: _ • i ' ■" y s* • T^ft^ i"'-- Velj« za vse leto • • • 7m pol ieta Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6 00 $3 00 $7.00 $7.00 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered • litična stranka ustanoviti fašist o vsk o diktatorji v o. Povdarja se. da bi romunska liberalna -stranka, katero vodi Bra- Pregled razpoloženja na obeh straneh kaže, da bo trajala stavka antracitnih premogarjev, ki se vrši izza I. septembra preteklega leta, še naprej, kajti niti premogarji, niti delodajalci niso pripravljeni umakniti se s svojih stališč glede arbitracije. Skupna konferenca se bo v torek zopet sestala v Union League klubu, in če se ne bo med tem časom sklenilo kompromisa glede arbitracije, bo trajalo mrtvilo še naprej. V takem slučaju je pričakovati odgodenja konference v torek ali kmalu nato. Včeraj, osem in štiridest ur po odgodenju skupne konference, ni bilo še nobenega znaka, da bodo delodajalci opustili svojo zahtevo glede arbitracije ali da bodo premogarji opustili svojo opozicijo proti predlogu, naj nepristranski tribunal razsodi sporne točke. Izvedelo se je, da nimajo delodajalci nikakih načrtov za sestanek mezdnega komiteja v ponede-liek, kot se je poročalo pred par dnevi. Lastniki rovov nimajo niti najmanjšega upanja, da bi bilo mogoče spraviti v pogodbo arbitracijsko klavzulo, katero bi odobrili zastopniki premogarjev. Kot se poroča, bodo vprizorili delodajalci- na-daljne napore, da se omili metodo arbitracije. Na zadnjem sestanku s o predlagali modificiranje Marklovega načrta tako, da naj po preiskavi nepristranskega sveta komitej treh zastopnikov javnosti sestavi poročilo. To poročilo naj se nato predloži obema strankama in če bi se v teku tridesetih dni obe stranki ne dogovorili, naj bi odborniki uravnali spor. Zastopniki premogarjev so temu predlogu prav tako odločno nasprotovali kot prejšnjim arbitra-cijskim odredbam. Odklonili so vsak predlog, ki bi jih oropal pravice do stavke ter ponudili sklenitev kontrakta, ki naj bi veljal za dve leti in pol ali pa pet let, na temelju definitivnih pogojev, brez arbitracije. Izjalovljenje skupne konference bi otvori'o vrata za zvezno intervencijo . Ze več dni so nami-gavali, da bo prišlo do tega, a dosedaj se ni še ničesar izvedelo iz Washingtona. Zakonodaja Pennsylvanije se bo sestala na posebno zasedanje, da razmišlja o važnih zadevah. Iz Harrisburga so dospela poročila, da bo gover-ner Pinchot zahteval od zakonodaje, naj proglasi antracitni premog za javno potrebščino ter stavi industrijo pod nadzorstvo komisije za javno službo. Tak predlog, neglede na to, kako hitro bi se ga izpremnilo v postavo, bi hitro napravil konec stavki 158,000 premogarjev. Proti postavi, če bi bila sprejeta, bi se borili podjetniki v sodiščih, in pot ek-\c bi več kot eno leto, predno bi bila zadeva defi-nitivno rešena. SCRANTON, Pa., 3. januarja. — Po bitki med občinskimi policisti ter skupino stavkujočih premogarjev v North Scranton je bil en stavkar poslan bolnico in pet nadaljnih je bilo aretiranih, ker so razgrajali ter se upirali aretaciji. Kari Serafine, o katerem trdi policija, da je bil voditelj skupine stavkujočih premogarjev ter njih žena, je bil pretepen ter odveden v državno bolnico, kjer so mu morali zašiti sedem odprtin na glavi. 111 uradnik okraja, je rekel, da jc :meseci v strah rv . i . v i pljučnica prevladovala' od pričet-:,,- , • , f Do pretepa je prišlo, ko je vec kot sto nezaposlenih premogarjev, v kojih družbi so se nahajale tudi njih ženske, napadle s kamni in gorjačami deset voznikov, ki so hoteli odpeljati premog, namenjen v privatne bolnice v Scrantonu. Unija je dala dovoljenje, da se prevede ta premog. \ Ko so videli vozniki, da jih obdaja sovražna ljudska množica, se je enemu med njimi posrečilo izmuzniti se ter telefonskim potom obvestiti poli-c i j ski glavni stan. Sest policistov na motornih ko-je prihitelo na pozonice kravala. Ko ni ho- 2ena romunskega kron- Holandska, Belgija, za,?adna Nemčija in severna princa Karola, ki se je odpovedal svojim pravicam, se hoče ločiti od njega. — Bivši princ bo mogoče prišel v Ameri- LONDON, Anglija, 3. januarja. — Več dni neko. — Zapustil je svojo prestanih nalivov v Angliji in po vsej zapadni Ev-drugo ženo ter se hoče ropi je imelo za posledico preplave kot jih ni bilo vrniti k svoji prvi mor- ^e dolgo vrsto let. Najbolj prizadete so Hoian-ganaticm zem in otro- ska, Belgija, zapadna Nemčija in severna Franci- ja, kjer so stopile reke Ren. Mosel in Schelda preko bregov. Utonilo je veliko število ljudi. V mestih je bila prekinjena vsa občinska služba; brzojavni ter telefonski promet je prišel iz reda. Tvornice so BUKAREŠTA. Romunska, X januarja. — Prestolonaslednik Karol, iki se je odpovedal svojim pravicam do prestola, se bo ločil od svoje dm™ žene. grške prin- , . . eezinje Heleno.katero .,e je ,«>. blle prisiljene zapreti svoja vrata. roeil h-ta 1921. To "obvestilo je i Farmerjl SO bili prisiljeni poiskati zavetja na prišlo i Z ofieijelnili virov, a jav- višje ležečih tleh, kamor so prignali tudi domačo nost si še sedaj ni na jasnem -le- živi kajfci v ni£inah je stala voda na nekaterih de resnlenih motivov prmca. 1 Tukajšnji njegovi prijatelji pra mestih petnajst čevljev visoko. Veliko živali je vijo, da se bo posvetil avijatiške- poginilo. Generali so krivi vojne v Siriji. Emir Said be j je izjavil, da sta Sarrail in Gou-raud naščuvala vse stranke ter ribarila v kalnem. — Polastiti se hoče prestola. — Predlaga, naj se Francozi o-brnejo nanj, da pomiri plemena. Mussolini ustanavlja akademijo. Na priporočilo Mussolini ja je bila v Italiji ustanovljena kraljeva akademija, po uzorcu francoske akademije. — D'Annunzio in Marconi bosta prva člana te akademije. RIM. Italija. 3. jai[uarj;i ^— Na osrfjno priporočilo ministrskega predsednika je uveljavil kabinet ustanovitev kraljeve italijanske akademije, po UK«>reu francoske akademij t?. ltalijamska akademija bo imela, šestdeset članov, ki bodo izbrali iz najbolj odličnih duševnih in kulturnih vodite- Tudi angleške reke so stopile preko bregov. Dolina reke Temze, posebno krog Windsorja, je preplavljena. Mesto Northampton je obdano od vode. PARIZ, Francija, 3. januarja. — Mesto Caen, znano kot duševno središče Normandije, je zelo trpelo vsled preplavljenja reke Orne. Skoda, povzročena na lastnini, bo znašala več milijonov frankov. Ves železniški promet je bil ustavljen, in prebivalci okraja, izolirani od vode, so že šest in trideset ur brez živil. V7 mestu so zaprte vse restavracije, poštni urad in gledišča. Položaj je hnujši kot je bil tekom poplave leta 1910. Vsa severna Francija je močno prizadeta. Del tianu. nasprotovala vsakemu ta- J mesta Meuzieres ob reki Meuse je pod vodo. kemu sribanju. ker stoji Bratiaivu 1 nr>T rcn t i~> i • • • u i ii „ v , . 1 .. . i dKUolLJ, Delgija, j. januarja. — Holandska odloe.no na drami vladarja. ( J' ® J ' J J v p«nn. V katerem so je obja- kraljica Viljemina ter belgijski kralj Albert nad- vil Karol svoj sklep, da odstopi, zorujeta reševalna dela v okrajih, prizadetih od poje reikel. da J?e aie bo vrrrl deset vodnji Viljemina se nahaja v Nimeguen, kralj Albert pa v Liege. Liege je več trpel vsled sedanje povodnji kot pa let na Rooiiun-iko in to smatrajo •/a 7naanenje. da so par aerolj o«(»lini motivi napotili k sklepu, da se odpove svojim pravieam. MILAN". Italija. 3. jannarja. — vsled nemških topov, ki so leta 1914 razrušili utrd- Romunski princ Karol živi po-pol- i r-»i i • i - i • i i • llflmn i be. rod vvodo je vse. ozemlje, ki obdaja INime- noma osaanljen v tnkaj^njem no- J J J felu ter noče sprejeti nikak:b ob- guen. : kov. nit; onib svojih rojakov, ki jj Provizorične cenitve kažejo, da znaša povzro-bi m,u radi izrekli svoje simp* ^ena škoda krQg Uege ^ kofc dvajset miHj0n0V Neki Karolov intimni prijatelj [frankov. Deset tisoč hiš je popolnoma izoliranih; ie obvestil zastopnika Štefani ea*- 1 in prebivalci so bili osamljeni tri dni. nikarske agmture. da ni bila nie-! V centralni Belgiji je paralizirana železniška eova odpoved r^odiea poiitlSnih j službaf Ves pridelek lanu je odneslo vodovje re- intftr au sporov v družini, tem- ■ r J več. le e-ebnili radocrov. 'ki so L.ys.t ^•na»ni jTiključno le njemu samemu. Več kot 300,000 ljudi je izgubilo zaslužek V O- Karol je baje izjavil. da ne na- kolici Malines. PARIZ. Francija. ,'>. januarja. Napake, katere sta delala generala Gouraiul m Sarrail kot prednika Ilenri de Jouvenela, francoskega vrhovnega komisarja v Siriji, so vzbudile sovraštvo domačinov (proti Franciji ter do vedle do vročih bojev. To je trditev Emir Said beja, vnuka .davnepra Abdel Kadra, ki je boril proti FrancoOom v Al- iljev Italije, žiru. Said bej je od tu najbolj1 Ustvarjenje akademije je nr-i vplivnih voditeljev v Siriji. Nje- • kora|k nove^a programa fašidov-gova p< > j alalia so odgovor na po- jskc vlaje ya duševn^ea In vodilo vrhovnega komisarja de! umetniškega življenja Italije. Ta •Touvenela, da je bila vstaja v j prryjrr.Lm bo uveljavljen > daj. ko riji poMlediea intrig in ljubo-um- ' . nosti med načelniki različnih plemen. V poročilu de Jouvenela se .;<* glasi'o. da so štirje kandidati za sirski prestol in da je eden teh Emir Said bej. Nadaljni so princ Lufaliali, sin nekega bogatega trgovca v Kaj .ri. šerif Abdul Med-žid, siti ]>rej.šnjega šerifa iz Meke ter Abafi Hilmi paša. prejšnji egipčanski kediv, katorega so odstavili Angleži. V poročilu se glasi, da je bil Said bej eden onih. ki so živeli v rprijatclj.stvra s Frane i jo -"ter .se vzdržali sovražnosti ali zahrbtnih intrig. To prijateljstvo pa ni zadržalo emirja od tega, da bi ne kritiziral adm:nLstracijo generalov Gouraiul in Sarrail. Ravnanje teh dveh generalov je primerjal z igranjem bakarata. General G-ouraud je igral na krščansko karto, general Sarrail pa m oh am ed a nsko. merava vznemirjati monarhije. štabilnostl i. Več slučajev pljučnice vsled pomanjkanja pre-mocra. AMSTERDAM, Holandska, 3. januarja. — Reki Mosel in Ren sta tekom zadnjih štiri in dvajsetih ur narasli za dvajset inčev. Na raznih mestih so se porušili nasipi; nadaljni so ogroženi. Mali kmetje so najbolj prizadeti. — Domače mohaniedanske glavarje. katere so za časa administracije generala Gouraiul preganjali ter jim pretiLi z obešen jem. so odlikovali z velikim križem Častne legije, ko je vladal £ciu--ral Sarrail v Beirutu. Krščanski voditelji, ki so uživali vse pred-noNt.i pod administracijo generala Gourauda. so bili vrženi v ječo pod administracijo generala Sar-raila, 'kr je dal -tudi zapleniti njih posestva. — Kaj je mogoče storiti seda j T — ga je vpraapl poročevalec. mnenja, da so bili resen! najbolj nujni politični in ekonomski problemi dežele. Splošno se domneva, da bosta prva člana akademije Gabriele D'Annunzio, znani svinjarski pisatelj ter Guglielmo Marconi, vendar pa niso objavili do^eda.i še nikakih imen. Akademija bo im»~ la svoj sedež v Rimu ter bo razdeljena na tri dele, znanstvo. umetnost in literaturo. Vsak del bo imel dvaijset članov.-Vključeni Imdo člani parlamenta, kajti politika predstavlja kulturno aktivnost. (katero se hoče primerno upoštevati. Novi zavod Ihi založen s finančnimi in drugimi sred-tvi. da izvaja svoje posle, ki bodo vključevali podpore za poisamezne umetnike. pisatelje, kzn ajdi tel je in mislece. Ta akademija namerava tudi zavarovati ter pospeševati ini-eijative vsake vrste, brez vseli o-vir birokratičnib metod. Ak;»ilo-mija -b oosipeševala delo različnih, a k edem i j. ki že obstajajo. ]Slin:strnlvo za ja\"no vagojn !to te-.no f-vpojeno ar. je odvrnil, — naj se obrne na kakšnega glavarja, ki ima resni■'•<.■• rt vpliv na plemena — Naprimer? — j«- vpiašal poročevalec- — Name. — je odvrnil SaiiT bej. ki se je pri tem ponosno j vzravnal. WASHINGTON. D. C., 3. jan. Tukajšnji zdravstveni uradniki pripisujejo veliko povečanje števila slučajev pljučnice pomaiij- Premcgarska stavka po- Vstaši odrli v m a gala tvorni cam. Damask. MIDDLETOWN. N. Y.. 3. jan. Skoro vse tvornice kislin v Delaware okraju obratujejo. Večino teh tvomie so zaprli pred pai-1U pred impoitlra-njerm sintetičnega metanila iz ' Nemčije. Industrija kislin ]»a je profitjrada vsled stavke antracit- poljih je napotilo družine, da vai-lnib Premogarjev, ker je zavlada-čujejo s premogom, docini so ne-h« veliko povpraševanje po oglju, katere sploh brez premoga. j ki je edm proizvodov teh tvornic. 1 kan ju premoga. Dr. Wiliam Fowler, zdravstve- ka zadnje jeseni in da vedno bolj , narašča število žrtev. rPe.kinjenje dela v antracitnih j DAJkLASK. Sirija. 1. januarja. V^taški voditelj Hasan el Karat, je bil ubit v boju pred liXamasdiom. V isteau poročilu se glasi, da je dal pivd svojo smrtjo štiridesetim svojim ljudem nai-očiio. naj ob-glavijo francoskega vrhovnega komisarja de Jouvenela. •4WRLZ, Francija, 1. januarja. V nekem poročilu iz Damaska sc glasi, da se je tekom nekega boja prikradlo štirideset vsta&ev v Damask in da sta bila tekom nato sledečega boja ubita dva policista in en otrok. Trije policisti so biti ranjeni. Framcoske čete so tela ljudska množica odnehati, so vprizorili policisti naskok. Množica stavkarjev je sprejela na- ba-e skok s točo kamenja. Boj je trajal petnajst mi- zasledovale vstaSe v predmestje iiut, predno se je policiji posrečilo razpršiti ogor- Daraja in večje Steblo eflodnjih cene stavkarje. , ' je bilo vnetih. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes bo na£e cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00 Prt nakazilih, ki zna&ajo manj kot en Uui dinarjev računamo posebej 16 eefatoT za poštnino in droge stroške. Razpošilja na sadnje pošte Is Izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13 50 1000 lir..........$43 00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 2*« lir, računamo po 1A center za poštnino in drug© stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bank« ▼ Trsta. Za pošiljatve. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali p« DVATISt>fl LIR dovoljujemo po mogočuosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eeoi tistega dne. ko nam pride podani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PI8MU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam je poslati najbolje po D—cstls Postal Money Order ali po New York Rank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortlandt Street New York, If. Y. Telephone: OorUsndt 4681 -■■■ " ........ t - ... GLAS MA&ODA, 4. JAN, 1936. "•■•'"f'T r rini t*i riiniii GLAS NAROD (SLOVENE DAILY) SFINGI Omned and PubUeked by ■LOyBNIC PUBLISHING CCMPANX (A Corporation) Look Btnedik, freatwrer at burinw of tfc« corporation and Address«« of above officer«: 18 Portland* Bt, Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. ••GLAS NAHODA" ____"Voi*. of tke People" leeued Every Day Except Sundays and Holidayt. ta eele leta velja Uet « i Amiertko Za New York ta eelo lete_ $7.00 k Kanade - „. $€.00 Za pol leta____________ Za niosevutva ta eelo loto — $3.56 $7.0L ta pol lota $3.00 i« četrt leta _ $1M Za pol leta__,.. $3.5i Šmbeeription Yearly $6.00. Bolgarski ministr. prednik Cankov odstopil. Dl'NAJ. Avstrija, 3. januarja. Iz Sofije poročajo. da jo odstopi' holgar-ki imnUtrski predsednik ( auik( v. Baje je moral odstopiti na prjlisk ikralja Borisa. Advertisement on Agreement. "Qiao Noreda" iekoja vtairi dgn ievsemii nedelj in prgtnfkoo. Dcpifi brta podpisa in osebnosti se ne priobčnj©}~ Denar naj at blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni k*T, proaiino, da m nam tudi prejinje bivališče nar.naoi. da hitre j« najdemo naslovnika. "G L A S NARODA". 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortl&ndt 2876. PREDSEDNIK JE DOSLEDEN KEYSTONE VIIW r.O HIW VpHK Kot že poročano. je fkk-nila angleška vlada ,«7torhi vse potrebno, da se slavni egipčanski s'pomenik ne ho pogrexnil v p<--.ik. Dose-daj so delavci odkopali že loiiko pe-ka. da je videti noge. Sfingi bodo napravili tenielj >z cementa. Vsa poročila iz, Romunske pod cenzurc. Dl'XAJ, Avstrija. 3. januarja. Tnk a j.šnj i romunski (uradniki de-mentirajo porodilo, tla jc romunski ministrski predsednik Brar-'ia.nu rid-stavljanje piketov ter nepostavno^t bojkotom. S ta v »kujoči delavci, ki branijo ifvoje človeške pravice, imajo -oglasno > to postavo, pravico omalovaževati ustavne propovedi. ki se tičejo varstva lastnine. Sedaj pa je zaklenkal mrtvaški zvonce tudi temu majhnemu veselju. Od predsednika Coolidga imenovani trije komisarji za di-»trikt Columbia so izdelali osnutek, ki lw> predložen kongresu m ki bo prepovedoval vs;*ko vrsto pike t Iran ja. Pri tem pa ne gre le za postavljanje pike to v v ekonomskih bojih med poti jetniki in delavci, temveč tudi za postavljanje takih piketov. ki se obračajo kot politično orožje proti despot i' nim in delavstvu sovražnim vladam. k i imajo »voja zastopstva v Združenih državah. Ta osnutek zakona, katerega >) izdelali od Coolidga imenovani uradniki, je dalekosežnejči kot katerakoli druga predloga te vrste. — Za vsakega bo nejKMtavno, — se gla.-i v tem osnutku. — frtoriti kaj, kar jo navedeno v jrredidočili paragrafih. — da se upliva na kakega javnega uradnika v kaki javni zadevi ali kakega inozemskega uradnika, poslanika. negiede na to. če se skuša -storiti to v uradnem stanovanju dotičnega ali v privatnem stanovanju 8 tem je prepovedano vsako postavljanje piketov v gospodarskih bojih. To pa se hoče storiti na tak odkrit in odločen način, da ne bo mogel noben liberalno misleč sodnik pregledati postavljanja piketov. Nadalje se hoče tudi ponnvti s postavljanjem demonstracijskih piketov, kot v času boja za žensko volihio ipravico in v dnevih brutalnega zasledovanja političnih "zločincev*' od strani najetih banditov Horthy-ja in Zankova. Zet Vanderbilta, — od poslan i k HortJiv-ja. — je izvršil dobro delo, ko je zavaroval svojega mojstra ' pred .sramoten ji ameriških divjakov'*. Predloga seveda ni še postava. Vsi naprednejše misleči senatorji ,*o že objavili, da bodo vrgli predlogo na smetišče. Pa tudi iz vrst ."-trakovno organiziranih delavcev bo treba dvigniti odločen pro test proti tej predlogi, kajti taka postava. sprejeta za dititrikt Columbia, bi dala signal za velikansko agitacijo, da se uveljavi us lično pi stavo po celi d^tželi. Najbolj značilno na celi stvari pa je, da imamio opravka s predlogo, katero je treba označiti direktno kot aciministracijsko predlogo, ker je mogla liti sestavljena le z izrecnim privoljenjem predsednika ter njegovih svetovalcev. „ Likajsk^ obnašanje Greena napram kapitalistom je delavski stvar, več Škodovalo kot pa kori-stilo. Novice iz Jugoslavije Smrt beograjskega novinarja, i afere potlačene. Pred kratkim so Te dni je »umrl v Beogradu no. vnovič pregledali njegove knjige vinar Pora Savič. ustanovitelj in; i:; od tedaj se ni več vrnil v svoj bivši direktor ".Malega žurnata".' urad. Komisija je 'Ugotovila nam-ki je izhajal do izbruha svetovne reč zopet primanjkljaj v znesku vojne. 140.000 dinarjev. Minist-er v;.\ naredilo zdravstvo, Zagreb zopet v snegu. I i V bil o oitkritju (takoj obveščen, 14. decembra je v Zagrebu po j,, javil seveda >«tvar i>o1ie;.:i. C'i-večdnevnem južnem vremenu za- vro slučajno je prišel Dimitrijevic padel zopet sneg. Snežilo je ves oblastem v reke ravno v trenotku, dan v debeilih kosmičih, pomeša- ko se je pi ipi a vijal, da pobegne nih deloma tudi z dežjem. Na v Romunijo. Brestoveu je pa.lel sneg 15 eni na j Tt. dni je j v komisarijat lebeio. Tudi v nekaterih krajih topil v grških vo- n<>vek. ki oh rmad na Balkanu najmočnejša in da bo gi-ško b rodov je kontro-iralo vzilio lili del Sredozom-kega norja. Štirinajstletna deklica izginila. Parcbrod "Naprijed" se ni potopil. Dubrovačka plovitba razglaša, la atenska, vest. da ve je omenje- GARNEV1LLE. N. V.. :{; jan. da vi ju Pfoi-ter. »t ara- štirinajst ■t. je izginila i z svojega doma v [ •etrtcik zjutraj ter je ni bilo do-sedaj mogoče najiti. Vsi državni >rožniki in policijski glavni ^ta-ni _>o bili obveščeni, naj najdejo 'ekl eo. Glasi se. do ni imela nobenega povoila zapustiti dom svo-ih sta: išev. .Največ prijateljev imajo v slovenski naselbini slovenski pever. To sta pokaizali prireditvi Slovenije " in "Slovana". Ljudi je bilo toliko, da proti koncu niti prostora niso debili. Kvartet Slovesni ja priredi v so-boto maškarado v Srbskem Domu. Kot obeitajo. bo zabave več kot dovolj. Franecv-iki jezik je svotovui jezik. Tega jeizika se poslužujejo diplomatje in drugi odlienjaki. S francoščino baje človek lahko pride kamonkoli hoče. To jo deloma resnično. Le to je treba pripomniti, da je v gotovih o/.ir'h nema govorica ameriškega lolarja dosti bolj u-i>e>na. Naslednik starega revokteijo-narja La Folletta je po-tal njegov sin. Država "Wisconsin ga je tudi ko»t takega poslala v sena,t. Republikanski narodni odbo ira je pa priznal za republikanca Ko vo bo mladi mož vrnil v "\V;s-eon sin. ga njegovi volile i iie bodo več poznali. Mar->:ikaj se j » že ra -'pra vljalo o nameravanem u^tanovljenju Zdnižeuih dižav Evrr.*)-\ Že sedrrij. IvD Združene držav.• Kvro;>e Je niso usta novi jen je. izražajo nekateri boja-zen. da bi ta nova skup?na držav ogrožala Zdr. drža ve. Slovensko Amerikanski Koledar za leto|1926 ima sledečo vsebino: Pesc-m Ko bodo Združene d/žave Evroue ta-ko malo brigalo za Ameriko'kot. se briera Amerika za Evropo. jo povsem izključeno, da bi prišlo do kakega >n>ora. Do p is. Brooklyn, N. Y. R in to je maiškarada 9. januarja (Zaidnja zabava, katero je priredil "Kvartet Slovenija" na dan sv. .Štefana bo ostala marsikatera mu v spominu, kateri je bil uav-. To pa no samo velikim, ki *o lo plesali ob zv dkiti domače t ampak tudi malim, ker jc glavni cilj Kvarteta razvesr jih * lepim božičnim drev»»-Ko je priromal Santa Cians z i darili, so otroci ta- prijeli in »e ž njim spoprijaz-.>e je sli:~alo. vo edino opominja otrok, in jih po-otrosko veselje. Večer sv. bo Kvartet obhajal vsa-večer za v sal>oto zvečer ob 8. uri v Srbskem domu. 443 W. 22nd St.. v New Vonku. Tam l>o zopet drugo veselje in dovolj zabave, ki je pri Kvartetu no manjka. Najlepša in najbolj komična maska bo dobila nagrado. Cenjeno oibčin^itvo Greater New Yorka najljudneje vaibi "Kvartet Slovenija*'. Bomba v škofovem stanovanju. LIZBONA, Portugalska, 1. jan. Pred palačo tukajšnjega nadškofa je ekspiodirala danes bomba. Ranjen ni bil nihče, toda bomba povfcročila veiik? ško&o, e nepeškodovana prispela v Trst in vrši nepretrgoma svojo službo. Odlikovanja novih ministrov. Povodom svojega rojstnega dne je kralj odlikoval z redom -v. ve 1. razreda ministre-. Stjepana Radiča. drja Niki'a. Anto Radojeviča. tlrja. Krajaea in drja. Superino. Predsednik Nan dne -ki p" -ine >[. Trifkovič je dobil ob tej pri-iki red Karagjorgjeve zvezde. Velik paromlin zgorel. Te dni je požar ;pcpelrioina upr-M' lil veliki ]»aromlin v Petrovem selu pri Starem Bečeju. last Kar-la Freunda in NLkole Karbiuerja. Jti ":iX»ia dela .-o trajala vso ne." m -o končala šele nasUvluje jutrt^. •>koda znaša milijon dinarjev. Kazen strojev in električne in tala-3:je je zgorelo več vagonov pše-nice. Kako je nastal j)ožar. ni znamo. Tragična smrt zagrebškega obrtnika. Pri Zaprešiču je skočil pod vlak znani zagrebški tapetnik m dekoraiter C. Bela.k. Vlak je nje-govo truplo j »o pol noma razmesa-•il. Kolesa so mu šla čez obe no-"Zi. razmesarila život in glavo. Bc-'ak je že 2 dni prej od! bco*|ar na policijo m tamkaj prijavil doigodek. Pol ure kasneje ji' policija iDimitrijoviča že pe'egnila iz njegovega skriva« lišča i < ga «•"• tirala. Pri za-!iš< vauiju je D:mitrijevie pri/nal. ot potlačila, kar pa >■(• mu ni posrečilo. Po ne ver jeni d.-nar je zapravil v družbi treh t ova .š;-v _ • m i ni-tt r- t va. ki ga naganjaJi. na i k rade denar. Več dni >e je skrival v Beo«rra je bil v vojaški službi in je bil že takrat k(rt komandir čete obtožen radi raznih zlorab. Komisija, ki je pregledala njegove knjige, nadaljuje svoje delo in se domneva, da je pnqn~ veril Dimitrijevie skupno svoto preko 400.000 .Din. Diinitrijcvič sam je izjavil, da ne ve. koliko je vzel denarja vse-Lra skupaj. SKRIVNOSTNA ZAPUŠČINSKA ZADEVA. Predsednica N.W.C.T.U. •^Mmi^mm® m UMDiaarooo * .»atuwoot. n. v. ■ R Kje no ugoile je bila pred kratkim izvoljena Mrs. EH a A. Boole. Iz Lodža na Poljskem poročajo '> -krivnostani zapuščinski zadevi. ki je tem bvestilo iz Avstralije, da • nu je jel o -t rasni h Indečinah in kmalu nato je umrl. Poklicana zdravnik je konstati-ral. da ga je zadela kap. Reioho-va žena se je nato obrnila na svaka ter ga prosila, naj poizveduje po tujemu advokatu. Svak se Je odpeljal v Varšavo in pregledal tujske k ijige v vseli hotelih, toda advokata iz Avstralije ni našel nikjer. Medtem so zdravniki razte.le>rU Reich o vo truplo, ter ugotoviK. da j }e pravi povod smrti tza^tmplje-nje. Poljaka jx>licija J^oji sedaj pred nerazrešljivo uganko. Domneva se. da se je v zadevo vmešala ntka tretja oseba, ki je in-t eresi rana na "Reichovi dedščini. i Bržčas gre t».i za kakega initere-santa. ki biva 'v Avstraliji ter je hotel z Beiehovo smrtjo sam podedovati ogromno denarno volilo. "Dandanes - > je vpraša, je 'začela civilizacija. Dandanes j., poglavitno vnraša-^pnje-. kdaj se bo civilizacija začela. ¥ Mussolini pravi, da bo pregra-dil moderni TJim po starem rimskem običaju. Po pretekm pestili let bo '.davno me-ito Italije baš tako kot j.' bilo za časa ee^aria Avgusta. Mu-so-1 i ni o nikdar sede.] na kraljevskem pre-M oh«. * Kon-gros bo pre i ska l vzroke promogarske stavke. Take preiskale izredno dolgo trajajo, vča-^o eelo leto. T'e bo pmiskava končana takole moseca novembra, naj nošlioio iz "Washinetona vsa'koniu hišnemu gospodarju kopijo moročila o nr^-i ska v'. Ka:znoje se je 'Lepa podlasica' zopet *rnila na Torrtu-go. Tu je Tomaž dobil nepričakovan in zelo časten obisk, ki se ga ni prav nič nadejal. |3 ili?o je proti večeru. Točno o-poldue se j«- Tomaž usidral. Ko je solncc tonilo ua ožarjenem obzorju. je čoln odrinil s kopna in nalahno bližal maloneški fre-iraii. Le dva veslača ga poganjala. V tem lahnem eolnieku pa -s*tli pasažir. ki skrbno -skriva -.roj obraz pota. TikL ni bil povedal svojega imena strašnemu mat no zrn. — Tomaž že aJuti tajnost ter se poda pred governenjem v veliko ka-jito. Tam si izkazujeta drug dm-\\. končno sedeta drusr drmgega z ve-. Toma/, je več ko -xmt** svojfm a ni Se nikdar posetil gospoda namestnika. Tembolj čudovit in nepričakovan onu je bil sedaj njegov tajni prihod, prihod taksnega dostojanstvenika* Vzroka pa so mu postali takoj jasni. Zares se je bil gospod kraljevi namestnik ]>o dolgotrajnem oklevanju končno dločil, kakor se odloči mož, ki ne ve, na katerem koncu bi .začel razgovor, in -prične končno kar z bistvom zadeve. —-Kajti brez vsakršnega uvoda kar naravnost vpraša Tomaža, kaj je 'Lopa podiasiea' delala na morju pri svojem zadnjem izletu in ali i>i morda zopet, kje plenila, kljub izrecni kraljevi prepovedi? Živahne namestnikov« oči vpra. šujoče ogledujejo Tomaža. Ta sedaj fisardi in se hoče dvigniti. — Ne bodite razžaljeni zaradi mojega vprašan ja! — vzklikne sedaj gosjiod namestnik in prime korzarja za rokav. — Nikar! Rotim vas, kapitan Tomaž, poniish-te samo za trenotek. Že moja prisotnost na vaši ladji vam mora biti porok, da imam najboljši namen. Na častno besedo! Gospodi-ne. jaz prihajam le vam na ljubo I In jaz ne bom kriv. če ne porečete kdaj, da vam večje usluge kot. nocoj ne bi mogel nikoli izkazati ! Začuden >c Tomaž naogum. Res imam nekaj poguma« pa t-udi kralj ga ima, vrag naj me vzame! Zato pa tudi nisem verjel in tudi nikdar ne bom. da bi tako hraber mož kakor je naš kralj mogel groziti tako "hrabremu možu. kakor .sem jaz. zaradi takšnih malenkosti, kakor je nekaj pove-šenih -Špancev in nekaj njihovih potopljenih ladij. Pa še celo 2 najhujšo kaznijo, ki sa jo morete mislit i ? In 2flrtsti 5e, ko je eden teh hrabrih mož, namreč jaz. tako zvesto in dobro služil dnigen^u hrabremu možn, kralju? Ponosno se je zravnal na svojem stolen in uprl pest ob bok. Toda gospod 'kraljevi namestnik polagoma odmaje -z glavo : — Kapitan Jagnje, — pravi sedaj počasi in s svojim najbolj resnim glasom, — zares je kralj tako hraber'mc&, kakor vi pravite, in smrtni ganeh bi bil, ee bi midva dvomila o tem. Toda kljub temu je res izdal ona povelja, na katera ne verujete, in je zares zagrozil smrt vsakomur, ki se mu ne bo pokoril. Za vse to imam tu dokaz. In da vam ta dokaz pokažem in vam ga prinesem pred lastne oči, zato sem prišel na vašo ladjo v pose te. Sedaj izvleče iz svojega suknjiča štirikrat zložen papir, ga razvije in proži Tomažu. Bil je to nartančen prepis 4' Iastrukcijo za gospode kraljevske komisarje njegovega veličanstva, v posebni misiji za Zapadno Indijo". Vznemirjen prične Tomaž zlogovafi prye besede, ne bre^ napora, kajti pisava je zelo drobna. Na -srečo še ni prečitai pol vrste, ko ga gospod kraljevski komisar že prekine: — Ko boste to vse prečit ali, —. mu reče z glasom iskrenega obžalovanja. — ko boste torej vse to prečštali, boste verjeli. . . Gospod, hotel sem vas pravočasno svariti in vam v to svrho pokazati posebno še vaše lastno ime, napisano tam od Ia'srtne roke gospoda Colberta de Seignelay-a, torej brez dvoma po lastnem kraljevem diktatu. Presenečen -skoči Tomaž kakor ščuka: — Kaj. moje ime! — Vaše lastno, da! — mu odgovori gospod de Cussi-Tarin. — Vaše celo in pobio mie: Tomaž T rub le*, plemeniti Jagnje. Ze je zopet vzel težko čitljiv-pisanje iz kapi tan o vi h rok in sedaj kaže s prstom ua opazko ob robu, kakor jo je v resnici dikti-ratlo samo njegovo veličanstvo. Naj Tomaž Kija kolikor hoče, njegovo ime je v resnici tu. — No? — vpraša namestnik po dolgem molku. Toanaž pa čita in. čita vedno iznova. Zadnji stavek ne spusti več njegovih oči. ampak jih vedno privlačuje, kakor močan magnet: "Kjer pa ne •sledi zločinom prava pokora in obžalovanje, se bo naša naklonjenost obrnila proti krivcu in ga trikrat kaznovala. . . * — Mnenja sem, da sedaj več ne dvomite? — je vprašal gospod kraljevi namestnik. Tomaž gleda v tla rn ne odgovori. .Seveda več ne dvomi, pa tudi ničesar ne razume. Kralj evi namestnik pa se je vzdignil: — Gospod Jagnje. — pravi sedaj vi sokom er no m uljud-no, — čast mi je, da se poslovim od vas. — Povratek v rezidenco je dolg. Molče se dvigne tudi Tomaž >n vrne odhajajočemu pozdrav. Mehanično. 8 klobukom v roki sc ustav! gospod namestnik na pragu, pred-uo stopi jz kabine, in se nenadoma še oglasi: — Gosapod moj, dovolite, da vas nazadnje še enkrat opozorim. Za vašo glavo gre sedaj . . . Kdor se odslej še odpravi na morje; ne velja več za korzarja. ampak je navaden morski ropar. Da. ropar' To je predvsem bilo, kar sera vam moral povedati. Povedal sem vam. Zbogom, gospod! In odide. čiim je Tomaž spremil svojega gosta do pletene lvstvice in se sam vrnil v veliko kabino, se že od pro druga vrata, ki .so doslej bila le priprta. V kabino stopi Juana. ki je doslej prisluškovala. Tomaž sedi in razmišlja. Ona stoipi k njemn in ga potreplja po rami. — No. kako je? — ga vpraša ironično. — Od danes dalje : — Motei! — zarjo ve jezno. — Kdo pa govori o izkrcanju? (Dalje prihodnjič.) GLAS NAHODA. 4. JAN. 1926. I, \ J'i.Ui.7!' • ■ ■ ^ SLUŽBENI AVTO DANSKEGA KRALJA zne vesti. "V- ^ ^ * < KEYSTONE VIEW CO. NEW ▼OKK Ko nadzoruje dam*ki kralj arniadne manevre, »e vozi v posebnem avtomobilu, kot. ga vidite 11a sliki. Prerokovanje o bodočnosti Evrope bodisi veliko vojno, bodisi krvavo revolucijo. Začel se bo proces de-fiuitivnega boljševiziranja. Pozneje bo Avstrija najbrž izgubifa samostojnost in se bo združila z neko drugo državo. Italija bo že leta 19:J4 podlegla boljševizmu. Potem bo svojo moč razširila preko svojih sedanjih g ranic v Južni Evropi in ob Sredozemskem morju (!!). Več sita rib in predvsem nanovo ustanovljenih držav bo izgubilo svojo neodvisnost. Belgija bo med leti 1970 in 197f> izgubila evojo samostojnost in se bo priključila eni sosednjih držav. Holandslco I bo leta 1934 zadela velika katastrofa. Finska bo izgubila svojo samostojnost leta 192S. Ixit-Ea 1. 1934. Romunija, ki bo leta 1930 zapadla revoluciji, bo propadla I.'-ta 19-")0. Konec Portugalske jc pričakovati za Ust o 193.~>. Švica bo svojo neodvisnost ohranila še veliko Ier. toda okoli lota 1992 bo izbruhnila v deželi velika kata- Žrtev gospodarske krize. Prve dni decembra se je ustrelil v Lipskem lastnik tvornice za čokolado Karel Robert Ross model, sola-stnik tvrdke Ro«-model v Lip skem. Mož -si je končal življenje z nabojem iz lovske puške. Naj-Prcj j? pomeril 11a svojega šestletnega sina. Ko je ta padel mrtev na tla. otlarskl depresiji in je zašlo v velike plačilne težkoče. Tvorničar je oklenil. da i>od pritiskom razmer zii-pre podjetje koncem leta. Odpovedal j«- osobju službo s 1. januarjem. Dejstvo, da je gospoda rski polom neizogiben, mu je šlo tako globoko k srcu. da ni mogel preboleti bližajoče se katastrofe ter končal svoje življenje na tako ! itak list ustavila, ako bi 011 vztrajal na svojem stališču. iSatn ostane na-sprotnik fašizma. Zapušča pa list. da bi rešil narodu dragu-i'eiio duševno dobrino. Corriere della Sera je pt ešel z odhodom natorja Albertinija definitivno v fašistovske roke. vendar ga baje lašisti ne bodo Nxxlili kot izrazito stranka rsko glasilo, tem\xnč k"ot informativen orga 11. Direktor mu bo znani pisateT.i T* posamezno državo zase, pri čemur sc sklicuje na izračunane astrološke podatke. Značilno za njegovo knjigo je, da ne podaja v nji svojih prerokb zgolj v širokih meglenih obrisih, marveč v povsem določeni obliki in deloma celo v najmanjših podrobnostih. Njegove prerokbe so v bistvu pesimističnega značaja. Po njegovem bodo bodočo Evropo pretrr-sale neprestane krize, revolucije, prevrati in vojne. Kot od loč i hi! trenote.k dvajsetega stoletja inn-^ nuje Grimm zmago boljševizma. Boljševizem bo polagoma prodrl v skoraj vse evropske države, toda večinoma ne revokicijonararm. nego evolucijskim potom. Nekaterim državam prerokuje Grimm celo razpad, drugim pa izgubo samostojnosti. V Franciji bo po njegovih izvajanjih do leta 1938 prevladovala kriza. Leta 1926 bo Francija razdrla pogodbo z neko zavezniško državo. Leta 1938 se bo začela perijeda mirnega razvoja: litera tura se bo dvignila. Francija se bo naslonila na ostale tfržave. — Prevladovala bo politika miru. Leta 1953 se bn vnovič začela o-poha političnih napetosti: letn 1968 bo izbruhnila "novosocijab-stična" revolucija, toda že leta 1971 se bo pojavila monarhLstič- <"ata dečka, ki se je igral z obro-.,, ...... ___ , j , , Sedaj poročajo, da se te senator "GLAS NARODA" NAJVEČJI na p rotrr evolucij a. ki bo imela za eem 111 ga pravkar t>ognal tallio. t„ . . , *' 0 • da sc je obroč zaletel cesarju AH1crt.n1 le udal. Objavil je iz- SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. noge in ga domala izpodneset. !jaV*°' v kat0ri 1>ravi' (la bi vlada ! DRŽAVAH. <'esar se ju nasmehnil, prijel obroč in ga vrnil preplašenemu \ Tajne zaloge orožja v Nemčiji. Policija v Koenigsbergu je pred par dnevi odkrila drugo tajno zalogo orožja. Policija je našla ]»et strojnih pusk in zavoj ročnih irra-nat. Orožje j«> bilo last nacijonal ne organizacije Corriere della Se a v fašistovskih rokah. Kakor znano, se je fašistovNkt i vladi posrečilo, da je -pravila v ; svoje roke glavni italijanski dnev strofa. _ Češkoslovaško čaka lo!"* in pron-| letna kriza, ki bo dosegla svoj vi- j tnsist(>v-ko milanski Cor- S('k v revoluciji jeta 1939. I^ta j nWe t«! 1953 -stopijo v vlado komunisti, iZ vehkim Potiskom na dva glav-j «'»»tO«l VIEW CO. KtW YO»« -Na razstavi v New Vorku je kn-1 d I banski predseilniški stol. ki je j star že nad sto let. Na njem -o sedeli vsi kubanski predsedniki. Na njeni se je dala slikati tudi IIrs. ('onrado Menocal Mas-| saguer. Če hočete natančno poznati razmere v ameriški premogovni industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. Leta 19/."> bo Češkoslovaška ena i zn 1 t'i l najin ogo č 11 e.jš i 11 d rža v. evropskih na akcijonarja li ' 1 t> 1 a iI,st oanosno njeiga ime je liiccro- : s]>rehod v Bois de BouLogne. Sro- 1 , ... - va last. ki jo tasistom ne pusti, j ROJAKI. NAROČAJTE SE NA ' m posledico propast Francije. Šele leta 1975 se bo iz razvalin dvignila nova. toda izdatno zmanjšana Fra ncija. Nemčija bo morala prestati velike pretrese, revolucije in vojne, pote.m pa bo postala najmočnejša evropska država. Lota 1926 se bo začela komunistično - boljševi-ška revolucija, nemiri bodo trajali več let. Leta 1929 bo nov prevrat, ali državna oblika bo ovinia ista kakor dotlej. (Doba atentatov, vojna nevarnost, smrt predsednika republike. Leta 1931 se bo Nemčija pomirila in nastopila bo doba političnega, gospodarskega in kulturnega uapredka. Leta 1942: — Vojna. Nemčija zmaga. Leta 1947 — Zveza z Avstrijo, Japonsko. Kitajsko, uspehi v koronijalnl politiki; 1966. bo blagostanje 11a višku in začela se bo doba kriz. kt bo trajala pet. let: nastopili bodo pretresi, inflacija. obuboža nje ljudstva, anarhija, atentati, nalezljive »bolezni, vojna nevarnost. Leta 1975 bo izvršil odločilen preobrat, ki 'bo izprementl obliko države in vladavine. V Ru«iji bo caristično gibanje naraščalo in leta 1930 se bo vnel hoj med boljševiki in monarhist t. Boljševiki bodo podlegli. Na čelo države bo stopil zopet car. toda novi režim ne bo trajal dolgo. — Angliji preti velikanski upor v kolonijalu Izbruhnil bo sredi leta 1928. toda po hudem, dveletnem boju bodo uporniki podlegli. Velika kataiSt.rofa pa bo nastopila šele po letal 1975. najbrž v naslednjem stoletju. Avstrija ho doživela krizo leta 1927. nastate bo gospodarska katastrofa, ministrstvo bo padlo, u-mrl bo pred-sednik republike. V naslednjih letih velik napredek. Leta 1960 bo Avstrija doživela dečku. Dečkova zmeda je cesarju ugajala i-n hotel je fanta poljubiti. Toda dečko se je branil na vse pretege. "Zakaj nočeš poljubiti gospoda.'" ga vpraša adjuta 111. "Ne poznam ga'*, pravi dečko. WA kdo je "Njegovo veličanstvo, cesar". "Kdo?" "Cesar". "O. tedaj rac tem manj sme poljubiti!" "Pa zakaj ne?" "No, moj oče vedno pravi, da je cesar bedak in zlobnež!" "A kaj je tvoj oče;" vpraša adjutant v neljubi zadregi. "Senator!" ponosno odvrne dečko. Senatorje pa je takrat imenoval sam cesar. Razumljivo torej, da sta se cesar in adjutant začudeno spogledala. Ko pa je adjutant nato hotel dečka vprašati Še po imenu očetovem, ga je cesar prekinil: "Dovolj, dovolj! Izpraševanje po očetovstvu ni dovoljeno — in v ostalem, saj menda ne govori tako samo oče tega deoka". Naglih korakov sta naifco cesar in adjutant šla datlje.na »sprehod. NOVO LETO pričeti pravilno je velikega pomena z& cf,!c.;; leto in poznejšo dobo. Pričnite ga z nalaganjem vsaj malega dela svojega zaslužka na obresti ter nadaljujte z nalaganjem redno. Pri nas lahko pričnete novo vlogo z zneskom : , $5.— ter nadaljujete s poljubnimi zneski. Obrestovati pričnemo vloge z vsakim prvim v mesecu ter plačujemo obresti po: 4% FRANK SAKSER STATE BANK 82 Coriaandt St., New York, N. Y. POZOR CITATELJI! BLAZNIKOVE PRATIKE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več. Naročite SLO VENSKO-AME-RIKANSKI KOLEDAR, ki je ja-ko zanimiv ter stane 50 centov. Krog Božiča dobi vsak naročnik ^ krasen atenski Koledar brez-| plačno. Uredniitvo Glas Narod*.' Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" &Z. Cortlandt Street, New York, N. Y. _______ ■•t' ■ \ . • __i_ ____ _ .ili . GLAS NARODA, 4. JAN. 1926. GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Ohnet. Za "Glas Naroda" priredil O. P. VOŽNJA KROG SVETA • nt (Nailaljevaigled proti možu in s primesjo žalosti v gla^u je odgovorila: - Zivivi« tako daleč narazen. da neoram res imeti prošnjo, da si dr/. 11 eni motiti vas. Kilip ji- napravi kretnjo dvori ji vega odpora, se priklonil j>red ž**no, da ji da poguma ter rekel: — - Pripravljen sem poslušati vas. Mlada žena j. sklonila glavo, kot da lioee zbrati svoje mi.e je v polno ozrla v obraz svojega moža, da ne izgubi uiti enega izraza tega obraza ter rekla-. --- Sodite sami. Octave ljubi vašo »sestro ter mi je dal naročilo, naj prosim mesto njega za njeno roko. Filip je nalahno vzkliknil od presenečenja in njegov obraz seje zamračil. Da skrije svoj nemir, je -topil k oknu, pred katerim je molče obstal. Na bregu ribnika je š«* vedno sedela Suzana ter lovila ribe. Gospodar plavžev je nekaj ča-a opazoval to nedolžno, nežno bitje, ki se mu je zdelo kot ustvarjeno z.a -srečo. ( la.!« je polna strahu stopila k svojemu možu Ju ker ga je videla zamišljenega, je vprašala: — Ali mi ne daste nobenega odgovora * Filip se je obrnil in govoreč počasi, kot da 11111 je to. kar hoče povedati, skrajno mučno, je odgovoril; — Zelo žal mi je za vašega brata, a ta poroka je nemogoča. — Torej nočete dati sA*ojega privoljenja? — je vzkliknila Claire v strašnem razburjenju. — Nočem, — je odvrnil gospodar plavžev ledeno. — Zakaj ■ Filip je s repo pogledal svoji ženi v obraz, kot da hoče. da prodre njegov odgovor na dno njene duše. Ker je v naši družini vsled krivde vaših že eno nesrečno bitje tei mislim, da to zadostuje. - Čuvajte se. — je rekla Claire živahno. — da ne boste dost.i bolj gotovo zakrivili nesreče Suzane s tem, da jo od rečete mojemu bratu. - Kako to? — je vprašal Filip, katerega jc pričelo skrbeti. — Ljubi ga. vrta je bilo čuti srečni glas Suzane, ki je s pomočjo Marije pospravljala svoje stvari. Fil.p je molčal nekaj ča-a. da prisluškuje. , Ljubi ga. — je od v mil, — to je res velika nesreča, ki pa ni- kakor ne more izpremeniti mojega -sklepa. Če bi mi" na predvečer dinevsi. ko bi se moral poročiti z vami, kdo zabranil to. tudi proti nevarnosti, da mi zlomi srce, bi mi izkazal s tem neizmerno veliko uslugi. K nut a izkušnja, katero^ sem imel, naj vsaj nekoluko koristi. o se za njegove o-či izgubljali tudi poslednji sledovi njene grdobe. Spremljal jo je do njenega doma in bilo mu je ! neprijetno, da ga ni povabila noter. . . Ko je drugi dan opoldne stopil v svojo barako, jo je našel popolnoma urejeno. — Prišla je ona gospodična —-je pojasnjeval njegov sluga. — Smejala se je mnogo, vse je pospravila in na mizi je pustila ta listek. . Viktor je zagrabil listek: — Oprostite mi. Hotela sem vsaj nekaj za vas sitoriti. Zdi se mi, da tudi če ste lepi, niste srečni n to me boli. Mi, ki smo grdi. lažje prenašamo bolečino. Odpotujem nocoj. Zbogom — Alda. Viktor ni odgovoril s'jugi ničesar. ampak se je naglo preoblekel in odhitei na Aldin dom. Ona s£ ni začudila, ko ga je zagledala. — Čutila sem, da, pridete in me pozdravite. Ilvala vam za to T — Alda, — bil je kakor v vročici in ji je pozabil reči gospodična. — Alda. od včeraj so se zgodile v meni čudne stvari. Neprestano senu razmišljal o vas m prišel do sklepa, da ne zaslužite takšne usode. . . Zdaj vas bodo mučili z glupo pravdo. Rešiti vas-hočem vsega tega. Čez mesec dni k) vrši ni svoje delo tukaj in potem pojdem nekam v Orijent in se več ne vrnem. . . Vi ste mi pa rekli, da se nočete poročiti, jaz pa vam hočem dati priliko, da se vam ne bo treba vznemirjati s tako pravdo. Umolknil je. ker je zapazil sol-7o v njenih očeh. Njena liea so gorela, njeno lej>o telo je drhtelo, grudi so se ji dvigale. Viktorju se je zdelo, ne samo, da ni grda, ampak da je lepa. — Če pa bi jaz na vašo žrtvo ne pristala? — je vprašala Alda tiho. Če bi ne želela, da odidete zaradi mene v Orijent? — Alda. os^al bi samo pod e-nim pogojem, ta pa je, da boste v resnici moja žena. . . l"ro pozneje je poslala Alda svojemu očetu sledeči brzojav: V Tarantu ostaneva še mesec dni. Viktor ne želi, da se njegova žena loči od njega in tudi jaz o-staneni rajša poleg svojega moža. Odvetnika ne potrebujeva. Viktor je diven. nežen, jaz sem srečna — Alda. Hretanje parniko? « Shipping Nem 6. januarja: L>e Grass«, Havre. 7. januarja: Albert Ballin, Hambur*. 9. januarja: Leviathan. Cherbourg: Berengarl^. Cherbourg; La Savol«, Havre. 12. Januarja: Aluenehent Cherbourg, Bremen. 14. januarja: Thurinsria. Hambur*. 16. januarja: Faris, Havre; MajesUc, Cherbourg. 20. januarja: Pre«. Harding, Bremen. 21. Januarja: DeuLschland. Hamburg. Bremen. Bremen. 23. Januarja: Andania, Cherbourg. 27. januarja: Suffren. Havre. 29. Januarja: Martha Washington, Trat. Cherbourg; France, 30. Januarja: Aquitajiia. Havre. * * toruarja: b.^nplc, Cherbourg; Tres Koose-velt, Bremen. 10. februarja: / I-a Sav£te, Havre. 11. februarja: Westphalia, Hambu s. 13. februarja: PhjIs, Havre: America, Kremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen. 16. februarja: Berlin, Cehrbourg, Bremen. 17. februarja: Albert IiaJIin, Hamburg. 20. februarja: Aquitania. Cherbourg; Pres. Harding, Bremen. ,. 24. februarja: De Grasse. Havj-e. 25. februarja: Thuringia, Hamburg. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. KOLIKO CASA VZDRZl ČLOVEK BREZ SPANJA Na gornje, s fizijo-loškega stali- sam pravi, "gledal kakor skozi tančico". Posrečilo se mu je. da se je ob\1adal in tako je še par ur ostal pri zavesti. Ko pa sta ga asistenta odpremila domov, ga je zapustila vsa volja. Oči so ga žga- šča zelo zanimivo vprašanje je in peJde in pozneje je izjavil, odgovord dr. Natanael Kleitmann da bi bil takrat zaspal tudi stoje, z eksperimentom, ki ga je izvršil Na stavljena vprašanja je odgo-na lastnem telesu. Takozvane 'no- varjal le jecljajo. Strašna lakota ei brez spanja', na katerih toh- ga jc mučila, toda bil je mnogo kanj trpe pravi in še več nami- j preveč izmučen, da bi mogel je-šljcni bolniki — vsaj zatrjujejo ' sti. Pomanjkanje spanca mu j« to, — so v veliki večini slučajev pač potrošilo vse kalorije. Namočim pretirane. Skoraj vedno so slednjeyi dne je bil dr. Klcitmann take noči prekinjene s par urami povsem apatičen in eksperiment jc spanju shenega stanja. i bilo Ueba prekiniti. S skrajnim naporom se je dok- Petega djie ob desetUi ^ torju Kletmannu posrečilo prebiti „a prcnosU v ^^ žc ^ pet dni m stan noči, to je v celoti kimd nato ^ ^^ Po deseUh 11.) rur. brez spanja.. Dosegel je lrah najtrdnejšega spanja sc ie s tem brez dvoma rekord. A es čar, dr. Kletimann zbudil. Čutil ni ,„. njegovega eksperimenta sta vztra- S^ slabih p^edic, le utrujQ-jala pn KJeitmaaum dva asisten- j nost ^ ni 7.apustila ta. ki sta se med seboj izmenja- „ , , . , i ,.„1. r. 1 • *. ! Po dveh dneh normalnega ziv-\ala. O svojem boju s spanceai m ,....... , , 0 , o vtisa, ki iih je v tem * ^l ™ SlP,t j bil. ix.ro«, dr. Kloiimann takole: 'prost:mJl n3POT0^ 0b seb' Pr\ a noč je minila gladko, brez posebnega napora. jx>toan pa mi jc bilo od ure do ure težje. Kaj Iz-rodnega se mi prvih .štiriindvajset ur ni pripetilo. Ni čuda. Saj je že nešteto ljudi pred meno T , .. v . . /'.iiaiio. preouo noc brez siiianja in so bi- . v i j -- i skega t li naslednja dan ne mnogo man'- , . . . . - email s sveži m cili kakor sicer. O kakih organskih motnjah prve noči broz .'panja torej ne more biti niti sledu. Prvi dan po prečuti noči je bil dr. Klet mami le nekoliko utrujen, sicer pa je svoje pasle lahko o-pravil brez truda in težkoč. jumljivo. da so zdra^miki med ek-sperbneatom merili Kletmannu t eni j>e rat uro in krvni pritisk. Telesa toplota se ves čas ni izpre-menila. S fiziološkega stališča j« ta ugotovitev vrlo važna, saj jo znano, da se temperatura človr*-telesa v normalnih okoliskalno izpreminja. Dr. Klcitmann sam je mnenja, da je ta okolnost eden izmed najvažnejših simptomov pomanjkanja spanja, ki utegne povzročiti celo smrt. Med spanjem se mišice od poči jejo. in eksperimentator je mnenja, da je baš s tem, da mi- --------- v. .uu, J .. Druga noč pa je bila že znatno MOe naPnc™°- mogoče ubraniti se težja. Če je hotel izvesti svojo na -sPanca- ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE d*Mt« pri: NAVINŠEK-POTOKAR S3 S Creevp St. Conemauah. Pa. eiujjy- inliUnU« mih nI » Aatrld. PIŠITE PO NOVI CENIK. Prav vsakdo— kdor kaj ti<*| kdor kaj ponuja; kd*r kaj kupnjtj kdor kaj prodaja; prar rsakdo prlszaTa, da Imajo čudOTit vur ih _ - MAT.T OOUUU » "OUi Xft||||V Pozor čitatelji. Oposorito trgoroo trn a-brtniko, pri kateiih knp> loto ali naročate im ato « ajik postroibo sadoT da oglašujejo j listu Varoda". S tam bodo fftrogH ▼■om, UpraTa "Olaa Varoda i ato I Toljnlgl '4Glaa ■--- 4 ROJAKI. NAROČAJTE SE NA ''GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. mero do konca, je moral doktor Kleitmann to noč zbrati vso SAojo voljo. Najmučnejše mu je bilo zjutraj med di-ugo in četrto urr>, ko je vsepovsod okoji njega žc zavladafla popolna tišina. Asistent ga je moral parkrat stresti. da ni zaspal. O svojih dojanih v tej noči praA-i dr. Kletmann: "Ni mi bilo tedko ostati buden, toda le, če se je kaj zanimivega dogajalo pred mojimi očmi". Tretja noč je bila seveda še hujša. Dr. Klertmann prizna sam, da bi mu brez prisotnosti asistenta, ki ga je vedno stresel, kadar ga je jel spanec prevladovati, ne bilo mogoče .odoleti neskončnemu požc ljeniu. Če bi se bil asistent od-stranil iz sobe le za eno minuto, bi bil nedvojbeno r istem hipu zaspal. Večkrat je celo svojega lmi-čitelja prosil, naj ga oktavi, kljuh temu, da mu je bil pred eksperimentom sam dal točna navodila, kako naj ravna. Začela se ga je polasčati neskončna nemoč, volja | je izginila in čutil je. da ni za no-• beno delo. Jeli so se pojavljat! I prvi simptomi posledic pomanjka-j nja spanja. Dr. Klert/mann ni bil več zmožen napisati niti treh, štirih besed, črke so se zapletale, pojmi ko se mu mešali in misli so i po^atajale brezvezne. Tako je nastopila četrta noč. ki i se je bila kmalu izpremenHa v i fiksno idejo: spati Tej fiksni , ideji bi bil sigramo podlegel, da nista asistenta prišla na misel, odvesti ga v n^ko nočno zabavišče, kjer so peli in plesali. "Asistentoma ni bjlo preveč lahko", meni dr. Klcitmann. "ko sta morala paziti v avtomobilu, v katerega sta me posadila, da jima nisem zaspal". . Sredstvo je" pomagalo. Petje itr ples v. o jilu i n i j < Kemičnih iz]>rememb med Kleit mannovim pofškusom zdravniki niso opazili. Pač pa so ugotovil r, da se je zman jšal krvni pritisk in da je postal utnip žile počasnejši Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko Kdor H aawnja potovati \ ■tari kraj, Je potaebeo, da J« u tančno pončen o potztUi pet Uaniirt ki Je stopila t toUsto s 1. JnllJea 1S24. samomjo tudi nedrtevljazu doUtf doToUenje ostati -r denorte ®o leto ln sko potrebno tndl delj; toasdema dovoljenj« bdajt geo? nUnl naselni&ki komisar t Wssb toJtton, D. O. Proinjo sa tako do Toljenje se lahko zkapravl tndl » New Torku pred od potovanjem, tet ** PoBJe prosQcn v lUurl kraj gla nanorejfc odredbe. KAKO DOBITI SVOJCI IZ BTABEGA KRAJA Kdor BaU dobiti sorodnika al •rojca la starega kraja, naj aa* prej plit a* pojasnila. Is Jncosla ▼U« bo prlpriSanih ▼ prihodnji) treh letih, od 1. jdijs 1924 napre »•ako leto po «71 prlsdJvMwr. Amerttkl drtavljanl pa eemortt doMti sob lene ln otroke do It. Is ta brea, da bi bili št»>- t ky0ta T rofeoe oeebe se tu&Ke itejeje troto. Btarlil ln otrod od M. «. 21. leta ameriiklh driaTlJanor p lasjo prednost t krotL Plltta v Prodajamo roeta liste Bs ts> pn m; tndl preko Trsta samoreje J» Soalovanl sedaj potoratL Frank Sakser State Bank