68. itev. PoÄtnk« pfaflana $ fcolovini. Celje, pondeljek 26. avgusta 1929. Leto XI. Irhafa « pondeljek In petek. Stane mesečno Din T— ca lnozemstvo Din 20*—. Ptiamama fttevllka I Din. RaČun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urednlötvo In upravniötvo i Olje Strossmayerjeva ullca 1, pritHčje. Rokoplsov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon Int. Stev. 65. Pefdesetletnica Scotus Viatorja. Zadnji torek je obhajal svoj 50ti rojstni dan eden od najveejih pri- jateljev Jugoslavije, profesor zgodo- vine na londonskem vseučilišeu, R. W. "Watson, kateroga smo poznala tudi Slovene! že predi vojno pod pisatelj- skim imeiLom »Scotus Viator« (Škot- ski potnik), dočim mu pravijo njegovi ang-leski prijatelji »Balkanski An- gljež«. Njegovo iskreno in niesebično prijateljstvo osobito do nasega srbo- hrvatskega dela naroda izvira, kakor roČeno, že iz predvojnib oasov. On spada mied tiste velike mednarodne podpornike Jugosloivanov, ki so nam naklonili svojo pozornoßt še pred slavnimi zmagami v prvi balkanski vojni, ki1 so nam že takrat, ko je bil velik del nasega naroda pod tu jo vla- -davino, napoivedova'M svobodo in uje- dinjenje. Seton- Watson je prišel prvikrat v nftšo državo koncem 1. 1905, ko je po dovršenih študijah v Londonu, Ber- linu in Parizu zbiral gradivo za zgo- dovino Avstro-Ogrske po dunaj skem kongresu. Takrat je oßobito prepoto- val Ogrsko, Erdeij, Vojvodino in Hr- vatsko ter Slavonijo in je stopil v zve- zo s poedinimi jugoslovanskimi- poli- tiki in kulturnimi vodji. V Zagrebu na pr. se je söznanil s pokojnim Fra- nom Supiionit oeetom srbo-hrvatstke koaldeije; to prijateljstvo se je v Reki še učvrstilo in je držalo do prerane Supilove smrti. Rezultat Seton-Wat- sonovega takratnega potovanj'a po Avstro-Ogrski je bila knjiga »Bodoč- nost Avstrije«, v kateri je pisatelj kot prvi tujec seznanil &vet z rieniogocimi politicnirroi razmerami v Avstro-Ogr- ski in je svetoval dunajskim. niogoo- nikom, da morajo svoje postopanje z nenemäkiiwi in nenuidžarskimi naro- di popolnoma spremeniti. Takrat je tudi zapisal znane preraske besede: »S smrtjo cesarja Franca Jožefa bo sledil raizpad Avstrije«. L. 1907 je po- setil znova Avstro-Ogrsko, tudi Hrvat- sko, in je napisal študijo »0 raznih problerndh v Madžarski«. V tej študiji je Gpisal na podlagi neizpodbitnih do- kazov sisteinati.čnio madzari'zacijsko politiko Budiiinpetšte. (Ta študija je iz- vleckoma izila izpod peresa ranjkega publicista Fran ja Furlanija v celjski »Domovini«.) Naravno je bilo, da se je s svojo od- krito in nepristransko pisavo zame- rilvisoki gospodi na Dunaju kakor v Budimpešti, s katero se je v početku svojih ätudij spoznal. Izisle so v re- žimskih listih ostre polemike in napa- di, ki pa niso imeli mnogo stvarne vsebine. Toda ta gospoda ni računala z žilavos-tjo tega. Angleža. Seton -Wat- son je začel pisati pedeg že navedenih, stroigo znanstvenih razprav tudi po- litično-publidstične spise, ki so biii dejansko za Jugoslovane najvecje po- litične važnosti. Prvo delo te vrste je bila študija »Angle&ka politika za ča- sa aneksijske krize«, ki je izšla let a 1909. V tej raz-pravi je odločno zasto- pal stališče takratne srbßte politike in je pripoi'Oical angleški vladi. n.aj posveti več pozornosti jugoslovanske- mu vprasanju. Vplivala je senza- cijonalno na Angleakem in po veli- kem delu Evrope, osobito pa v jugo- slovanskih krotgih. V tej knjigi je n.v glašal z *so odlocnostjo potrebo, da se čimpreje reši jugoslovanski problem, ki ga je naxval življen«kim proble- nioni l'cdunavj'a in jugovstoene Ev- rope. Bas med pisanjem te knjige, ki je od-krila svetu pravi pomen juigoslo- vanskega problema, je prrsostvoval na Dunaju kot poročevalec ugledn-ih aiigloskili listov Friedjungovemu pro- cesu. V svojih poroci'liJi o tem proce- su je razkril v angle-ski javnosti \so nejnoralno politiko dunajwkih diplo- jjiatov in potentatov in je došel do zaključka. da ti ljudje nimajo nikake iipravicenasti, da bi vladali nad Ju- goslovani in da bi kakorkoli reševali njihove življenske probleme. L. 1911 koneeno je zadal Madzarom še eden strahovit moral en udjarec. Izšla je njegova, morda naj'jaeja politiona knjiga: »0 korupcijskib volitvah na Madzarskenii«. V tej knjigi je na pod- lagi dokaz,ov in senzacijonalnih. doku- rnetov razkrinkal inetode, s poanocjo lsjaterih se je držala inadžarska oli- garhija unxetno na površini. Knij'iga je vzbudila toliko pozornost po Evro- pi, da je bila za nekaj mesecev pre- vedena skoro na vse evropske jezike. Vdiko zjislug si je pridobil ta ne- umorni angleški vseuciliški profeßor za prejsnjo Srbijo in za našo sedanjo di'zavo v svetovni vojni in kasneje. Ko je 1. 1914 izbruhnila svotovna voj- na, je takoj začel pomagati naši stva- ri. Pisal je o potrebi, da se razrusi avstro-ogrska nionarbija, dasi takrat j angleska javnost v splašnem niti ni mtislila na to, da se bliža konec te nekdanje evropske velesile. Vkljub ne- razumevanju in drugirn z^iprekam, ki so dasle od vseh strani, ni ouDčigal v toj publicistieni borbi. Postal je duša propagandisücne borbe proti znane- rnu londonskemu paktu in je storil v tem cziru jugoslovanski eniigraciji in posredno tudi nam nepreccailjive usluge. Profesor Setoin - Watson stoji se- daj v najlepših svojih letith. Častitkani vse jugoslovanske javnosti k njegovi petdcsetletnici se iskreno pridruiuje- mo tud/i mi, sloven ski njegovi obcudio- valci, saj hvaložno cutiino, da je veli- ko njegwo delo poinagalo tudi nam, najmanjši veji juft-oslovanskega dre- vesa, do zlate svobode. Avstrijske senzaeije. V süljoto je javila znana dunajska korespondenca »Herzog,« da ni mi- sliti na kako prepoved oboroženih na- stopov in po'hodov »Heinuvehra« ka- kor je bila napovedana iz dunajskih vladinih krogov. Ti pohodi bodo zlasti v dunajski okoliici vedno pogoslejši. Socijälisticni Dunaj se tnora ukrotiti! V tej zvezi so tudi izjave luejriLVerov- skega kcanandanta dr. Steidleja v ino- nK)ski »Bergland-Presse«, Tann pravi dr. Steidle, da bojda ministrski pred- «ednik di*. Streeruwitz v A'ladii ni pro- dri z zabtevo, da se morajo oboroženi nastopi hejiniverovcev in. socijalistič- nih »Schiutzbiindlerjev« ptiutpovedati. Proti prepovoda da ko tudi vsi dezelni .gla^¦arji. Vprasanje, ali bo doMo v je- seni do odločilnega nastopa »Hein> vvelira« za spreanembo ustave, alias do dii'ktature, še ni rešeno; on da bo uujoc-il priineren trenutek za to! Ako soeijalisti ne odstopijo prostovoljno s političnega torišča (!). jiJu bo »Heiin- weihr« k temu prisilila. Streeruwitze- va vJada da je ravn-o taka, ko via da Factova v Rimu pred nastapodii Mus- solinija. Istotake senzaeije je priobcil vceraj londonski »Daily Telegraph« od svo- jega dunajskega dopisnika. Ta pravi, da je izvnsitev državnega udara na. Dunaju za jesen že sklenjena stvar, samo vodstvo »Heimwehra« da se še ni odločilo, kje naj po uvedbi diktatu- re isČG zasloonbe. Dr. Steidle in Mata- ja (znani kršcansko-socijalni politik) da sta za zvezo z Jugoslavijo (!), do- cim dfila dr. Pfriemer (graški vod'ja hejüiverovcev in neodrešen nemški nacijonalec iz nekdanje Spodnje Sta- jerske)1 za naslon na italijanski faši- zern. Financno da podpirajo »Heian- wehr« RoiLschdldi, zlasti pa železarski trust, ki bi rad strl uioc strokovnih organizaeij. In tako dalje . . . Razunie se, da tako senzacijonalno napovedanih revolucij po navadi ni. »Heimwehr« pozablja tudi vkljub fa- natizmu in odlocnosti svojih vodij, da so avstrijski soeijalisti moc, ki se no bi dala tako lahko streti. Včerajšnjo nedeljo ni došlo vkljub lokalnim slav- nostim enega in druzega tabora do nobenih spopadov. Vlada je sklenila pomnožiti dunajsko polieijo od 8 na 10 tisee niož. Doinače vesil. d Zastopstvo nwsta Celja v okraj- rtßrn cestnem odboru. V nedeljo, dne ! 25. t. m. od 9,20 do 9.40 dopoldne se j je vršila seja ceJjskega obeinskega «veta, v kateri se je izvržila volitev 2 zastopniiJccw v celjski okrajni ccstni odbor. Izvoljena sta bila odvetnik g. dr. Josip Vrečko in obč. odbornik g. ¦Maks Janič. Po volitvi je obc. odbor- nik g. dr. Voršič izrazil mnenje, da bi morala imeti mestna obeina celjska v okrajnem cestnem odboru 3 zastopni- ke, ker pride po § 54. zakona o cestah na vsakih 3000 prebivalcev po 1 od- bornik. Sklenilo se je naprositi ob- lastnega komisarja, da bi doloeil od treh članov, ki jib. on imenuje v cest- ni odbor, še 2 ali vsaj 1 zastopnika mestne občine celjske. Za gospodar- ski odsek je poročal referent g. prof. Mravljak. Tvrdka Henrik Bergmann iz Gvitave namerava začeti že v sep- teinbru graditi tekstilno tovarno pri Sp. Lanovžu in je prosila obeino za zemljišče. Obeina bo dala tvrdki stav- biSče na raapolago, o zadevi bo pa koncnoA'eljavno sklepal kombinirani finaneni, gospodarski in stavbni od- sek. d Pravoslavna srbska cerkvenu ob- ei na o Cefju blagoslovi dne 1. septem,- bra ob pol enajstih tenieljni kamen cerkve sv. SSave. Vabila za to sloves- nost so bila poslana v«em oblastem, šolani, drustvom in ustanovam v me- stu. Ker pa se osebna vabila na poši- Ijajö, naj smatrajo tisti cenj. mežca- ni, ki o slavnosti se niso obveščeni, to obvestilo kot vabilo k svecanosti. — Odbor. d Stiridesetletnica dela y. Franca Podrzaja. Celjsko poverjeništvo Sa- Aeza grafičkih radnika je priredilo v soboto zvečer v jubilantovi gostilni na Bregu pri Gelju prisreno proslavo, ki so se je udeležili skoraj vsi grafieni delavci iz Gelja, predöednik ljubljan- 6,ke podružnice Saveza gras. radnika g. Krašovic in dv- Večer je vodil pred- sednik celjsk. poverjeništva g. Ratajc. Oce KoDdelik in ženin Uejvara Ceski spisal Ignat Herrmann. 88 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Moj,ster Kanicka je preonotril toale- to Slaviekovo, obračal je mJadeniča kakor vrtavko, primerjal, potegnil iz zepa zvit meuir, zmeril je rokava, hr- bet zmoril frak' v pasu - in se je globoko oddahjnil. ,Ta bi bil prav! Skoro ista mera je!« »jPrijatelj Slaviček, slecite ga!« je velel gospod Becka. Izgovorii pa je te besede tako zapovedujoce, da se ni moglo ugovarjati. Slaviček ga je sle- kel kakor automat in gospod Becka miu je pomagal obleci ,frak' gospoda Kondelika. »Izvrstno!« je zaklical gospod Bec- ka. »Sedaj le glejte, Slaviček, da pri- dete v ddetni razred tele stevilke — potemi bodete izgledali bolj mogoeno.« Po dvorani se je razlegel smeh — niti Slavicek sam se mu ni ubranil, ki se je v ,fraku' gospoda Kondelikla' kar vtopil. Izvlekel je še iz svojega ro- bec in rokavice in že si ga je mojster Kanička dal čez roko, z veselejšim iz- razom na obličju nego je pokrival prej njegovo obupano lice. »No vidite, mojster«, je rekel go- spod Becka, »doma ga zlikate in go- spod iniženir Kacaba ničesar ne za- mudi. In ko popravite onega, bo vse v redu.« Kaniöka se je lnotel posloviti, toda piemenito sree gospe Kondelikove ni dopustilo, da bi odišel, predno se ne okrepea. Jedil je ostalo še mnogo in tako so imeli celo uro enega nepriča- kovanega gosta več. Moistru Kondeliku ni bilo več tre- ba veliko dostavljati o svoji stralio- viti Justoriji; obisk Kaničkov in neko- liko bosed je povedalo vse. Stari go- spod Vejvara je pripoimiil, da ni še doživel kaj podobnega. »Meni se to tudi več ne prigodä«> se je smejal mojster Kondelik. »Sedaj born vedno pazil na vse ,frake'.« »Najimenitnejše pri tem j©«, je za- upal Slaviček gospodu Bečki, nlla oni moj „frak' pravzaprav tudi ni moj. Izposodil sem si ga od nasega konci- pista.« Gospod Becka si je zatisnil z roko usta, da se ne bi preveč slišal njegov I smeh. * »Tristo vragov — iz tega bi lahko bila cela konnedija: Svatba v tujih. fra- kih«, je odgovoril Slavičku. »Kaj pa imate tarn?« je zaklkal gospod Kondelik. »Pozneje — vami povem«, je od- vrnil gospod Becka. Precej časa je trajalo, predno se je poleglo veselje, ki so ga povzrocüi ,Iraki'. In gospod Be&ka ni vzbujal več smeha niti z besedico. Potreboval je 'mdrnega, resnega trenotka. Prisli so na vino in gospod Bečka se je pri- pravljal na prvo napitnico novoporo- čencema. Slednjič je prišlo k temu. Sedaj bi ga ne bil nibee poznal. Nje- gov obraz se je zresnil, glas se mu je umetno zatresel, ko je začel. Govoril je o siarem prijateljuH ki se je po- vzdignil vsled neutrudnega dela v svo- ji stroki do mojstra, kakoršnega je treba iskati — (mojster Kondelik je v zadregi potegnil z roko po telovni- ku in si pogladii brke) — govoril je o njegovi blagi soprogi — (gospa Kondelikova je gledala vprto predse in ni nicesar videla) — precenjeval je vzorno vzgojo, ki sta dala oba svoji krasni ličeri — (oči gospe Kondeliko- ve, so se topile v solzah, Pepičine so se povesile) — preskočil je na Vejva- ro, ki je od rodnega temelja prišel ta- ko daleč, da ga je kraljeva obcina praška pri poznala za zuioznega, so- il elo\ati pri njenih opravilih, — (oče- tovsko sree starega gospoda Vejvare se je omehčalo s tem, da se je večkrat prijel za nos) — da ne ostane ničesar drugega, kot da vsi, ki tu sedijo, vsta- nejo in zaklicejo novoporocencema za pot v dalj'se življenje po njegovem vz- gledu kar najsrčnejši nazdar! mnogo tfreče! Gostje so vstajali, gnjetli so se k lnilademu paru, nlečem-u kakor višnje, trkali so s kozarci in ponavljali za gospodoin Bečko: Nazdar, mnogo sre- če! Teta Urbanova je pri tem poljubila nevesto, potem pa je bitela takoj k stavbeniku. »Gospod Becka«, se je priklanjala in ga je prijela za roko, »imenitno ste to povedali. Jaz sem slisala en- krat govoriti doktorja Riegra, ko so odkrili Jungmanov spomenik na Frančišikanskem trgu, toda takrat mi ni tako ugajalo — bili bi me kinalu tarn zmeckali. Krasno, krasno ste po- vodali. Bože, jaz rada slišini govoran- ce! Šele tedaj clavek vidi. kaj Je omi- ka in inteligenca.*« Ko se je malo polegel sum, ki ga je povzroOila prva napitnica, se je dvig- Stran 2. N 0 V A I) 0 H A< Št>w. 68. Pevski zbor celjsko »Svobodc- je pri- redil pod vcdstvom g. Preglja jubi- lantu podoknico, na kar so izrekli g. :Podržaju prisrčne častitke gg. Ratajc, Karl Kovačič, predsednik Krašovic in dr. Savez graf. radnika jo pokloiiil g. Podržaju v sponiin krasno, ročno iz- delano diplomo, celjski kolegi s sre- brom okovano palico, osobje in upra- va Zvozne tiskarne pa uro v marmor- nem postainentu in srebrno do.zo. Go- vorniki so povdarjali jubilantovo zve- stcbo do stanovske organizacije in do Zveznc tiskarne, v kateri sami že sko- raj cetrt stoletja delujc. iPo oficijel- ncnii cküu veuera je sledila tovarlška zabava. d. Vpisovanje gojümcev v solo Glas- bene Malice v Celju se vrši due 2. sep- tembra t. 1. celi dan v pisarni Glasbe- liQ Miatice v Gelju, Slomškov trg 1O/I, ßoba štev. 1. Sprejemajo se gojenci od 7. Jeta naprej. Za informacijo in po- jasnila glede vseh podrobnosti, tako glede ukovine, kakor preizkušnje spo- sobnosti posaimeznifo .začetnikov naj se vpraša v pisarni istotam. d Streljačka druzina v Celju. Na zadnji dopis radi »Streljacke druži- ne« v Celju dodajam kot bivši odbor- nik sledeötv. »Str. dr.« je početkoun do- bro prospevala, odbor je bil sostavljen i!z časlnikov in .zastopniikov razinih društev. Strelske vaje so se vrsile v kegljišeu Geljskoga donna. Toda kas- noje jo bilo z družino isto, kot z mno- gimi drustvi v Gelju. Üd začetka pride veliko udelezencev, ki pa zacnejo kraa- lu izostajati. Zadnjih strelskih vaj so se razvon par članov »Sokola.« udele- ževali le člani sedaj razpuwcene »Or- june«. Uspelii so bili razmeroina prav dol)ri, to so pokazale strelske vaje na vojaškein slielišču v Pečovniku. Za- čele so se težave radi nabave streljiva in pusk. Nekaj streljiva sino dobili od celjske vojaške komande po zaslugi bivšega komandanta generate in se- daujega velikoga župana v Skoplju g. Naumovica. On je pokazal veliko do- bre volje, inicijative in je tudi sodelo- val pri strelskih vajah s podukom. Ko je odsel, je družina polngonui 7^1 spa- la, ker so tudi ostaii odborniki brez razloga vecinonia odrekli. Po moji sodbi hi. se dala družina vnovie oi'ga- nizirati pod pogojom, da je vodstvo v dobrih in energičnih rokah. Sodelo- vanje pri strelskih tekmah v Maribo- ru je začasno neizvedljivo. Sklicati je trel)a izrodni občni zbor radi izvolitve novega oclbora in reorganizacije; d Kdaj bo pricoiek šolskega pouka? V zvezi s poročilom, da bodo novi sol- ski zakoni objavljeni še le začetkom nuoseca septe,mbra, so so pojavile tudi novice,xla se bode šolski poduk pri eel še le 16. septombra. Dosedaj še ni po- ročila, ki bi to avtentieno potrjevalo. d Predavanje 0 plinu. Dne 4. in 5. septembra se- vrši v tukajšnji mestni osncvni soli (telovadnica) preclavanje o plinu in uporabi plina v kubinji in gospoidinjstvu z istoOa.snim pix-dvaja- il jem raznih plinskih kuhalnih na- prav in aparatov. Vsled velikega po- inena plina v gospcdinjstvu in dej- stva, da je piin najčistejše, najcenej- še in najpripraviicj&e kurilno srod- stvo, bo to predavanje zanknalo si- gurno v'sako gospodinjo, osobito se, ker 1»* p!T..i:i»-nia in prakticno razka- ^il' "-Vnjih uporabo za ku- hanjL1 in liücüiijo ])rvovrstna strokov- njakinja. Da se bodo cenjeni posetni- ki tega predavanja labko prepricali 0 vseh prednostih plina, se bode med predavanjem kuhalo, cvrlo in peklo. Glede 'porabe plina pri kuhanju bodo namesceni tudi števci pri ai)aratih in bodo s tern odstranjeni vsi dvcmi gle- de ko'lic'ine porabe plina. Predavate^ ljica, ki je dosedaj že skoro v vseh veejih mestih predavala 0 tej temi, uživu powsod svoj strokovnj'aski slo- ves. zal'o priporocaiinio osobito na-šim oenjonim gospodinjam, da se preda- vanja sigurno udeleze. d Premeščen je promotni kontrolor g. Alojzij KavSek iz Gelja v Novo mo- sta. d Odlihovanja. V našem okolišu so bili se med drugimi otUi-kovani: z re- doin sv. Save 5. stopnje: kamnoseški mojster Josip Vester v Vitanju, pos. Iv. Potočnik na Paki, Matija Fijauž v Stranicah, kolarski mojster Franc Petelinšek v Oplotnici, upok. vinarski nadzornik Franc v^tamberger v Smar- ju, župani Florigan Gajšek v Loki, Jurij Lesj.ak v Slivnici, Ivan Gverlin v Št. Petru na Medvedjem selu in Al. But v Kostrivnici. gostilničar Franc Malgaj v Gotovljahs pi*of. Janko Oro- žen in dr. Karel Zelenik v Gelju, sol- ski nadzornik Ljudevit Potoeniik v Laškem, Miloš Grmovšek v Slovenj- gi'adcu, Franc Drnovsek v Sevnici, Rihard Pestevšek v (ielju, Slavko i!ler- nigoj y Šmarju, šolski upravitolji Hinko Sinner v Šmarju. Juro Kislin- ger v Laskem, Robert Plavšak v Tr- bcvlj'ah, Frant^ Lsbar v Hrastniku, uprav. mešč. sole Ivan Černej v CeKiu in Drago Kveder v Ptuju, solöki upra- vitelji Josip Bizjak v Gelju, Josip Go- sak v Telvarjih, Robert Senir.a v Gor tovljah, Vinko Požar v S'martnem, Ljudmila Sc-hreiner v Št. Jurju ob J. žel., Ivan Urek na Vranskein, Franjo Voglar v Gelju, Rajko Vrecar v Žal- cu, Rudolf Wudler v Petrovčah, Bo^ gomir Zdolšek v Letušu, Rudolf Zu- panic pri Ncvi cerkvi, Ivanka Zupan- čičeva v Gelju, Matej Žgajnar v Bla- govni, Josip Korbar v Gornjem gra- du. Iv. Pušenjak v Mozirjiu, Ignac Kafou v Vitanju. Vinko Stopar v Velenju. Martin Vrerko v Šostanju, Franc Korbar v Št. Petru na M. s., Franc Pogaönik v Št. Vidu pri Gro- belnem, ueitelji: Peter Jankovic v Vojniku, Janko Kramer v Celju, Ju- lij Sevnik na Vranske.ni, strok. uči- toljica Ana Zupančic v Gelju, šef davčne uprave Ivan Pleskovič v Laš- k<-':ii. iij;irtvniik pa:le Antcui -bin- \ v.v- l}u, postni uradniki Mirko Hočevar, Ivo Gams, Jernej Vengušt in Josip Saveli v Gelju, naeelnik železn. po- staje v Celju Rudolf Jakhel in i)ro- niictni k'Qntrclcr Alojz Kavšek; z re- doni sv. Stive 4. stopnje dr. Josip Ste- gu, sre'ski veterinar v Gelju, z red0111 sv. , Save 5. stotpnjie Konrad Fink, predmetni ucitelj trg. sole v Celju; ž redom sv. Save 4. stopnj'e Marica Ser- nec, precteednica Kola jugoslov. se- st&r v Celju; z redom sv. Save 5. stop- nje Franj-a Vošnjak, pred&ednica in M'i'nka K'csenina,, cdbofnica Narocl- nc čitalnice v Gornjom gradu, Irena Trebej, predsednica Rdeeega križa v Gornjem gradu, Ana Filipic, ])redsed- nica Podporn.?ga drustva v Celju. za suSilnice; specijalni okenski, tako da se sušenje kontroüra izven sušilnice Dobijo se le v drogeriji Sanität, Oelje. d Tombola podniznice Zveze jugo- slovenskili zehzmcarjev v Celju se je •vršila minulo ncdeljo na trgu pred Narod'nim domom v Celju in je bila prav dobro obiskana. Glavne dobitke so zadeli sledeci: delavec Jože Levee z Ljubečne krasno ]»ohivst\^) za spalni- ¦co, kurjač žolezarne v v^torah J'oeip Ulaga mosko kolo, Maks Hren, sluga hotela »Union«, žensko kölo, Jakomi- na Hribarj'eva, soproga ])oduradnika okroiznega sodisca, otomano. Slavko Repic, sin žcileznišikega uradniika iz ötor, stensko uro, in Salomon Gerša- novic, slrojnik Zxe/AW tiskarne, gra- in of on, Ivanka Fl.evni.kova, služkinja iz Gaberja, vinski servis s*podstav- kom. Marija Kastjan.ova, kuharica iz Colja, vročc moke, Karel Stckl, miztir- ski po.ruiL-čnik, stojalo m cvetlice, Ivan Öegl, shiga rudai'ske sole v Celju, voz d'l'v. Helena Rajhova, odvetnikova sc- proga, ložalni slol, Jože Clečko, kata- str.ski uradnik v Celju, vinski servis in Yiljem Lcikovšek. treyvtVv sin v Storah, zlalc uliane. d Iz policijske kronike. N e / g 0 - d a pri kolesaren ju. V Gaberju jo po1- drl na tla Franc Podplatan 87-letno Marijo Vetrih, stanujočo v Gaberju 37 na tla. Stara zena ruti bclocine v des- nem stegnu. — Tatvina. 22. av- gusta je dcMa k Ailojziäi Jeg-rišnik. stanujoči v Gosposki ulki St. 3 nezna- na, črno obleč-ena ženska in. ji je ne- opaženo 11 k radi a črn, s])leten šal. v ro- den 250 Din. Povpraševala je na vi- dcz po neki stranki. — I z g r e d. V soboto ob ])ol V). popoldne je delaveo C\. ves pijan nadlegoval ])asante in so valjal po tleh. Ko ga je straznik pri- jel, se je ustavljal aretaciji. — Zgu- nil bojoL'e delovodja Jedllicka. Čutil je, da je prišla njegova ura. »V imenu delavstva« — kakor je govoril — sma- tra za svojo dolznost napiti zdravico gospodu Kondeliku in njega soprogi, v katerih so videli vsi vedno vzor pra- ¦ve zve/.e slikarske uinetnosti z doma- cimi čednostmi. Iz te zvozo je vzevetel najkrasnejši vzoroc šablone, s kakorš- ntni se je kcclaj ggspod Kondelik v svoji stroki mogel i)ona,šati, gospodič- na Popica, ki bo okras sten nove svo- je doinačije, usianovljcne od govspoda Yejvare, pri kate-ri volitvi ni odloče- vala samo smisel za umetnost, ampak tudi za prirodo. Dvigam kupico na zdravje gospodi^ne nevesto, Hjonili starisev in gospoda zeni-na. Novo trkanje, klici, defiliranje oki-og novoporočencev in ¦novestinih starisev. Gospod Be&ka, kakor da bi bit izkušen komisar, kar se tičc go- vorništva, je potropljal Jedlicko pri- jatelj.sko in prizanesljivo po rami in je rokol: »Dobro ste povedali, prijatelj, zelo dobro.« Jedlii'ka se je pretirano sraniežlji- vo nasmehnil in bilo mu je vroče od veselja, da je ,govor' končal. Dvignil se je še gospod Betku in napil starima Vejvarovima in coli rodbini, potem se je odločil stari go- spod Vejvara, da spregovori nekaj. l>e- sod ,dobrim novim prijateljcm', po- tem je zaklkal gospod svetnik ,sreco celi družbi in da bi se kmialu sešli', nato je odgovoril gospod Kondelik ne- koliko nerodno na napitnico Bočkovo in Jedlickovo. Celi ta cas je sedol Slavicek na sto- lu kakor na iglah, pa zopet nepremic- 110, glavo podiprto v dlani. Govorniski uspehi ostalih niu niso dali miru, mo- ral je tudi govoriti. Delal mu je sicer neprilike ogromni ,frak' gospoda Kondelika, x katerem se je s koraj skril, toda pogoste prejšnje zdravice so mu dajale pogum.. Zacel je polglasno, hripavo, ker ga je dušil volikanski strab, toda sreono je premagal zacetek in je govoril — z daljsimi odmori seveda. Vil je svoje besede kakor v šopek ali bolje kakor v velik venec, tako da je bila yeixsih nevarnost, da izgubi svojo rde&o nit' popolnoma. Slavil je krasno nevesto in je izražal zalost, da je v tern mo- gočnem rodu (gospodu Kondeliku!), ki se je porocil s svužim bršljinom (z gospo Kondelikovo'.O vzcvetela samo ena roža, gcspodična Josipina. Kako bi bil srecen, ko bi se ob njiju strarii rdečil so eden popek, po katerem bi mogel ]>oseci, on. prav nir bnjoč so trn-ja------- »No vrag ve, kaj vsc ko pride-, je rckel gospod Kondelik prav tiho, 11 a kar ga je njegova draga polovica po- šteno sunila v nogo. »— — prav nic bojec so \vv\n s katerim bi bila obdana------ »Slaviček, Slaviček«, je dregnii go- vornika stavbenik Bocka, katoremu se je zdelo to trnje že sumljivo, zakaj cpazil je, kako je go.spa Kondelikova zardela. Toda stric Vejvara, strugar, katcre- mu se e zdela primera neizrečeno le- pa, je smatral sunek gospoda Bečka za nckako nesporazumljenje in jo za- klical Slavicku: »Izvrstno. jzvrstno!« »-------na kar — je koncal Slavi- öek — ker nima srece, da bi dvignil cašo na sreco nevestine sestre, napije na zdravje conjene in ljuboznjive dru- žice svoje, gospodične Malko Miško- vo.« Družba je bila vsled mnogih napit- nic že tako omamljona, da ni morda nihče izmed nje razuiimsl pomen Sla- vJčkovega konca, s katorim 30 je bil ovil ta nerodni junak ponesrcčenih idej. G. Slaviček seveda ni niislil tega tako. Revež ni vedel, kako bi slednjic prišel k svoji družici. Na njegovo sre- co ni bilo več časa za to. Case so že žvenketale in gospa Miskova se je hvaložno smehljala. Teta Vejvarova je tudi trcila, toda v toin tronutku ji jo naenkrat šinilo v glavo, zakaj ni pravzaprav ona izmed njenih hcera družica? j; '¦. iMuyuMi- Lrrtula, stanujoča Za- gradom 54, je zgubila 23. avgusta de- narnico z manjišim zneskom. Jursnik Marija, stanujoöa na Krekovem trgu 6, je zgubila 24. avg. oi kolcdvora do Glavnoga trga ročno torbico s kroko- dilovi» kcze, vsobujoco 1.274 Din. pot- ni list in francosko čepico. d Pevski koncert. Pevski odsek de- lavske telovadne in kulturne zveze »Svobcda« Gelje i>riredi dne 31. av- gusta (sobota) 1939 v mali dvorani Celjske'ga donna ob 8. uri z\'Ot'or prvi pevski koncert, pod vodstvom gosp. pevovodje C. Preglja. d Umrlu jz v celjski bohiici 24. 1. m. .58-letna prevžitkarica Terezija 2ni- dur iz Rogjnske gorce. d Kineniatografski mipisi v tujik .jekikih. Zadnja številka ^Filmsk-e Re- vije« porcea, da je te dni v bački ob- lasli stopila v veljavo prejsnja na red- la Ministrstva za notranje zadeve, ki .zabranjuje kinematograiske napise v tujih jezikih. V naši oblasti se upo- rabljajo še nomški napisi v Mariboru [p. Ptuju. . d Legitim(icije za obisk josonske prireditve »Ljubljana v jioseni« od 31. .avgusta do 9. sept, so že v prodaji. Dcbe se po 30 Din pri vseh ve-cjih de- narnih zavodib, županstvih, raznih diu:st\ill in v Ljubljani pri sledačih •tvrdkah: Putnik, Josip Zidar, Češka industrijalna banka, Obrtna banka, Jugoslavenska banka, Jadransko-po« dimavska banka, Zadružna gosppcLfn1- •s-ka banka, iJrva hrvatska štodionioa, Ljubljanska kreditna banka, Sloven- ska banka, Kreditni zaved za trgevi- 110 in industrijo, Alonm Company, Zadruzna banka, Broizalkoholna pro- dukcija, Kmetijska družba za Slove- nijo. Komiercijalna banka, Posredo- valec. Zavodi, trafike itd., ki teh legi- ¦tijnacjj še nima jo v razpecavanju, pa jih žele prodajati, naj se takoj obr- nejo na Uraiii velesejima. Obcinstvu l-1'iporo.čamos da so posluži te ugodne prili'ke in si nabavlja. legitiinacije že v piedproclaji, da se no bo treba na- st;i\ ljali ob c-asu prireditve pri sojin- .skili blayjijiiah. eko si prcd nakiipoin za moäke ali ženske oblckc lie oglcdatc izložb in veliko zaloyo vcletrgov:;!0 R. Stermecki, Celje In se prcpričatc, da je izbira vcllkonska, kva- liteta najboljSa in cene nmogo ni2jc kakor povsod drugod. Sukno, karagarn in ševfot za nioške obleke, modenri kasha, koverkot in volneno za damskc plašče, svila, etaniln, delen, po- pelin in ccfir zu daniske oblekc, platno, šlfon in ruzna drug» manufaktura. Nakup neprisiljcn. d Cene za seno in slamo v Maribo- ru. V soboto se je na mariborskem trgu plačovalo za seno po 65—100 in za alamo 45—50 dmarjev. Kupčija je bila zelo zivahna. d Vdika konfereum 0 vinski krizi so je vrsila veer a j v Splitu. Udeložila sta se je iz Becvgfada načelnik polje- delskega. ministrstva dr. Stojkovic in pomocnik tinančnoga ministra dr. Go- Rpodnotic. iz Slovenije inž. Zupančič iz Ljubljane, nekateri Hrvatje, Her- oegovinci in zelo'innogo Dalmatincev, tako da se je morala konferenca pre- tvoriti v javno zborovanje. Dr. Stoj- kovin je povdarjal potrobo, da se zvi- sa konzum dobroga vina v državi sa- mi in pa, da se zviša izvoz s trgovin- skimi pegodbami, ¦ Dalmatiner Buba- novic je navodbl, da znaša sedaj izvoz vina iz Dalmacije koniaj šestino pred- vojnega, dociin prod-ucira dežela še vedno 800 tisoc- do milijon hoktolitrov vina. Potrebna bi bila ukimitev tro- sarine na vino, znižanje železniških tarif, izvozne promije za gotcva vina itd. Državno, oblastne in obcinske tro- šarine istotako znižujejo konzum vi- na. Proti trcsarinani se je kjavil tudi Hercogovinoc Jolačic. Inž. Zupancic je izjavil, da so tudi se v Sloveniji klo- ti ])olne vina. Slavenski vinogradniki žele, da se zniža trošarina vsaj na edon dinar, da se obdačijo brezalko- ' holne pijace in da se čimpreje uvelja- BSMBHBiflcSDi^HBHI^BCM^ dena? okno. Stev. 68. » N 0 V A U 0 B A« Stran 3. vi novi vinski zakon, ki hi prepreče- val napravljanje umietnih vin. Dalma- tinec Ivanisevic je zahteval v vinskem ¦ zakonu gotove privilegije za Dalma- cijo, Hcrcegovino in Crno goro. Po- nročnik finančnega ministra dr. Go- spodnetič je izjavil, da trošarine niso krive vinske krize in da se po njego- vem mnenju tudi ne bodo ukinile. Iz- volil se je posebon o>dbor, ki bode re- digiral rezolucije na posamezna mi- nistrstva. d DruUvo samcev iz Gaber ja pri- redi s svojo godibo v nedeljo 1. sep- tembra izLet na Anski vrh. Vabljeni so vsi prijatelji domače zabave. 631 d LcMosnja velesejmska prireditev »Ljubljana-v jeseni«, ki se vrsi od 31. avgusta do 9. septembra bo obsegala: Knielski sejem. Na ogled in nakup bodo postavljena izbrana buteljčna in odprta Vina, najraznovrstnejši mleč- ni iz-delki tor doniači mod. Vrtnarska razstava. Razstava društva »Zoo« v Ljub'lj.anij, Zadružna razstava,' prva nied naini, Razstava pobistva in sta- novanjske oprenie, Razslava kmetij- skib strojev in orodja, Razstava hiš- ne doniace obrti, Higijenska razsta- va, Razstava industrijskih in obrtnih izdolkov. Zabavišče »Mali prater« z nešteto privlačnimi atrakcijami. Tek- m© van jo slovenskih harmonikarjev dne 8. septembra. Ta prireditev bo nu- dila toliko lepega in zanimivega, da bo en cbisk gotovo premalo. Z;ato naj si vsakdo nabavi permanentno legiti- macijo za cbisk »Ljubljana v jeseni«, ki stane 30 Din in upravičuje na po- ljuben obifik ter na vožnjo po polovič- ni coni z železnieo, avijoni in parniki. Vstopnina za enkratni vslop na raz- stavo pa zna&a 10 Din. Lanskoletno je- sensko prireditev jo posetilo preko 100.01)0 ljudi. Naj vas no nwinjka mod njimi. d Nesreča pri streljanjit s topiqi. Zadnjo nedeljo-je bila na Babni gori pri Žusniu »lepa nedelja«. Pri tern se je streljalo s topiči. Mod stroljanjom je eden topic razneslo in je bil v bli- žini sje-jee posestnik Štefan Dobršek tako poškodavan, da so ga morali sprüviti. v celjsko bolnico. d Pretirane vesti o poplavah v Jiiž- ni Srbiji. Prelomi oblakcv in sledečo poplavo so napravilo to dni veliko sko- dü v Juini Srbiji. Posainezni hudo- urniki so podrli mnogo mostov in na- plavili na ceste in celo na železnice mnogo kamenja in zemlje. Tudi želez- niški nasip na progi Skoplje—Voles so miestoma poškodovali. Vendar pa pridno čistijo ceste in tudi železnica je razen na ireh mestih popravljena. V Skoplju sameini je poskodovanih ob Vardarju okrog 100 starih turskih bajt. Vsa škoda utegnc znesti kaka 2—3 milijone dinarjcv in ne več sto- tin. kakor se je poročalo. Tudi poro- cila o mnogih nirtvih so pretirana; ubita je le ena oseba od strele. d Zaradi ponarejanja dvodinar- skiJi novcev so zaprli v Gačku 18-let- nega ključavniearja Antonijevica. Našli so pri njom zelo dobro izdelano formo za ponarojanjo, katero je bojda dobil od svojega umrlega mojstra. An- tonijevič je zacePzadnji cas izdajati zelo mriogo denarja in so je n;i ta na- čin osumil. d Lov na die je svinje pri Podxuse- du. Prod nckoliko dnevi so opazili v podsuso.ški okolici divje svinje. l}rire- dili so na njo lov in poclsuseski nie- ¦sar Frunjo Strunjak je ubil en-üga divjega raerjasca, težkega okrog 80 kg. d Hotel lioyal v Zagreb a prortan. V Zagrobu je bil v soboto dopoldno na dražbi prod an hotel Royal, čegar last- nik je bil g. Milan Ganak, znan tudi' v Celju po raznih svojih podjetjih. Pred početkom dražbe je morala po- licija s silo odpreti hotel, ker je bilo vse zaprto in zabito. Na dražbi je ku- pil hotel g. Valentin Paunič za 4 mi- lijone 255.000 Din. d Maribomki obänski seel .i' spi-o- jel v svoji zadnji seji dv,a predloga, ki bi lahko zaniraala tudi Celjane. Gla- soii) prvega prodloga se naj izvoli sti- riOlanski trzni edsek, ki bo imel kon- trolo nad trzninii ccnami in bode sto- l'il potrebne ukrope proiti zlorabam in navijanju con, glasom drugega pred- loga pa se naj store potrebni koraki, da se za mesto Maribor z obrobnimi obcinami ustvari poseben cestni od- l>or, cos da plačujo sedaj mesto za to Ljubljanski velcsejeni priredi od 31. avgusta do 9, septembra razstavo LJUBLJANA V JESENI PROGRÄM: Kmetijstvo, (sir, msslo, vino, med, grozdje). Vrtnarstvo. Zoo. Higijcna. Zadružna razslava. PohiStvo. Domača obrt. Kmctijski stroji. Radio. Industrijski izdelki. Zabavišče. Permanentne legitiiracije po 30 Din se dobe-po vseh vcčjih železniških po- stajah pri blagajuah, pri večjih de- narnih zavodih, podružnicah kmci- tijskih družb, županstvih, Putniku. Legitimacija dajc pravico na polovično voznino. Za stanovanja preskrbljeno. koxporacijo poldrug milijon dina.r- jev, dac'iiiu dobi vrnjenih komaj nekaj čez sto tisoc dinarjev. d Porac Ljuhljam v Graden. Y6j- raj se je vršila nogomotna tekma nied ljubljansko in grasko reprezentanco na igrišeu »Sturnia« v Gradcu. Pri tern je bila ljubljanska reprezentanca poražena v razanerju 1 : 6 za (Jradec. Riezultat je mucen — to bode uutila cela našii sportna javnost, ker v en dar gre v Gradcu za ugled slovenske pre- stclice. Turej —. d Zopet smrina nesreča z moto- cikioni. Na Glincah pri Ljubljani je včeraji do wnrti, povozil inotocillcliist Andrej Gostincar, zastopnik tvrdke .Singer. 60-letno ženb mizarja držav- nih železnic, Marijo Podrz.aj.evo. Za- dol jo ja s krinilom v levi bok, jo za- obinil, vrgel na tla in ji preJjil loba- ]ijo, Jako da je obležala na inestu nirt- va. Šk je z mcžem na sprehod in je ravno hotela čez cesto, da obisöota z mcžem višfko cerkev. Motociklist pra- vi, düf je vozil pravilno in da je dal tudi signal,'a, ga žena ni slisaia. Naj- brže pa je vozil prehilro. Hitre voinje juoLociklov in avtomobilov po oblju- donih krajiJi bi so morale ]>repovodati in principijelno najstrožjo kaznovati. d I.Hrekcija dr.t rudniku v Velenju sprejema do 9. septembra penudbe za dobavo smickovih plchov. d Dirje koze, na Pohorju. Na ozem- iju ruhko-falskega Pohorja so razni lastniki lcvisč zaredili za-dinja leta to- liko divjih koa, da jih utegne sedaj biti ckmg 200 glav. Najvoc jih jo v iuvišču grofa Zabea iz Fale. d Glavni Zadruzni Savez SHS pri- rodi oh priliki svojo desetlotnice kon- gros v Ljubljani. Vršil se bode dne 1. septembra ob 9. uri dopoldne v dvo- rani Dolavske zbornice. Med proda- vatelji je eden Slovenec, dr. Basaj iz LjLibljane, ki prodava o zadrugah in zadružni zakonodaji. OJxüiem se pri- redi v okviru Ijubljansk. velesejina za- družna razstava, obstojeca prcdvsein iz Statistik in slik zadružnih domov in podjotij. d Centralna organizacija slov. dc- Iaoskeya zadruhmtva, Zveza gospo- darskih zadrug v Ljubljani, je stela koncem leta 1928 42 zadrug. Med te- mi so stiri konzumno zadruge s 17.976 clani, 1,503.639 Din deležev, 9.591.905 Din vlog in 33,597.689 Din izkupicka. Mod ostalimi zadrugami je 7 kreditnih, 13 produktivnLh, 10 stavhnih in nekaj drugib. Vsoga sku- paj imajo to zadruge 22.839 clanov, 3,859.078 vplač. delcžev in 15,088.283 cliiiarjev vlog. Za male slovenske raz- incre ča.ston uspeh! d Postna hranilnica, podruznica v Ljubljani ponovno o])ozarja vse last- uike h.ranilnih in cokovnih vlog tor J'entnih dopozitov pri bivši Postni hranilnici na J)unajti, da prijavijo, vq toga še niso storili, te svoje terjat- ve Upravi Poštite hramlnice v Bqo-* gradu. Bok za te prijave potece dne 1. septembra t. I. Prijave, ki hi pri- spele po tern roku, se ne bodo uposte- vale. Lastniki hranilnih vlog morajo svoji prijavi priložiti hranilno knji- žico in domovnico ali potrdilo o do- micilu, t. j. dokazati morajo, da so na normativni dan, dne 26. marca 1919 prebivali in .se danes prebivajo na ozeinlju naše kraljevine. Lastniki rentnih depozitov morajo priložiti prijavi še potrdilo o državljansh u. Prijave hranilnih vlog in rentnih de- pozitov morajo vsebovati pooblastilo, da sine Poštna hranilnica v Beogra- du prevzeti v prijavi navedene zneske in zavezo prijavitelja, da bo poravnal vse stroške prenosa. Lastniki ček. ra- cuna morajo priložiti svoji prijavi zadnji računski izpisek svojega ček. računa. Prijave je treba poslati hkrati z ostalimi dokumonti naravnost Post- tti hranilnici v Beogradu. Vsem onkn interesentom, ki so svoje terjatve pro- ti bivši Po&tni hranilnici na Dunaju že v redu prijavili v m-esecu maju ali juniju 1. 1928, ni treba vec ponovno posiljati ])rijav. Glede likvidacije vlog pri bivši Poštni hranilnici v Budim- pošti so bodo kasneje izdali posebni pozivi. d Razstava poljedelskih strojev in orodja. Že lanskolotna jesenska jubi- lejna razstava na Ljiibljianskem vele- sej'imu je prikazala obsozno razstavo poljedelskili strojev in orodja. Letoš- nja razstava kmetijskih strojev na ve- lesejinski prireditvi »Ljubljana v je- seni« cd 31. avgusta do 9. septembra pa bo tudi iimpozantna. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od prcprostc- ga do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbi- ra poJjcdelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev,, ki bodo obsegali približno 2XXX) nr razstavne- ga prostora, bo v obratu. Kazstave se udeležijo diomiače tvrdke in one iz ino- zernstva, zlasti Čehoslovaške, Avstri- je, Nemeije, Ogrske, Francije, Ameri- ke, Švedske in Danske. Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske mo- torje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik velesojjn«ke legitiniacije, ki stane 30 dinarjev ima pravico do polovično vožnje po železmici. Naročite legitima- cije pri razprodajaldh ali direkt no pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa ku- piti tuidii navadine vstopnice za en- kratni vstop po 110 Din. lvmetovalce opozarjanio. da so razstavljeni na ve- lesejimiu najrazlionejši predmeti, ki jih A'edno rabijo in si jih najceneje na- bavijo na velesej'mu. d Celjska porola. Za jesensko zase- danje celjske porote, ki se pricne v pondeljek 2. septembra, so razpLsano sl'edece razprave: pondetjek % sep- tenibra ol) pol 9. dopoldne proti Fr. Zadneku radi goljufije in ob 12. proti Mi hi Požeku radi uboja; torek 3. sep- tembra ob pol 9. dopoldne proti Josi- pu Butolenu radi uboja in ob 11. do- poldne proti Antonu Percu radi ubo- ja To porotno ziisedanje ho trajnlo samo dva dni. d Kruh nc spada v pomije ! Vsa- kemu zavitku ZIKE je pridejnno na- vodilo, kako je treba kuhati Ž 1 K 0. Gospodinja, ki to upošteva, doseže zglvcii cilj : ob malenkostnih izdatkih darava in krepka družina. 421 d Brusnice, prav lepe, bo imela tudi letos tvrdka Anton Fazarlnc. Prednaročila se že sedaj sprejemajo. (1 Solnčna očala, razna optika, An- ton Lečnik, Gelje. Razne politične in druge novice Grof »Zeppelin« ze v Ameriki. Iz, Novega Yorka porocajo, da je zračna ladija »Grof Zeppelin« dosegla vče- raj (25. avgusta) obi. uri zjutraj bli- žino amerikanske obale in da plove proti- Los Angelcvsu, ki ga utegne do- seči še dopoldne. Tarn so izvrsene vse priprave za sprejem. Na letališču jc pripravljenih 12 patrulj po 10 letal, ki se bodo ob bližanju »ZeppoliiiKu dvignila v zrak, mu letela nasproli tor urn kazala pot k lctališču. Letala bodo v oddaljenosti 500 m obkroževa- la zrakoplov vse do koncanega pri- staka. Med pristajanjem ne sme no- ben o dnigo letalo v zrak. Zrakoplov bo pritrjon na žolezni steber, ki stoji %na hotonski plošči, ki meri v promer« 35 m. Konica »Zeppelina« lx) pritr- jena na vrbu stebra tako, d^i se bo niogol zrakoplov v vetru pros to giba- ti. Gondola bo slonela na posebnem ogrodju, zgrajenem na gumijastih ko- lesih, ki se premikajo v vse smeri. Na letališču se je zbrala mnogo tisoc bro- jeca množica, ki nostrpno pricakuje ^Zeppelinovega« prihoda. Ob letaliscu je lnontiranih mnogo zvowiikov, ki vsako uro napovedujejo trenotno po- stojanko »Zoppolina«. Listi izdajajo po večkrat na dan posebno izdaje z ob- širnimi popisi polota. — Po radijo- poročilu ja pristal »Grof Zeppelin« se le danes ob pol 3. pop. na letališcu pri Los Angelesu. Čakala ga je neizmer- na množica ljudi. V radiju je bilo sli- sati godbe in silno klicanje množice. Yelika ponecerba v Bukurekti. Ru- inunsko financjio ministrstvo je po- slalo posebno komisijo na pregled ob- činske hlagajne v Bukarošti. Ta ko- misija je cdkrik ogromne ponev^rbe, ki znašajo že po dosedanjem rezulta- ta prciskave okrog 400 milj. lejev (oca. 100 mij. dinarjev). Poneverbe lo izvrševali višji občinski uradniki, ki so za prigoljufan denar živeli v ve- likem razkošju. k Nov rocni zemljevid naše drzave. V založbi U'citelj.skega doma v Mari- boru je izšel nov rocni zemljevid Ju- goslavije. Avtorja sta nni profesor lias in Slavoj Dimnik. Že imeni obeh Sii'ckovnjakov jamčita, da je zemlje- vid prvovrsten. Pri izdelavi se je ozi- ralo na najnovejše, po raznih stro- kovnjaki'h ugotovljene podatke o naši državi. Zato je ta zemljevid absolutno tocen, cosar ne moronic trditi o dru- gih izdajah, ker so večinoma prireje- ne še po predvojiiih kartah o ozemlju' našo države. Novi zemljevid ne lx)de same clober u-c-ni pripomooek solam, timpak bode prišel prav vsakomur, ki se hoce poučiti o tern ali oncm o nasi drzavi. In takih je vedno vec tudi pri nas v vseh stanovihi. Zemljovid je iz- i!.e!a!a. litograt'ija Mariborske tiskar- ne zelo pregledno in ])lasticno. Za ta- ko temeljito doinače delo je cena 6 Din naravnost nizka. Zemljovid je dobiti v vseh knjigarnah. filNO. Mestni kino Celje. Pondeljek 26., torok 27.. sreda 28. in cetrtek 29. av- gusla: »Šanuhajska ujetnica«. Velika drama izsedanjih razmer v Kini v 6 dejanjili. V glavnih ulogah Bernhard Goetzke, znan iz filma »V seivci gro- bov«, Carmen Boni, znana iz filma »Carjev adjutant« in Jack Trevor, znan iz filma »Katzensteg«. Film v krasnih naravnih posnetkih prikazu- je slrašne razmere v Kini v casu dr- žavljanske vojne. — Od petka 30. av- gusta dalje se predvaja sonzacijonal- ni voles ihn »Vampir«. V glavni ulogi sloviti 7^o« Chaney. — Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Kovačeve v Ale- ksandrovi ulici. Ažurinu!je9 entlanjo, VOZOnjO, na stroj, izvršuie najceneje in solidno M ŠR1BAR, Celje Gosposka ulica 27. Kako uporabime češplje. Iz poročila o stanju sadne letine v Slovoniji pasnainemo, da bo lotos iz- redmo dobra letina cespelj. No bi bilo torej hrcA koristi, ko bi hotoli naši sadjarji, ki se jiini Oil)eta mnogo togu^ pridelka, že sedaj nekoiiko promisliti, kako bodo uporabili ta božji dar, da jini bo kolikor mogoco naj vec zalogel. üiCÄ})lje so sad, ki ob stanovitno le- pom in suheni jesenskeni vremenu na drevesu se preeej potrpi in je tudi vsak dan bolj&i. Ko jo pa obran ali ce^r lo otresen, ga je troba pa takoj upo- labiti na ta ali oni miciii, hvr poca- ka, še celo i-e je razgrnjen kje prav ]ia suhiem in zracnem prostoru, komaj tedon dni. Zato jo zelo važno, da že napröj verno, ka'm boino z njLm, pre- den je popolnoma zrel, ozirairta pre- i'k'ii ga spravlj-amo z drevja. Kakor skoro pri vseh drugih kme- tijskih pridelkih, tako inende tudi cespljo najveu vržojo, ako jih |0 pri- niierni ceni prcdamo sveže, takoj z drovesa. Najvoč dobiino za lopo obra- no namizno robo. Tu moramo naj- prej opozoriti na sadni trg po na^-ih mestih in obrtnih središeih. posebno pa na Ljubljano in Mnribor. Ti kraji porabijo jn-ocej vagonov svežih cos- pel j. ki jih jo vsako leto dovolj na tr- SlTHTI 4 »NOVA DOBA* Štev. 68 ife~= SO Stanje hranilnih v!og nad Din 75,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000s-. V lastni palači Narodni dom Podružnicis Maribor, Šoštainj Sprejema hraniine vlogc. fzvrsuje use denarne, kreöitrss in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in vaiute. gu. Toda to blago, izveeine ni doma- ] čega izvora, ampak diovoženo iz Bos- ne in celo iz Srbijo. Letos bo döinaöili čespelj dovolj in bi bilo pred vsem m- leti, da bi se dcmiiaoi trgd zalagali z dioinacmi' prideljkoim Ce upoštevamo piecejišnjo prevozne stroško iz Bosne ali iz Si'bije, bi liiislili, da bi doinace blaga vendar lahko konkuriralo z onini iz juinih krajev. Soveda ga je treba poslaviti na trg v taki obliki in \ opremi, da je čim lepše in čim pri- kupljivejse. To bo zopet pri našem blagu lažje nego pri tujem, ker je blir že in zaradi tega izpostavlijeno manj- šiin nevarnostim pri prevozu. Sadni trgovci v centrih, kjer bo obilo češ7 pelj, pobrigajte so za stvar že sedaj, oizrite se za do brim i kupeijskirni zve- zamii, oskrbite si primierno posodje, dia bosto pripravlj«ni, ko pride doba svežih češpelj! Kar pa svežib češpelj n© bi mogli prodati, bi jih morali pa konservirati, t. j. taken predelati, da bi se dale shra- niti kot živilo za poznejso case, za sla- ba leta, kakršnih je vee nego dobrih. In kako razmeroma dahko se dado konservirati baš češplje! Treba jih je le posušiti, pa dobimo izdelek, ki ima &koro neomejeno trpežnost. Su&ili pa bo.mo seveda lo z*x doinaeo potrebo, kajti v kupčiji s sulmmii cešpljami imanio v jugu naše države tako hu- dega konkurenta, da se v tern oziru nikakor ne m.oremio kosati z njimi T>o- mača potreba pa ni niajliina in se nam ni bati, cba bi suho blago katerikrat preostajalo, če ga pripraviino še to- liko. Z njim si prihi'aninio marsika- ko drugo živilo in si olajšamo pre- hranjevanje clružine in delavcev. * Vecje kolicin-e čeapelj se pa dado nasužiti le v primerni susilnici. Kdor torej namerava sušiti češplje, pa ima zanemarj'eno sušilnico ali pa je splok nima, naj pomni, da je sedaj zadnji čas za popravo, predelavo in preure- diitev stare sušilnice, oziroona za grad- bo nove. Sušilnica se mora čez polet- je presušiti, da jo takoj labko zač.ne- in'0 s pridom rabiti, ko pri-de čas za to. Sušilnico je treba pa prav nare- diti. Tudi to ni tako težko. Sadsjarsko in vrtnarsko društvo i.m'a v zalogi na- črt in navodilo za Bgradbo miajbne brezdimine sušilnice. Vsakdo, ki se ne more od'lociti, da bi zgradil sušilnicp, naj tudi pomisli, da se ta na.prava no rabi samo za susenje sadja, ampak tudi za sušenje razmhi drugih pridel- kav, n. pr. žita, koruze i. dr. Podxuz- nico SVD, zgradite skupne susilnice za svojc clane! S tem boste na naj- boljsi način alužile namienom svoje organizacije- Omeniti raoramo še neko važno uporabo za česplje, ki ixi pri nas žal se ni udomačena. To je naprava češ- pljeve mezge — konserva, ki ji pra- vijo naši južni bratje pekmes, Gehi pa povidla. Zelo zrele, s'ladke češplje se brez vode razkuhajo, potem pretlaci- jo, da se odstranijo koščice in koža. Redka češpljeva »juha«, ki se na ta način döbi, se potem toliko časa vku- hava, da se primerno »gosti. V dobro zaprtib posodnh (dežah, č.ebricah, loncih, velikLh steklcnicah itd.) sbra- njena se drži no samo cez zimo, ani- pak tudi cez polctje. Gospotlinjaiin priporočtauio. da pri- pravijo potrebno posodo za vkubava- nje češpelj, ki so izmied vsoh. naših sadnih piemen v to svrhio najpriprav- nejše. Čeapljevegst kompota bi si mo- rali pripraviti v zalogo za par let in sicer ne samo za bolnike, anipak tudi za zdrave milade in stare. Češplja je. tudi kaj1 dober sad za razna jedila, ki naj bi jih pripravljala gospodinja vso jesen, dokler je dobiti vše kako svežo cespljo. K^do ne pozna na. pr. tajkp priijubljenih češpljevib cmokov, cesp- ljevega kolača i. dr.! >3^aj pa slivovka? Ali te ne bo nic priporočil?« Tako si misli ta ali oni bralec, ko najde naštete razne načine uporabe češpelj, slivovke pa ni med njimi. Žal, da moramo koneno orniv ni-ti tudi predelavo ce&pelj v žgano pi- jaco. Ta način uporabe oešpljevega pridelka je pri nas najbolj znan, naj- bolj razširjen in — Bogu bodi poto- ženo — tudi najbolj priljubljen. Se- veda, to je kaj lahko in lagodno delo! Češplje otresejo, ce ne gre drugače, oprekljajo in vse od kraja zmecejo v sode, pa je za enkrat opravljenc. Ce je pa taka uporaba z gospodarskega stališča v vsakem slucaju umesttia. Je Jrugo vprašanje. Üe bi slivovko vso proclali, je dvomljivo, da bi se prede- lava izplacala, ker nuoramo racunati delo, kurivo in druge stroske, ne glede na rievarnost, ki preti družini, kjer se veliko »kuha« in seveda pri tisti pi i- liki tudi pije. Naše mnenje v tej za- devi je sledeče: Namakanje češpelj za Dijake ali diiakinje se sprejrne na stanovanje in hrano. — Oddajo se lep', za vsako obrt primerni I oka I i Natančneje se poizve Klavna ulica 1. V najem se dajo šti i prostori za delavnico, pisarno ali skladišče v centrumu mesta. Karol Breznik, Celje, Dolgopolje 1. žganje je opravičeno le tedaj, ako je toliko pridelka, da ni mogoče vsega na noben drug način uporabiti. lJa še v tem slučaju je najbolje, ako ne kuhamo : doma, ampak naniočeno droz-go pjrodam.o v kako žganjarno. Smo namreč mnenja, da je za vsako hiso tem bolje, čim nianj ima opra- viti s kuho žganja in z žganimi pija- cami splob. »Sadjar in vrtnar« 811929. L-23 Artikel, ki se prodaja v velikih množinah, po- treben za vsako domačijo, patentiran v 17. državah Prospekt pošlje brez- plačno Samuel Leopold, Senta, Bačka X. Eden ali dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje k boljši rodbini. Pojasnila v upravi. 5-4 mešane stroke, dobro verzirana v ma- nufakturi, se takoj sprejme. Ponudbe brez priloge znamk na upravo pod »Prodajalka«. 2-2 Proda se 2 stari postelji z vložki, nočna omara, miza, otnara (Schubladkasten) m razni drugi predmeti. Poizve se v Cankar- jevi ul. 11, II. nadstr. vrata 10. 2-2 flu Mm mm iz vseri rudnikov HflH prvovrsten 1 A WUIV1J dobav|ia in do- ------- — stavlja trgovina Franjo Jost, CeEje, Ahi^androva q|. 4 jJAVA'4 psenicna kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana !epa skodelica za kavo. — Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšenične kave poStnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. Maks Zabukošek modna krojač^ica Celje. Cankarjeva ulica St. 2 Velika zaloga angleškega in češkega blaga. 50-7 Oglašujte! Za vezanje kompotnih steklenic uporabljajte samo CELOPHA1V ßß Več dobrih higiJGJisko prozorna celnlozna koža, ki se dobiva pri glavnem založniku GORIČAR &LESKOVSEK, Oelje KNJIGARNA IN VELETRGOVINA S PAP1RJKM Trgovci kot zastopniki se iščejo. Prvovrstni pcrgamcntni papir vedno na zalogi. sprejme takoj tovarna perila Karol Pajk, Gaberje. Velika, lepo mebiovana soba parterna, s posebnin vhoclom, se odda s 15. septembrom. Aškerčeva ulica 10. m | ^^y -«¦ kleparstvo, vodovodne inštalacije,. Hi m \ V strelovodne naprave. L 1/1 si 111 A I lA n(\W CELJE, ZAKRESUO 4- M ¦» Jk I I II I I 111 m W I I Prevzema vs? v zgoraj navedene I I fl I IIIIb I ¦¦ § f I I I I stroke spadajoča de!a in popravila. I I Illllmv Iflf # i| ¦ ¦¦ Postrežba točna in solidna. Cene v vcliki izbiri kupite najcenejc. pri „SOLNCU" A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. 50-9 Moderne tiskovtne vselnvrstrKrijige, lepake, letalce, pisemske glave, kuverte, vabila I. «Ir. Vam nudi v okusni Ixvecitix In po Ämernl c