svoja izvajanja pa je podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar zaključil takole: Dragi tovariši, vabim vas, da se čim bolj vključujete v razprave in odločanje o srednjeročnih planih in zakonu o združenem delu, ga konfrontirate z vašimi problemi in daste svoja stališča. Vam vsem želim, da bi se Iskra Semič še nadalje uspešno poslovno razvijala, da bi vplivala na gospodarski in družbeni razvoj Bele Krajine in celotne naše družbene skupnosti. Naj živi socialistična republika Slovenija, naj živi socialistična Jugoslavija, naj živi predsednik Tito"! Slednji je spregovoril predsednik občinske skupščine Črnomelj inž. Martin Janžekovič, ki je iskreno čestital delovnemu kolektivu Industrije kondenzatorjev za petindvajsetletne uspehe in velik prispevek, ki ga je Iskra dala Semiču in celotni Beli Krajini. Predsednik Martin Janžekovič je nato najprej predal red dela z zlatim vencem tovarni Iskra v Semiču, nato pa še štiriindvajsetim zaslužnim članom kolektiva red dela s srebrnim vencem in medalje dela. Odlikovanje tovarne je prevzel predsednik delavskega sveta Peter Simonič, ki je nato šestim delavkam, zaposlenim v tovarni že od njene ustanovitve ter pobudnikoma proizvodnje kondenzatorjev v Semiču Rudiju Jan-čaiju in Rudiju Deržiču ter nekdanjima direktorjema Antonu Lovku in Francu Koširju, kakor tudi sedanjemu direktorju Jožetu Kočevarju -predal zlate značke Iskre z diplomo, končno pa še petdesetim zaslužnim delavcem tovarniška priznanja. V kratkem kulturnem sporedu so nastopili recitatorji in ženski pevski zbor iz Črnomlja, proslavo pa je z Internacionalo zaključila Črnomelj ska godba na pihala. Številni gostje in udeleženci proslave pa so si potem še ogledali proizvodnjo v tovarni, ki je bila ta dan odprta za javnost. Tako so Semičani dostojno proslavili srebrni jubilej svoje tovarne, j. c. Specifično za to posvetovanje je, daje tržišče referatov izhajalo iz povzetkov spoznanj, ki so nastajale predvsem v okviru raziskave, ki v organizaciji omenjenega inštituta poteka že več kot dve leti pod istim delovnim naslovom. Ker je bil mentor tej raziskavi Roman Albreht, kije hkrati tudi predsednik zvezne komisije za pripravo zakona o združenem deluje razumljivo, da je bila raziskava, predvsem zadnji čas usklajena s spoznanji sestavljalcev teksta osnutka zakona o združenem delu. Zato je razumljivo, da je posvetovanje v Portorožu izzvenelo v poudarjanje ter v znanstveno razlago nekaterih bistvenih prvin naših družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, opredeljenih v osnutku zakona o združenem delu, bodisi, da gre za nove ali pa ponovno in še bolj jasno pom daijene temeljne sestavine odnosov v naši družbi. Dvodnevno posvetovanje je zgostilo razgovor med petstotimi udeleženci predvsem okrog dveh glavnih tem in sicer prvi dan o dohodku v združenem delu,drugi dan pa o samoupravnem organiziranju združenega dela, kot je zamišljeno po osnutku zakona o združenem delu. Roman Albreht je v uvodnem ekspozeju poudaril dvojni značaj dohodka in dohodkovnih odnosov v združenem delu. Dohodek je hkrati kategorija materialne reprodukcije, to je reprodukcije proizvodnih sil ter hkrati kategorija družbenoekonomskih odnosov, to je obnavljanja položaja delavca v združenem delu. Da bi se delavec lahko pojavil kot subjekt upravljanja družbene reprodukcije, se mora konstituirati skupaj z drugimi delavci, s katerimi skupaj ustvarja delovni rezultat, v temeljno organizacijo združenega dela. Slišali smo zanimivo in pomembno misel, da delavci v združenem delu „uporabljajo“ temeljno organizacijo združenega dela kot obliko, preko katere lahko družbeno uveljavljajo svoje interese in uresničujejo svoje smaoupravne pa tudi družbenoekonomske pravice. Ni torej TOZD subjekt izven ali poleg delavcev, pri kateri bi bili delavci zaposleni, kot smo nekoč govorili v zvezi s podjetjem, temveč je TOZD le konstitutivna oblika, ki delavcem, ki ustvarjajo skupen delovni rezultat, omogoča položaj upravljalca družbene reprodukcije. Prav tako je bilo poudarjena zamisel iz osnutka zakona o združenem delu, po kateri o konstituiranju TOZD lahko odločijo edinole delavci, ki se jih to tiče, in nihče drug (R. Albreht). Le, kdor takšni odločitvi delavcev oporeka, naj to dokaže, na primer z elaboratom. Bistvena značilnost odločanja v TOZD pa je ta, da delavec po samoupravni poti išče v vseh svojih interesih skupni imenovalec z drugimi delavci, je, da spoznava skupne interese, o vsem, o čemer pa odloča, pa odloča skupaj z drugimi delavci. Neposredno upravljanje, ki je neodtujljiva pravica delavca v združenem delu, pa se izraža v neposrednem osebnem izrekanju delavcev o posameznih zadevah, v delegatskih odnosih, ki omogočajo skupno odločanje ter spoznavanje interesov drugih v širšem družbenem in gospodarskem prostoru, ter v delavski kontroli. Na posvetovanju smo slišali še številna druga pomembna spoznanja, ki bodo po vsej veijetnosti privzela zakonsko postavitev naših odnosov, ki jo bo treba upoštevati v vsakdanji praksi jutri, oz. po sprejemu tega zakona. V kolikor smo že doslej izhajali iz pojmovno istih zasnov našega medsebojnega obnašanja v združenem delu in v poslovanju, nam ne bo težka njihova polna uveljavitev. Posvetovanju so prisostvovali pretežno vodilni strokovnjaki iz organizacij združenega dela, prav tako pa tudi številni vidni družbenopolitični delavci. mak ISKRA = Štev. 26 — 26. junij 1976 Usoda slovenskega naroda v narodovih rokah □ D_ ^ Med številnimi proslavami ob stoletnici Cankarjevega rojstva je bila gotovo med najtehtnejšimi in najbolj zanimivimi razprava književnikov in literarnih zgodovinarjev iz vse Jugoslavije na temo: Cankar-umetnik in borec, ki jo je priredilo uredništvo Komunista ob začetku tedna Komunista pod geslom „Človek, delo, kultura." Dvodnevne okrogle mize o Cankarju so se udeležili Josip Vidmar, Marja Boršnik, Rad oj i ca Boškovič iz Črne Gore, Jaro Dolar, Rudolf Golouh, Karel Grabeljšek, Jože Javoršek, Marko Kravos, Janko Liška, Janko Messner, Dušan Moravec, Franc Petre, Ivan Potrč, Jožo Puljizevič iz Hrvat-ske, Branko Rudolf, Aleksander Spasov iz Makedonije, Dimitrije Vučenov iz Srbije in Franc Zadravec, medtem ko je srbski akademik Velibor Gligorič poslal pismeni prispe-vek._ Čeprav so udeleženci okrogle mize razpravljali o različnih temah in govorili z različnih aspektov, je vendar moč potegniti neko skupno črto, kije bila značilna za razpravo. Šlo je namreč za ugotovitve'in dognanja o Cankaijevi idejni in socialistični naravnanosti, o njegovem pojmovanju angažirane, tendenčne in idejne umetnosti, o njeg; vi izrazito proletarski usmerjenosti, pa . tudi o njegovi politični delavnosti, napredni in vizionarski, ki jo je zlasti izpovedoval v svojih govorih in publicistiki, ko je poudarjal, da je usoda slovenskega naroda v rokah slovenskega naroda, naroda proletarca. Skratka, Cankar je na tem simpoziju zaživel v tisti resnični in dejanski luči, ki neločljivo povezuje tako Cankarja kot umetnika kot Cankarja družbenopolitičnega delavca z zelo jasnimi in premočrtnimi pogledi tako na umetnost kot na politiko in družbenopolitična dogajanja njegove dobe. Udeleženci razprave so tako decidirano in znanstveno dognano ovrgli vse tiste, še danes prisotne podmene in poskuse, ki hočejo Cankarja ločiti na umetnika in družbenega delavca. Posebej zanimiva je bila razprava na temo o Cankarju in religiji, ko smo še danes, v preteklosti pa še mnogo bolj, priča poskusom, da bi Cankarja razglasili za kristjana, še več, za katoličana ter pri tem navajali njegov znani triptih „mati, domovina, bog." Razpravljale! so nedvoumno dokazovali in dokazali, da Cankar v nobenem primeru ni bil niti kristjan, kaj šele katoličan in kot tak pripadnik tradicionalne religije pri nas. Nasprotno, Cankar je bil v vsej svoji bitki, v vsem svojem delu, v vsem svojem prepričanju socialist, kar je nemalokrat zelo jasno izpovedoval v svojih delih, zlasti dramah in publicistiki, da o njegovi kandidaturi na Usti sodah demokratske stranke na državnozborskih volitvah 1907. sploh ne omenjamo. In končno, na simpoziju je tekla tudi beseda o Cankarju v jugoslor vanskem prostoru, v kateri je bilo ugotovljeno, da je Cankar še za svojega življenja imel vpliv tudi na druge jugoslovanske literature, da seje že takrat s svojim delom vključeval organsko v jugoslovanski prostor, saj je končno sam neomajno verjel in izpovedoval, da je prihodnost in nadaljnji obstoj slovenskega naroda mogoč samo v skupnosti enakopravnih narodov, povezanih v jugoslovansko federacijo, kar seje danes tudi v resnici zgodilo in potrdilo njegovo vizijo v usodo in prihodnost našega ljudstva. - mak — 1 NOVO MESTO V □ □□□ V □ □□ □ □□□ . frjERNEJ . o * □ □□□ □ □□ □□ D □□ GOZD BREZJE Kažipot m proslavo dneva Iskre v Šentjerneju. Udeleženci proslave dneva Iskre 3. julija v Šentjerneju si bodo v Šentjerneju in njegovi okolici ogledali številne zanimivosti. OTOK PRI DOBRAVI — freisinški trg Gutenvverth je v Šentjerneju pomemben kulturni spomenik, drugi pa je kartuzijanski samostan v 3 km odaljenih Pleterjih, z znamenito knjižnico in zbirko NOV Dolenjskega muzeja. Slednjo si lahko ogledajo tudi ženske, ki sicer v samostan ne smejo. V 3 km oddaljeni vasi Groblje so vidne rimske izkopanine ob nekdanji cesti Emona—Siscia. Tudi v bližnji Kostanjevici na Krki je kaj videti, zlasti znameniti grad, na čigar vrtu je znana Forma viva. Za motorizirane ljubitelje kopanja — tudi Ca-teške in Šmarješke toplice niso daleč proč od Šentjerneja! Občutje v lesu Janez Vovk je doma na Polici pri Na klem, blizu Kranja. Je upokojeni učitelj praktičnega pouka za kovinarske poklice, dolgoletni sodelavec Šolskega centra Iskre v Kranju. Lani je „ prvič javno razstavil svoje rezbarske izdelke v prostorih Iskrine trgovine na Titovi cesti, hkati z drugimi likovniki Iskre. Že tedaj so vzbudili precejšnjo pozornost s svojo izvirnostjo in svojsko toplino. Te dni sem ga obiskala na njegovem domu, kjer je ljubeznivo odgovarjal na zastavljena vprašanja. „Kdaj ste se pričeli ukvarjati z rez-barstvom in s kakšnimi pobudami? " ..Poskušal sem rezbariti že kot otrok. Ta koj po vojni sem se ponovne občasno lotil rezljanja lesa, kadar mi je to čas dopuščal. Prvo moje večje delo so bili nabožni predmeti (jaslice) z a cerkve-naj prej na Primskovem, kasneje tudi za Šmartno pri Litiji, Stražišče in Mengeš. To je bila notranja nuja po izpovedovanju mojih občutij. Kot otrok sem prvič zagledal lepe rezljane jaslice v Kropi in od tedaj meje rezljanje vedno bolj privlačevalo. Ko pa sem šel v uk in kasneje na delo, v vojsko ter v času gospodarske krize s trebuhom za kruhom v Srbijo, ni bilo časa misliti na mojega konjička.." „Kaj najrajši rezbarite in iz kakšnega materiala? " ..Najraje delam to, kar se porodi v meni — ne po naročilu. Veseli me pri tem samo lastna ideja, saj gre pri rezljanju v izgubo precej časa. Izredno O rezbarski umetnosti smo se pogovarjali z upokojenim Iskrašem — rezbarjem Janezom Vovkom me privlačujejo motivi kmečkih ljudi — izrezlal sem kosca, žanjico, sejalca, gobarje, delal sem že tudi figure planincev (ker sem tudi sam navdušen hribolazec), pastirske, planinske in ostale ljudske motive v večjem številu figuric. Predvsem uporabljam les, najraje lipov, hrastov, tudi hruškov in brezov. Pri tem ni odločilna izraznost motiva, temveč velikost — hrast n. pr. ni primeren za rezljanje manjših oblik, do-čim lipa lahko da veliko detajlov, ne moreš pa je n. pr. postaviti na prosto, ker kljub vremenski zaščiti ni obstojna. Vosek, parafin, malo lanenega olja in malo terpentina se mi je izkazalo kot najboljša zaščita, ki hkrati poudarja globino in izrazitost reliefnih izdelkov. Ve čji izrazni učinek dosežem s primešanimi barvami, največ rjavkastimi, ki poudarijo naravno barvo lesov- Ko so že pobarvani, izstopajoče površine še malo osvetlim s smirkovim papirjem ter premažem z že omenjeno mešanico." ..Poskušate v svojih delih izražati kaj posebnega, pričarati razpoloženjski videz figuric? " ,,Na vsak način- D o sedaj sem n. pr. že trikrat izrezljal lik Jurčičevega Krjavlja in to v različnih velikostih. Potrudil sem se, da sem po opisu v knjigi dosegel celo zabuhlost njegovega obraza. Rad upodabljam starejše ljudi z izrazitimi potezami, ki jih je v njihove obraze izklesalo življenje- N. pr. — moj Hlapec Jernej, mislim, da predstavlja lik žalostnega, potrtega in razočaranega starca. (Tega predstavlja tudi naša fotografija — op. p.) N. pr. moj mlad kmečki par v narodnih nošah izraža žalost slovesa med fantom in dekletom in tudi ozadje hribovske domačije lepo dopolnjuje motiv. Moj gobar predstavlja starega bajtarja, že malce upognjenega in utrujenega od iskanja gob. Od ženskih figur upodabljam v lesu samo svoje domače- Oblikoval sem že tudi glavo otroka v nara- ' ' <3 fKlSfC 'To F ; Janez Vovk s svojim Hlapcem Jernejem v letošnji kiparski koloniji v Vidmu ob Ščavnici E Janeza Vovka posrečeno delo: Gobar. OBVESTILO ŠTIPENDISTOM Obveščamo štipendiste ISKRE, da je na voljo še nekaj ino^ zemskih praks v tovarni SEL — Stutgart, ZRN in v tovarni SKIL na Nizozemskem. „ . Prijave sprejema Služba štipendiranja, Prešernova 27, Ljubljana, do vključno 28. 6. 1976. IOKŠI vni velikosti — enkrat v ilovici, za model, drugič pa isti lik v lesu. Ugotovil sem pri tem, da se da z ilovico laže upodabljati obraz, lahko odvzemaš in tudi dodajaš material, v lesu se pa dodajati ne da in je treba predvsem pri portretih zelo paziti." „Ste član Društva likovnikov ZP Iskra. O delu kranjske sekcije društva smo nedavno že pisali v našem glasilu-Vi pa nam, prosim, povejte, kaj Vam osebno pomeni članstvo v društvu in omenjeni sekciji? ..Pomeni mi veliko, saj je bilo do nedavna moje likovno delo znano le ozkemu krogu ljudi- Ko pa sem se ob ustanovitvi priključil Društvu likovnikov ZP Iskra, so moja dela na'razstavah društva (potujočih po Iskrinih filialah v Jugoslaviji) pritegnila širšo javnost. Letos maja sem se udeležil kiparske kolonije v Vidmu ob Ščavnici. Nisem se zlahka odločil za to sodelovanje, ko pa sem orišel tja, sem bil (Nadaljevanje na 7. strani) Nekdanji sodelavec Šolskega centra Iskra v Kranju je takole upodobil Hlapca Jerneja A SKLEPI 2. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE z dne 4. 6. 1976 Delavski svet je bil seznanjen, da so skupne službe delovne organizacije predložile pismene odgovore na vprašanja, ki jih je na prejšnjem zasedanju podal DS Tovarne TEN. Ti odgovori bodo posredovani delavskemu svetu Tovarne TEN. Delavski svet meni, da strokovnih vprašanj, kot so bila ta, ne kaže reševati preko delavkega sveta DO, ampak naj se posamezne temeljne organizacije zdmženega dela o takih zadevah obračajo direktno na skupne službe DO, ki so dolžne sodelovati pri reševanju problemov TOZD. Delavski svet je sklenil, da Iskra Elektromehanika Kranj in Tovarna števcev kot izvajalec, s sodelovanjem obratov: Orodjarna, Merilne naprave in Vzdrževanje, ter skupnih služb, na osnovi mednarodnega natečaja pristopijo k izgradnji tovarne števcev v TUNIZIJI in v ta namen prodajo licenco in know-how za postavitev tovarne in za proizvodnjo enofaznega števca E 76. DS pooblašča skupne službe, da v zvezi s tem sklepom pripravijo in sklenejo ustrezne posojilne pogodbe in pripravijo dogovor med navedenimi TOZD, ki bodo posel realizirale. Nadalje DS sklene, da se s »Fondom za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov11 Beograd sklene pogodba o zavarovanju tega posla ter kreditna pogodba za namensko financiranje posla. Delavski svet potrjuje generalno pogodbo o poslovno tehniškem sodelovanju, licenčno pogodbo in prvi aneks k licenčni pogodbi za proizvodnjo števcev E 7 in T 22 s firmo TTEAS Istanbul Turčija. Delavski svet je potrdil srednjeročni razvojni program računalniške dejavnosti v Iskri Elektromehaniki in v zvezi s tem potrdil dogovor s Philips Date Systems - Holandija o medsebojnem tehniškem in proizvodnem sodelovanju na področju računalništva. Delavski svet ugotavlja soglasnost TOZD, da združijo sredstva v smislu predloga dogovora in sprejema program njegove uporabe, z naslednjimi spremembami, ugotovitvami in dopolnitvami: 1. ) Zaradi nezadostnih sredstev in že nastalih splošnih potreb SSP se iz razporeda SSP po ZR 1975, po programu tč. 14/5, znesek 690.000 din črta in za toliko zmanjša oblikovanje in razpored sredstev za stanovanjsko izgradnjo - tč. 9. Zaradi tega se spremenijo tudi že predčasno sprejeti sklepi _ DS, ki se nanašajo na dodatne izločitve iz SSP po ZR 1975 za stanovanjske potrebe in odloči, da se tudi ta del financiranja opravi s podaljšanjem iz rednih virov stanovanjskega prispevka. 2. ) Za odpravljeni razpored pod tč. 14/5 se poveča razpored za drugo posebno porabo pod tč. 14/4 v višini 690.000 din in porabi: —Elektronika, Horjul za kanalizacijo 220.000 din - TEL Blejska Dobrava za potrebe KS 150.000 din VABILO K SODELOVANJU Likovno društvo Iskra organizira likovno razstavo ob tednu Iskre 3. julija 1976 v osnovni šoli v Šentjerneju. Razstavne predmete je treba dostaviti osebno v osnovno šolo v Šentjernej 2. julija 1976. Morebitne podrobnejše informacije dobite pri Ivu Raz-boršku, Ljubljana, Topniška 58, tel. 314-288. — TOZD-i s skupnim žiro računom za Počitniško skupnost ISKRA — Ra zšiija se namen in povečujejo sredstva v zadnji postavki za druge potrebe KS, organizacij in šol po posebnih odobritvah pristojnih organov 220.000 din skupaj 690.000, din 3. ) Odobri se način in obseg oblikovanja skupnega sklada skupne porabe (SSSP) s programom njegove porabe v višini 301.600 din. 4. ) Vsa druga združevanja oziroma financiranje zadev iz SSP se opravijo po posebnih dogovorih med organizacijami, s tem, da so dotacije ZSMS in ZK iz sklada' SSP že oblikovane kot skupne obveznosti. TOZD s samostojnimi žiro računi združujejo sredstva SSP v višini 19,230.000 din jih skupno porabijo po sprejetem programu. 5. ) Za financiranje KS je treba iskati še druge vire in sistemske rešitve. Predlagamo enotno regulacijo prispevkov za financiranje družbenega standarda v občinah (družbeni dogovor). Temeljne organizacije združenega dela naj ne sklepajo o posebnih prispevkih v te namene, dokler jim ni znana višina razpoložljivih sredstev SSP. Ker Tovarni elektronskih instrumentov Horjul s tem razporedom niso zagotovljena sredstva za kritje vseh obveznosti po sporazumih in dogovorih s Krajevno skupnostjo, so strokovne službe zadolžene, da v teku enega meseca poiščejo možnost načina plačevanja teh obveznosti. 6.) Za financiranje povečanja zmogljivosti Restavracije, za delovanje političnih organizacij ZP in Počitniško skupnost ISKRA (izvzemši TOZD s samostojnimi žiro računi) v 1. 1976 za leto 1975 in 1976 ni na razpolago dovolj sredstev. Zato naj se v okviru organizacij iščejo še dmgačne sporazumne rešitve. Delavski svet je sprejel predlog poslovnega odbora in družbenopolitičnih organizacij in predlaga ZBOROM DELAVCEV, da sklepajo o pomoči prizadetim od potresa na tolminskem območju in Posočju, s tem, da se v te namene dodeli enodnevni zaslužek od osebnega dohodka, doseženega v juniju, odtegnjen pa bi bil delavcem pri izplačilih 15. julija. Predvideno je, da bo za celotno delovno organizacijo na ta način zbranih 1,739.960,44 din. Delegati so soglasno zahtevali, da se ta prispevek nameni res za pomoč prizadetim in da se ne dodeli kot posojilo. Nadalje delegati predlagajo, naj se pri pristojnih občinskih in republiških organih skuša doseči, da v prihodnje za take akcije od denarnih pomoči ne bi odvajali prispevkov iz bruto OD. Delavski svet je bil seznanjen s pregledom izplačanih OD, doseganja norm in opravljenih nadur v mesecu aprilu. Iz pregleda je razvidno, da so OD v aprilu za 0,5 % višji od predvidenih. Na dur je bilo vključno z aprilom v letošnjem letu opravljenih 21 % letne planirane kvote, vendar so nekatere TOZD svoj plan nadur močno presegle. Zaradi tega naj le-te v prihodnje odobravajo nadurno delo le v nujnih primerih za proizvodna dela. Pregled doseganja norm kaže, da slednje po Refa sistemu narašča, saj so bde v aprilu v poprečju te norme dosežene s 149,91 %. Delavski svet opozarja vodstva TOZD in delavske svete TOZD, naj temu problemu posvetijo vso pozornost in iščejo tudi vzroke preseganja. Več skrbi je treba posvetiti izpolnjevanju delovne dokumentacije, na kar je tudi že opozoril poslovni odbor Elektromebanike. Delavski svet je bil seznanjen s potekom razdelitve posojil individualnim graditeljem stanovanjskih hiš za TOZD, ki so locirane na kranjskem območju. Na naslednjem zasedanju DS bo podano končno poročilo o razdelitvi posojil, ker dislocirane TOZD o tem še niso sklepale. Ker predlog razdelitve sredstev SSP po zaključnem računu za leto 1975 ne vključuje že sprejetega sklepa DS DO, da se za individualno gradnjo letos nameni poleg 4 milj. din iz prispevne stopnje za stanovanjsko izgradnjo še 2 milj. din iz sredstev SSP, delavski svet ta sklep razveljavlja. To pomeni, da se bodo vsa sredstva za individualno gradnjo črpala iz tekočega dotoka za stanovanjsko gradnjo, kar bo podaljšalo dobo koriščenja kreditov. Razvoj v Elektromotorjih je kos svojim nalogam ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ Naše podjetje je sprejelo ambiciozen in smelo zasnovan srednjeročni razvojni program, prav takšna pa je tudi usmeritev za daljše obdobje. Čedalje večji delež zavzema proizvodnja elektronske telefonije, obenem pa posvečamo vse več pozornosti tudi uvedbi elektronike v druge proizvodne panoge. Naša vodilna razvojna intencija je proizvodnja in prodaja računalniških sistemov za poslovne namene in za vodenje procesov; tako poleg dosedanje proizvodnje računalnikov in za potrebe elektronskih telefonskih central Metaconta razvijamo tudi lasten računalnik na osnovi mikroprocesorja za krmiljenje zasebnih elektronskih telefonskih central, želimo pa poseči še na področje poslovnih računalnikov. Pri uresničevanju teh projektov so ključni dejavnik strokovni kadri, zaradi česar vabimo k sodelovanju - 15 DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE; - 10 DIPLOMIRANIH STROJNIH INŽENIRJEV; - 10 DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV; - 10 EKONOMISTOV; - 10 ELEKTROTEHNIKOV ZA ŠIBKI TOK. Nove sodelavce želimo angažirati na področjih: — raziskav in razvoja novih elektronskih in elektromehanskih komponent; — projektiranja elektronskih vezij in naprav; — razvoja elektronskih telefonskih central; — razvoja in aplikacij računalniških sistemov; — programiranja procesnih računalniških sistemov; — razvoja perifernega sistema in telefonskih omrežij; — razvoja in tehnologije v merilno regulacijski in stikalni tehniki; — komercialne funkcije. Kandidati morajo imeti ustrezno izobrazbo, zaželeno pa je znanje angleškega jezika ter eventualna ustrezna praksa; začetnike bomo sprejeli na pripravniška delovna mesta. Vsi, ki želite opravljati kreativno delo, pri katerem boste lahko uporabili svoje znanje — ki bo tudi ustrezno cenjeno in vrednoteno — se odločite za zaposlitev v naši delovni organizaciji, katera izredno hitro povečuje proizvodnjo, se tehnološko modernizira ter osvaja najsodobnejši in najzahtevnejši proizvodni program v svoji panogi, in torej s tem zagotavlja maksimalno možno uresničevanje strokovnih kakor tudi osebnih ambicij zaposlenih kadrov. Vsem sodelavcem bomo omogočili nadaljnji strokovni razvoj, in to z izpopolnjevanjem ter izobraževanjem ob delu kakor tudi z organizacijo specializacij. Kandidate prosimo, da pošljejo pismene vloge z navedbo področja, na katerem želijo delovati, in kraja zaposlitve (Kranj ali Ljubljana) do 10. julija 1976 na naslov: ISKRA Elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. Razvojni sektor v Iskri v Železnikih ima zelo svojstven položaj v državi. Je edini izključni in največji proizvajalec idej in načrtov na svojem področju. Ker pa v Elektromotorjih tudi mnogo izvažajo, se mora prilagoditi svetovnim normam, tehničnim novitetam in najnovejšim dognanjem na področju malih elektromotorjev. Zaradi edinstvenega proizvodnega programa pa so strokovnjaki v tovarni za vse važnejše odločitve v večini primerov navezani zgolj nase. Celo z inštituti in njihovimi strokovnjaki si lahko zelo malo pomagajo, saj ti navadno poznajo razvojno problematiko te zvrsti le od daleč in zgolj teoretično. V razgovoru z vodjem razvojnega sektorja Jožetom Sturmom smo zvedeli, da je njihovo delo vedno napeto, predvsem pa odgovorno. Povedal je: „Naše delo ni imaginarno, ampak strogo utilitaristično in praktično. Za čisto znanost gotovo ni časa, saj ga največkrat zmanjka celo za daljnjeročnejše načrtovanje izdelkov. Vse delamo sproti in navadno se že mudi. Nekako po gasilsko gre, kadar dobimo naročilo, mora izdelek v proizvodnjo včasih po dveh treh mesecih od naročila. To pa je silno malo za pripravo dokumentacije, laboratorijske in merilne preizkuse, izdelavo prototipov in orodij. Poleg tega nas je le dvajset zaposlenih v sektorju. Trg pa diktira neusmiljen tempo, saj le novi, praktičnejši in lepši izdelki zamikajo kupce. Poleg tega se kupci vsebolj zanimajo za kvalitetne, trajne in sodobne gospodinjske aparate. Za to pa je treba vedno novih malih mo-toijev, ki morajo biti v vsakem primeru ceneni, vse manjši in kakovostni. Ravno v zadnjem času vsi kooperanti Elektromotorjev zelo menjajo proizvodni načrt, Girmi celo sto odstotno. Novi gospodinjski aparati, za katere bodo izdelovali motorje v Železnikih, pa zaradi novih lastnosti in kvalitet zahtevajo nove motorje. Tovarna v Železnikih pa ima zadnje čase to prednost, da pri razvoju gospodinjskega aparata sodelujejo kooperantovi in domači strokovnjaki, da tako že ob nastajanju računajo z motorjem, možnostmi tovarne in zahtevami tržišča. Iskra v Železnikih te razgovore vodi sama, saj nobena naša služba ne razišče trga, zlasti svetovnega ne za 3 do 4 leta vnaprej. Ideje navadno dobijo od tujega proizvajalca, ki rabi kvalitetne motorje. Kupci pa se radi obračajo na Elektromotorje za dobavo njihovih izdelkov. „Saj je mali elektromotor najbolj znan izvozni artikel na svetovnih tržiščih od vseh izdelkov, kar jih Iskra izvaža,11 nam je zatrdil tovariš Šturm. Letos so dali na trg sesalnik za prah Iskra - AEG. Lepo je bil sprejet, saj je povpraševanje po njem tolikšno, da ga za domače tržišče ne morejo izdelati dovolj. Poleg tega imajo velik posel z Elektro - Praga iz Hlinskega na Češkem. Zanje v kooperaciji izdelujejo sesalne enote, Čehi pa ohišja za sesalnike. Precej vzorcev motorja so pripravili za švicarsko firmo Gimelli. Za podjetje Empire iz ZDA pa nove varnostne sirene. Za vse te izdelke je vse bolj važna kvaliteta. Količine so lahko varljive, saj so cenjeni in dobro plačani le kakovostni izdelki. Ti pa zahtevajo mnogo mozganja, pozorno delo, natančno kontrolo in čimvečjo trajnost. Seveda pa se v razvoju ukvarjajo tudi s tekočo proizvodnjo in izboljšavami motorjev, kijih imajo že v proizvodnji. Pri teh navadno ostane kvaliteta ista, ali še boljša, spremenijo pa in pocenijo izvedbo. Žal pa si čedalje teže pomagajo s cenejšimi materijah, ker pri tem trpi kakovost, kar pa si ne morejo privoščiti. Žal pa je ob takih izboljšavah treba premagati poleg kopice tehničnih težav še mentaliteto in tradicionalizem nekaterih sode-• lavcev, ki ostajajo pri trditvi, „če je bilo dobro doslej, zakaj ne bi bilo še naprej!11 V načrtu imajo tudi motorček s permanentnim magnetom, ki ima to prednost, da je izredno majhen. Ta bo prišel posebno prav pri zelo popularnem modnem artiklu garnitur za frizi-ranje. Ta majhen aparatek ima osnovni del, po domače bi rekli gonilo in priključke za glavnik, ščetko, šobo za sušenje las in ondulator. Teh aparatov prodajo mnogo, ker so zaradi majhnega fizičnega obsega zlasti pripravni za potovanja in ker so vse-(Nadaljevanje na 8. strani) Nova mesoreznica iz mednarodne kooperacije: Iskra Girmi. Občutje v lesu (Nadaljevanje s 6. strani) navdušen nad ostalimi udeleženci, predvsem pa nad zvokom dlet in kladiv, ki so oznanjala pristni delovni zagon enakih navdušencev kot sem sam. Na ustanovnem občnem zboru našega društva je bilo govora tudi o strokovnih mentorjih. Ker se do tedaj z deli nisem pokazal v javnosti, mi je bila misel všeč. Vendar glede mene osebno kaj dalj ob zamisli o mentorstvu še nismo prišli. Za ostale likovnike — slikarje je laže." „Se strokovno izpopolnjujete in kje? Hodite na likovne razstave? ,,Kot sem ravnokar omenil, teh možnosti strokovnega izpopolnjevanja še ni, rad pa hodim na likovne razstave — v Kranj, v Ljubljano, hodim tudi na predavanja v ljubljansko Moderno galerijo. Nestrpno že pričakujem junijski krog predavanj na temo kiparske tehnike." ..Prosim, povejte nam za konec še kaj o zanimivih plateh svojega ,„ko-njička"in načrtih za bodočnost." »Nadaljevati mislim z istim delom kot do sedaj, s podobnimi motivi- Delam v kleti svoje hiše na Polici Pri Naklem in velikokrat me pride kdo obiskat. Obiskovalci želijo kaj kupiti ali naročiti, vendar pa bolj nerad prodajam svoje stvaritve, ljudje pa mi ne dajo miru. Tudi materiala nimam vedno na razpolago. Če pa je kakšna izredno zanimiva ideja za upodobitev, jo lahko tudi sprejmem. Ze lo rad tudi vrtnarim in sadjarim, posebno rad vzgajam jablane in sadje nasploh." Ob odhodu s cvetočega vrta Vovkovih, kjer sta prešerno cvetočim grmom jasmina nekako navkljub vsa zgrbljena čemela iz hrasta izrezljana Krjavelj in Starec, mi je pogled nehote še enkrat ušel v delavnico mojstra Vovka. Dajala je prijetno vznemirljiv videz ustvarjalne vneme, pripravljeno orodje in naokrog raztresene iveri, so pričali o nastajanju novih stvaritev. Starožitno in domače je dišalo po raznih lesovih in barvah in kar težko je bilo oditi. Zadaj za hišo so bila k steni prislonjena bruna, pripravljena za obdelavo. Prešinilo me je, da bomo lahko kmalu spet občudovali nove umetnine mojstra Vovka. Viktorija Budkovič—Rayyes Invalidi Elektromehanike obiskali Maribor Bil je lep sobotni dan, ko smo se zbrali, da se odpeljemo na obisk in prijateljsko srečanje k invalidom „Elektrokovine“ v Mariboru. Ta obisk je bil v bistvu povratno srečanje v delovnem okolju invalidov Maribora. V letošnjem marcu, ko so nas obiskali Mariborčani, smo jim omogočili obisk kranjske „Iskre“ in tovarne „Sava“, oni pa so nam tokrat razkazali tovarni „Talis“ in „Zlatorog“, poleg tega pa še elektrarno na mariborskem Otoku. Pot nas je vodila preko Domžal in Celja do Slovenske Bistrice, in je bila vseskozi vesela, za kar so skrbeli „neznani talenti" Iskrinega aktiva invalidov. V Slovenski Bistrici so nas počakali predstavniki invalidov „Elektrokovine“ iz Maribora. Ko smo dobili novega vodjo izleta tov. Pevca, pa se je začel resnejši del obiska v štajerski metropoli. Prvo, kar smo si ogledali, je bil mestni akvarij. To je ena redkih tovrstnih ustanov na Balkanu. Ima tropski, morski in mrzlo-vodni oddelek. V 39 bazenih prikazuje nad 100 vrst domačih in tropskih rib, ter razne živali iz vseh krajev sveta. Je med najlepše urejenimi v Evropi. Ima tudi tržni oddelek, kjer je možen zelo poceni nakup rib vseh vrst za domače akvarije. Pa tudi zdravil jim ne manjka, kar velja tudi za pribor. (V vednost: akvarij je odprt vsak dan od 8 — 12 in od 14 — 17 ure, prodajalna pa vse dni v tednu, razen nedelj, praznikov ter ponedeljka). Nato smo si ogledali tudi eno izmed elektrarn na Dravi. Tu smo pod strokovnim vodstvom obiskali jez s strojnico in razdelilnico električne energije. Tam so nas peljali še po dolgem hodniku, kjer smo si ogledali zapiranje in odpiranje vodnih pregrad. Bilo je res zanimivo. Kot tretji je bil na programu obisk tovarne piva „Talis“. To je sila moderna, 1. 1969 na novo zgrajena tovarna, ki ima 100 zaposlenih in izdela 300.000 hi piva na leto (zmogljivosti pa so še večje). Ko obiskuješ tovarniške prostore, skoraj ne veš, da tu delajo tudi ljudje. Vse je zaprto (zaradi sterilnosti). Vidiš samo, kako se po končanem postopku prikaže steklenica — polna, priprav- ljena za prodajo. Tovarna nam je tudi priredila degustacijo njihovega novega proizvoda „Pils 200“, ki nam je bil zelo všeč, in to ne samo po okusu ... Smo pač Gorenjci! Naposled smo obiskali še tovarne mila „Zlatorog". Da tu delajo res razna čistila (praške in milo) najboljše kvalitete, pove že samo dejstvo, da smo bili tudi mi hitro „oprani“, kar se tiče ogleda tovarn, saj je obisk proizvodnje, kjer izdelujejo praške in toaletno milo, trajal „celih“ 20 minut. Brezpogojno superavtomatsko! Po ogledu proizvodnih obratov smo obiskali še druge mariborske znamenitosti. Ker leži mesto Maribor na obeh bregovih Drave ob glavni cesti Trst-Ljubljana-Dunaj, se praktično duši v prometnem vrvežu. Šteje preko 100.000 prebivalcev. Čeprav je pomembno industrijsko središče, ima tudi turistične privlačnosti ter zdravo in blago podnebje. Gozdnato Pohorje je oddaljeno le streljaj. Maribor je kot mesto prvič omenjen v 13. st. Ima vehko kulturnih spomenikov: stolnico (12. st.), grad (15. st), obzidni stolpi (15. — 16. st.), magistrat (16. st), kužno znamenje (18. st.) itd. Tam so še: pokrajinski muzej, muzej NOB, parki in športni objekti. Po ogledu vseh teh zanimivosti smo že komaj čakali, da smo si v Klampfeijevi gostilni pridobili ob obilnem kosilu novih moči, nato pa se v veseli družbi in res odlični glasbi tria Svolšak kakšne tri ure vrteli in zabavali. Prišla je ura odhoda. Morali smo se posloviti od Mariborčanov, ki so nam pripravili res lep in prijeten dan. Ko smo se vračali, smo si mimogrede ogledali še prostore novega mariborskega letališča, ponosa Mariborčanov in strahu drugih letališč, ki se rada kopljejo v megli (ljubljanskega in graškega)... Pot od Maribora do Trojan je ob petju in vsesplošnem veselju kar prehitro minila. Pri Konšku smo si nakupili „bobov“ se odžejali in že smo v rokah izkušenega šoferja avtobusa Pavla Ruparja brzeli proti Gorenjski. Vsi zadovoljni, veseli ter z željo, da bi bilo takih izletov čimveč, smo se v poznih večernih urah poslovili. Franc Šenk Planinska sekcija in komisija za rekreacijo in šport v Iskri-Elektro-mehaniki Kranj organizirata v soboto, 10. julija PLANINSKI POHOD NA ČEŠKO KOČO in II. POLETNO PRVENSTVO BRANŽE ELEKTROMEHANIKE KRANJ V VELESLALOMU NA PLAZU NAD ČEŠKO KOČO Udeležijo se ga lahko člani kolektivov branžne organizacije in njihovi svojci, še posebej pa bo veseli celotnih družin. Po tekmovanju bo razglasitev rezultatov in piknik za udeležence ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Vsi bodo dobili spominske značke in nalepke, družine pa še posebno priznanje. Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje razrede: ženske A — do 30 let ženske B — nad 30 let moški A — do 35 let moški B — nad 35 let otroci (do 15 let) Odhod avtobusa izpred kranjskega kina ,,Center" bo ob 6. uri, začetek tekmovanja pa ob 10. uri. Prijave sprejemajo sindikalni referenti za rekreacijo, oz. tov. Kožar (tel. 29-52) — Skupne službe, Kranj, do torka, 6. julija. Prijavnina je 10 din. Vabljeni! RAZVOJ V ELEKTROMOTORJIH JE KOS SVOJIM NALOGAM (Nadaljevanje s 7. strani) stransko uporabni. V Železnikih upajo, da jih bodo kmalu poslali na trg, v kooperaciji seveda. Pravtako pri- Vodja razvoja Jože Sturm. opravljajo mlinček za mletje kave, ki bo kavo res mlel in ne drobil. Pri tem se kava ne bo segrela in bo ohranila vso aromo. Za italijansko firmo Girmi pa so razvili tritatuto, aparat z nekakšnim močnim nožem, ki ga poganja motor precejšnje jakosti. Aparat služi za pripravo biftekov in za rezanje zelenjave pred kuhanjem. Pripravljajo pa tudi motor za prenosno avbo za sušenje las. S to avbo na glavi se gospodinja lahko giblje po prostoru, medtem, ko suši lase. Izdelovali jo bodo v kooperaciji z nemško firmo ABC. Naj omenimo še dober know-hov posel, ki so ga naredili z motorjem za šivalne stroje. Prodali so ga v Turčijo, del polizdelkov pa bodo še vedno izdelovali in dobavljali iz Železnikov. Naj zaključim z mislijo tovariša Jožeta Šturma: „Ce hočemo uspeti, moramo stalno spremljati vsa dogajanja na tehničnem področju in na trgu ter loviti korak s svetom.." Kotar Z-------- N VELIKO ZANIMANJE ZA IZLET NA TRIGLAVSKA JEZERA X____________________J Še pred iztekom prijavnega roka za izlet na Sedmera Triglavska jezera se je zanj prijavilo že okoli 40 ljubiteljev gora. Ker prijave še prihajajo — in tega smo seveda zelo veseli — smo sklenili najeti poseben avtobus. Peljali se bomo z avtobusom podjetja Creina, ki nas bo čakal v soboto ob 6. uri pod dvorano Tivoli v Ljubljani. Najprej se bomo odpeljali na ljubljansko avtobusno postajo po tiste, ki niso prebrali teh vrstic, približno ob dvajset minut čez šesto se bomo ustavili v Medvodah, dvajset minut pozneje v Kranju, približno deset minut čez sedem v Radovljici, na Bledu pa bomo nekako ob 7,20. Bodite torej točno na navedenih avtobusnih postajah, čeprav bomo imeli verjetno nekaj minut zamude. Tudi za nazaj nas bo v nedeljo čakal poseben avtobus, in to ob 18. uri pri Savici. V soboto torej nasvidenje! »Živi« zmaji nad Preddvorom JUGOSLOVANSKO SREČANJE ZMAJEV - LETALCEV Ob jezeru v Preddvoru se je v nedeljo, 20. junija, zbrala velika množica ljudi. Prišli so si ogledat polete z zmaji s 1600 m visokega Kališča. To prvo jugoslovansko srečanje letalcev z zmaji je pripravilo Turistično dmštvo Preddvor ter Hotel „Bor“, seveda s sodelovanjem ter pomočjo samih letalcev. Ob 10.20 so se pričeli posamezni poleti — tekmovalni del s prikazom veščin letenja ter točnostjo pristajanja Lado Drobež Drzni letalec z zmajem je spretno pristal. ob označeni točki na travniku poleg jezera. Vsi tekmovalci so varno pristali, razen Zupanca, ki je pristal med vrhovi smrek, k sreii ‘hrez poškodb. Oglejte si lestvico nastopajočih ter njihovo mesto uvrstitve. ' ur .zV' -l Udeleženci izlete med tovarno ..'/.lat or o v" v Mariboru. Vrstni red letenja Rok Kranjc Rihter Husak Ježek Bemt Kobler Skok Jerše Zupanc Žumer Šeij ak Šorn Miha Šušteršič Čas letenja 7 min. 50 sek. 14 min. 00 sek. 6 min. 45 sek. 8 min. 00 sek. 8 min. 15 sek. 6 min. 30 sek. 7 min. 40 sek. 7 min. 50 sek. 8 min. 10 sek. 6 min. 15 sek. 9 min. 15 sek. 6 min. 27 sek. 8 min. 40 sek. 9 min. 02 sek. Mesto uvrstitve Oj' IL/.Uu . 8. 1. 12. 7. 5. 13. 10. 9. 6. 14. 2. 11. 4 3. Ekipa ATC tretja na avtorallyju Kot v lanskem, tako je tudi v letošnjem letu AAMD — SOLT organiziralo tri avto-rallyje, ki so sestavljali turistično rally ligo ŠOLT. Tega tradicionalnega vsakoletnega rallya, se je udeležilo okoli 60 tekmovalcev, od tega okoli 15 ekip avtomoto dmštev ter ekip delovnih organizacij. Tekmovanja so se udeležili tudi fantje iz naše TOZD na Laborah. Prvi rally „OB ŽICI", v počastitev dneva OF, je bil 25. aprila, potekal pa je mimo spominskih obeležij okupirane Ljubljane. Tekmovalci so morali prepisovati razne podatke s spomenikov. Med ekipami so bile spretnostne vožnje ter streljanje z zračno puško. Drugi rally „DAN MLADOSTI" je bil 25. maja v počastitev Dneva mladosti. Tekmovalci so prevozili 125 km no Gorenjski in Dolenjski. Tretji raliy „VARNA VOŽNJA", tradicionalni vsakoletni rally dolg 193 km, v katerem so bile vključene tri spretnostne vožnje. Vsi trije pa so se točkovali za ŠOLT ligo. Najbolj vroči vozniki ATC z La bor, so ob podpori športne sekcije predstavljali ekipo ISKRE: 1. ) Voznik FAJFAR BRANE -sovoznik ZOREC JOŽE z ZASTAVO 750 2. ) Voznik LAKNER ALOJZ - Kakor vidite, je L mesto osvojil Stane Kranjc iz Škofje Loke, ki je bil celih 14 minut v zraku in drveč s hit- i rostjo 50 km/h, morda tudi več. 2. mesto je pripadlo Niku Žumru iz Železnikov, tretje pa je osvojil Šušteršič. Svetovnega prvenstva v septembru v Kosnu v Avstriji se bosta od Jugoslovanov udeležila Kranjc in Žumer. V popoldanskem delu se je občinstvu predstavila folklorna skupina iz Preddvora. Ob 17. uri pa se je ekipa letalcev z zmaji spet spustila s Kališča pod Storžičem. Prvo jugoslovansko srečanje letalcev z zmaji je bilo vsekakor vredno ogleda, saj je potekalo v res lepem sončnem dnevu. Ta je omogočil prečudovit pogled na raznobarvne zmaje, ki niso majhni, saj imajo 24 kv. m površine in so ob aplavzu obiskovalcev pristajali ob jezeru. Marsikomu bo ta dan ostal v trajnem spominu. S. S. ___ ___________________________ .. •' Avtorally ekipa TOZD ATC; z leve na desno: Zorec, Fajfar, Torkar,eCegnar, Poljak in Lakner. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZR Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. sovoznik POLJAK DRAŽEN s CITROENOM 2CV6 3.) Voznik CEGNAR FRANC -sovoznik TORKAR FRANC z NSU 1200 V splošni uvrstitvi so bili tretji, kar je velik uspeh fantov iz TOZD ATC Lahore, ter nadaljna pot za publiciteto tega športa med Iskraši. Upamo, da bo nazadnje ZP ISKRA le dobila finančna sredstva za organizacijo svojega šestega avto-rallyja, ki je imel doslej vsako leto več tekmovalcev. PLANINC MARJAN ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta .FRANCA JENKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam kontrole Reed kontaktnika za izraženo sožalje ter venec hčerka Minka ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame ANE BRADAŠKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem s področja kvalitete za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti sin Tone z družino ZAHVALA Po žalostnem slovesu ob smrti naše drage mame MARIJE KASTELIC se iskreno zahvaljujemo sindikatu, sodelavkam in sodelavcem, iz TOZD TELA v Novem mestu za podarjena venca, izraze sožalja in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti Rozi in Mojca Pureber