Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 50
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
10. decembra 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
V deseto leto
stopijo z tov številkov Novine. Leta 1913. dec. 8. je zaglednola prva številka svetlost sveta. Prve njene reči so se etak glasite: „Na Marijin den začnem to delo, tisti den, šteroga sem pred devetimi leti Marijinlist vam obprvim do rok dao, naj je ona blagoslovi, kak je list blagoslovila. Desetletnico Marijinoga lista naj vpelajo notri „Novine za Vogrske Slovence“. Bránimo krščanstvo, lübimo svoj jezik, svoj narod, svoj dom! Na delo! Cserföld (Črensovci) Zalam. 1913. dec. 8. Klekl Jožef, plebanoš na pokoji.“ — I Novine so svoj cio zasledüvale i ga tüdi dosegnole, ár so na njih počivale mite roke tiste dobre matere, šteroj so zročene. Marije. Njeno nevtepeno, poprijetje nam je sprosiio ,,Marijin list" 1 toisto nevtepeno poprijetje tüdi Novine. Ár smo dobri Slovenci goreče častili Bl. JJ. Marijo v najlepšem i najdragšem njenom naslovi, v nevtepenom poprijetji — zato se zglednola na nas i nas poslühnola i nam sprosila malomi narodek!, narodek! na smrt že osojenomi dva lista, Šteriva sta krepila njegove düšne jakosti i se borila za njegove narávne, narodne državljanske pravice i ga tak rešila. A brez velkoga boja ta zmaga ne je prišla.
Strašen boj so mogle prestati i k žalostjov moram povdarjati, ka Sinovje Slovenske matere, bratje po krvi, štere je rodila i nadajala Slovenska mati, so bili voditelje, začetnik! toga boja, boja nesnoga i nizkoga. — Bodi njim odpüščeno vse l Po časopisa}, med ljüdstvom, po postaj, v urada], vsepovsedi so začeli besneti proti Novinam. Komaj je zišla prva šlevilka,) že je poslala oblast iz Slovenske Sobote Žandare k meni, kak vüpam slovenski list vödavati.Tei Črensovci so spadali pod lendavsko politično oblast i Sobota ne mela juša de te preiskave, a včinila je to iz sovraštva do slovenskoga naroda nateliko, kak bole pod vplivom tistoga vladajočega poliličnoga düha, šteri je šteo vse povogrščiti i šteri je davao mite pa cesti tistim, ki so vogrščili. Strašen düh je bio to. Nese je pitalo, jeli se deli ljüdem pravica ali nej, jeli se po zakoni ravna ali nej, jeli je ljüdstvo pošteno ali ne, jeli so deca pobožna ali ne. Ne, toga pitanja ne bilo. Edno se pitalo samo, jeli Slovenci piajo že vogrski ali ne. Düh vogrske državne ideje je prevzeo vsej povogrščiti tüje narode, je bio jedini cio i države i posameznikov i dostakrat ešče cerkvenih krogov. Zato so proti, predpis! cvete stelice, Kristušove namestniee katekizmuš viili v večih naših šolaj že vogrski, zato so mogli na Števanovo v Törnišči poslüšati Slovenci vogrsko predgo, v drügih cerkvaj pa ešče večkrat^ zato so vpelavali skoro v vsako cerkev vogrsko popevanje j je zgübila naša krajína vse Slovenske šole. Naš narodek je bio na smrt Obsojen. Za par dcsethrt ne bi ostao ta več eti Slovenec, posebno med evangeličanci nej, kde se je vogrščina najbole razširila i razširjava^ .Vogrin postati, to je bila nora žela tistoga časa. Bolelo me to do dna srca. Pri trOgi svojega ljüdstva ne sem mogo stati miren, zabrnela me v srce njegova Usoda tem bole, ar je po-vogrščenje velike kvare delalo tüdi düšam. Odločo sem se zato, da zagovor™ pravice svojega ljüdstva i naslanjajoč se na podporo Ijübitelov ljüdstva i na Zdravo jedro našega ljüdstva, sam začeo z pomočjov Dev. Marije boj proti krivicam za pravice našega ljüdstva. Boj je bio srdit, ar so Novine križali vse namene tistoga časa i klečeplaztvo njegovih rojakov. A zmagale so. Zmagale so, ár si je ti podpiralo, dobro Govensko ljüdstvo; zmagale so. ar ste je priporača!! z velikimi trüdi i težavami ví, dragi Širitelje; zmagale so, ar ste vl, vsa poštüvanja vredni narodnjak! i ljübite!je ljüdstva, pisatelje njihovi, prilično i brezplačno obračali orožje pera v njih za obrambo pravice; zmagale so, ar vse nas je čuvala, branila i podpirala roka tiste sladka düše, štera nam je rodila Odküpitela Jezuša. Pred njov se glasi naša zahvalna pesem pri začetki desetletna. Pred njov se zbcremo vsi, ki smo obdržali Novine: Širitelje, pisatelje i naročniki i spoznamo z globočine srce kak je pisao že pri njuvoj zibelki R.I. goreči naš slovenski dijak v pesmi »Marija Pomočnica"(Novine št. 21.1914.) .Ne joči zdaj več narod moj! Mariji Pomočnici Veselo in lepo z a p o j, Jo hvali v svojem srci! Ka proso si, ti dala je, Sovražnikom v čemere, Slovenske lepe Novine, Branitelice vere." Gda so z hüda Novin ne mogli zatreti, gda so se niti žandarov, niti štrofov po pošti, niti lagojih gučov ne zbojale, nego so se vrinoie v vsaki kot: kmeti na stol, črevljari h kopiti, saboli na mašin, Siroti na zglavnik, gda je Novine vse čido. ešče pek po cesti, gda je žemlje vozo, te so prišli k njim z notami, da je oslepno i zamučijo. Najprle mi je edna vladna stranka ponüdila, ka plača kaucijo, (brez kaucije, Štera pa Šla na jezere, so naimre ne smele pisati od politike), mi da ugodnosti i čast, drügikrat mi je pa páli ponüdila okoli polmilijona koron, naj njoj Novine prek dam. Lejko bi bio zdaj za ponüjane" peneze večkratni milijonar i noso bi lejko veliko časti vživao mir v bogastvi, pa odklono sem ponüdbe, ar izdajalci odajnik, judaš svojega ljüdstva ne sam šteo i ne sam mogoči bio postati, ljübezen do njega, toga izdajastva ne mi je dovolila. Odklono sem čast, odklono bogástvo, na sébe sem vzeo samo mržnje, sovraštvo, preganjanje notri do pre-koga soda pred vojaškov oblastjov, notri do iskanja na smrt — a od svojega Cila nesem odstopo, brano sem pravice svojega ljüdstva. »Novine 1" mislite nazaj, keliko ste trpele, gda ste vüpale glasno povedati, ka ide a u tonomi ja Sl o-v ensk o j Krajini! »Novine!* Ve, samo ve, sie mele moč i batrivnost vöpovedali, čeravno je to vsakomi dovoljenje bilo razglašeno od madjarske oblasti — samo ve ste mele moč vöpovedati; Jugoslavija je naša domovina! I v t o j n o v o j domovini ste ve zahteva! e autonomijo že naprej, prle kak so v Sloveniji ali ná Hrvackom mislili si na njo! I za obe reči ,,Jugoslavija* i »autonomijo", so zažvcnketalc sablje narodne garde proti vam i vaši vzdržatclje so den za dnevom bili v smrtnoj nevarnosti mesece dni 1 Jeli Novine, tak je bilo I Novine! Od boljševiških divjakov Oropane i oskrunjcneI NovineI od Slovenske oblasti zaplenjene i ebeljene! Novine 1 od sovražnikov slovenskoga Imena po plakataj preganjane i zavržene. Novine 1 od neprijatelov krščanske misli hüdo napadene, ste skoz strašnih prepadov vodile ljüdstvo, se borilc za pravico i Ne gledoč na vero ali narodnost ste zagovorila pravico Madjara, Nemca tak kak Slovana, evangeličanca ali kalvinca tak kak katoličanca, sirote tak kak bogatca. Pravico ste zagovarjala za vsakoga proti vsakomi, proti vsakoj oblasti, je bila ta madjarska v prejšnje) državi ali Slovenska v novoj željenoj — lato ste bile preganjane. — Krivica vas je preganjala a— a da je Zmagala pravica, svedoči vaš desetimi Obstanek v tej strašnih časaj.
Novine so zmagale! Slovensko ljüdstvo je rešeno narodne i düševne smrti. Ostalo je slovensko i verno. A naj se ta zmaga spopolni, na prag desetoga leta postavijo Novine razvito zastavo s tem napisom: ,,P o zmagi v boj za popolno zmago." Krščanski düh, v zasebnom življenji i v politiki, slovenski düh, velika ljübav do nove domovine, široka autonomija i pravica do vseh brez razločka vere, narodnosti, more v popolnost! priti do valanja. Za to popolno zmago do šle Novine z desetim letom v novi boj z vüpanjom, ka materna roka Prečiste Dev. Marije, štera jih je sadila, jih bo tüdi z tem sadom zmage bogato obklala. I gda se to zgodi, se spuni našega nepozabnoga pesnika, j Miro-slava žela, štero je izrazo v pesmi »Vojak v slovo* (Novine št. 7. 1915. febr. 14.;:
„Za življenje roda mojga, Bila de se grozna bojna...
Z vencom slave pridem znova Bratje, sem v naš lübi kraj:
Lepša pride te nam doba: Dom naš de zemelski raj.
To naj dosegnejo Novine v drügom desetletji svojega obstanka. Črensovci, 1922. dec. 8.
Na god brez greha poprijete Dev. Marije.
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. narodni poslanec, urednik Novin.
2
NOVINE
10. decembra 1922.
V obrambo javne dostojnosti.
Med drügimi pokvarjenimi navadami naših dražestnih mladenk, se je začela širiti moda kratkih jank pa goli prs. Smeha vredno je, či se kakša vesnička dekla po gospodsko oblači, žalostno in jako grdo pa je, či je te obleč z ednim tüdi nedostojen. Ar se s tem bantüje javna dostojnost, ščemo na tom mesti nekelko spregovoriti od te čüdne navade. Vše poštene in spametne dekline pa ženske naj ne zamerijo, na nje ne cilajo naše reči.
Bog je pri stvorjenji človeka tak za ženski kak za moški spol meo posebne namene. Primerno tem namenom je dao vsakomi posebne düševne zmožnosti. Moškoga diči trezen razum, žensko pa mehkost in lübeznivost, ár so njoj te zmožnosti pri njenom materinskom posli najbole potrebne. Zna biti ženska skrbliva in potrpežliva, nego z razumom, z volov pa nemre pred moškoga. Stem neščemo ponižali ženskoga spola, nego njemi damo pravo vrednost Ženska kak mati je najnaturalnejša innajbogša vzgojitelca, zato tudi spametnim Ženskam vsa čast.
Ženske najlepši kinč pa je njena nedužnost. Že sam pogled v nedužno oko,je nekaj lepoga. Ta angelska poscbhöst pa ne lepša samo ženskomi spoli düšo, nego da tüdi teli nekšo'milobo in poštüvanja vredno dostojanstvenost. Ne čüdo, či je že Vnogi pesnik opevo to angelsko lepoto nedužni düš.
- Kak vsaka dobra stvar, ma tüdi nedužnost v pokvarjenom sveti -nebrojno neprijatelov. Proti tem neprijatelom pa se nemre ženski spol braniti z svojov mehkov naravov, zato je Stvoriteo dao ženskoj düši plašč sramežlivosti. Čast in spoštüvanje tebi, Slovenska mladenka, či znaš skrivati svojo nedužnost pod tem plaščom, za-ročenka si Kristušova! Ravno [ta srarriežiivcst pa žele, da bodi tvoj obleč dostojen in dostojna pokrito tvoje telo. Zato pa ve kratkojankaste Dotiče pa Fanike ravno s tov modov kažete kak malo vaga vaša sramežlivost. Vsaki, ki nema pokvarjenoga čütenja dostojnosti, vas obsodi. Naj slüži za vzgled sledeči istinski dogodek:
V edno ves na Dolinskom je prišla nova vučitelica. Se razmi duge noge pa Kratka janka. Deca so znali pridoči iz šole praviti, da so prej prišli nova vučitelica pa majo kratko janke in jako duge bele štrumfie. Glejte, kaj vam pove nepokvarjena düša mladine! To je nej sodba rafinirane prefriganösti,, nego glas dostojnosti. Kam , pridemo, Či c|ó Kam takše parižke modne dame vzgajale deco?,Glavni nanien šole je pa itak vzgoja, toga vendar níšče nede tajio. Vendar püstimo za zdaj šolo, od šolske vzgoje Povemo več drügokrat.
Nešterne kratkotniselne paverska dekle so že tüdi začnole to razvado nasledüvati.Dnesden, kda vse ječimo pod težkimi pbsledicami bojne, se tak gizdavo oblačiti je dvakrat nespametno. Pravičnost ščemo meti med narodom — kak se pa pa to vküp gliha s pravičnostjov, či hodijo nešterni v svili, miljon) Siromaški delavcov pa si nema skem pokriti svojo nago deco,argizdalinje in gizdalinke s svojov nemertüčli vestjov v ob-, leči delajo dragočo ? Kaj ščete s tem oblačenjom dosegnoti? Dobro se položiti — mogoče kakšega gospoda, vučitela, ali celo loškoga barona? Znajte pa, da se pravi zakoni ne suovejo 'na dopadenji v gizdavoj obleki, nego na nedužnom živlenji v iedičnom stani in na milošči božoj 1 Dekle — pamet jé žamet! ‘
Uradna naznanila.
Zakon za saditev goric. Mamo državne trtnice, gde se povlejo trte (mladi trsi) tüdi občine i drüžbe lehko ustanovijo trtnice i minister za poljedelstvo jim bo pošiljao podporo v penezi ali jim dao vučene ljüdi, da ji bodo včili. Zemljišča z odpornim trsom (divjakom) so prosta dače za 10 ali 20 let. Tüdi dobijo, občine ali drüžbe ali tisti, šteri ščejo povati trsje, od države zobston zemljo tam, gde je . takša žemlja. Šteri ma bar" 1000 tri v cepleni, ne plača za nje porcije. Trte se Vozijo po vsej državni železnica j brezplačno i brzovozno, či ščemo z njimi napraviti gorice. Komi se je velka Škoda napravila v trsji, dobi brezplačno trsje iz državni frtnič. Za takše prošnje hiti kolka (Štempline) ne trebe. Brez carine se smejo uvažati odporne cepljene trte .ali takše za cepljenje. — Vršijo se tijdi poučni tečaji za cepílce tri i za kletare, na prošnjo pridejo tüdi v občine potovalni vučitelje za trsje. Trsje, štero rodi brez ceptienja, se sme meti samo z ministrskim dovoljenjom, (U. L. 113).
Razglas gledoč sladkanja letošnjega vinskoga mošta. Sladkanje letošnjega mošta dovoli samo Pokrajinska uprava — oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, i to 2 do 4 kile kristalnoga ali kockastoga beloga cukra na 100 litrov mošta. Sladkati se sme samo*vino, štero ma menje
kak 14 ali 17 odstotkov (procentov) cukra. (U. L. 113).
Odredba o postopanji s ponavljalci na meščanskoj školi. Vučiteljski zbor sme odklonili vnovični sprejem dijaka meščanske škole, či je dobo vučenec kak ponavljalec razreda na konci školskoga leta iz dvej ali več obvezni predmetov nezadosten red. (Dva iz sledeči predmetov se šteta za ednoga: lepopis, popevanje telovadba, ženska ročna dela. (U. L. 114.)
Ne smejo se strelati: 1) srne i srnice od 1. jan. do 15. okt. 2) srnjaki (baki srnski, srnčeki) od 1. jan. do 31. maja. 3) zavci od 16. jan. do 31. avg. 4) divji kokotje od 1. jan. do 31. marca. 5) divje kokoši se ne smejo celo leto. 6) fazani od 1. jan. do 31. avg. 7) jerebi od 1. dec. do 31. avg. 8) divje rece od 1. marca do 31. jul. Te živali je prepovedano odavati i küpüvati po 14. dnej od dneva prepovedi. Mladi i bilice tej živali se ne smejo vničavati. Što dela proti tomi. dobi od 5 do 250 dinarov kazni. (U. L. 115).
Gozdnopolicijske odredbe. 1.) Prle kak što začne sekati log, mora prijaviti okrajnoj političnoj oblasti; či Šče posekali do .golega eden plüg ali več; či šče trebiti tak, .da poseka več kak po drevja na ednom plügi ali več plü-gij; či šče posekali več kak eden štrti tao celoga loga, šteroga ma, na kmetiji. Pri glavarstvi dobi za to dovoljenje.2. Prijaviti mora .lastnik ali posestnik loga ali1 sam ali p:o občini (župan--sivi) T to samo V Čaši od T. jan. do 31. marca, ali v meseci avgusti.Na prijave ne trebe kole-kov (štemplinov). V prijavi se lahko prosi dovoljenje za sekanje za 2 do 10 let. Či je po dvej mesecij ne prišlo ešče dovoljenje, se sme sekati brez dovoljenja. (U. L. št. 116). .
Glasi.
Slovenska Krajina.
Shodi naše stranke so se vršili pod vodstvom tajnika naše stranke v Bogojini 22. i v Filovcih 23. nov. Tü se je z ednim osnovala lončarska žadruga, štere pravila ešče čakajo na odobrenje. 19. preminočega meseca se je pa vršo shod v  Beltincih. Tü kak i v Bogojini se jé sklenilo,.da bi se té fare prikapčo sobočkomi glavarstvi. V Beltincih, so izrazili , ljüdje lüdi svojo želo, gledoč ná železnico, da bi se Beltinci zvezali z,t Lendavov. 8. dec. se je vršo shod pri Sv, Sebeštjani, Na tej spraviščaj se je razjasno politični položaj, so se poslühnole i našemi g. poslanci poslale pritožbe ljüdstva. 10. dec. bo shod pri Sv. Bedeniki, ji
Krog. 15. nov. pri nas ne bilo šole. Prosimo od predsednika liberalnoga kluba, g. Jurko nadzornika odgovor, ka zakaj ne?
M. Sobota. Na Aleksandrovoj cesti je pri nas cele noči posebno proti jütri vse živo. Praznijo se v kavárnaj zasebne sobe. Tü se prej zdaj sklenilo, ka sobočkim uradnikom ne trebe vekše plače. Majo prej zadosta ešče na piti.
Vučiteljsko spravišče se je vršilo 8. dec. v Črensovcih za „vučiteljsko zdrüženje“ lendavskoga okraja.
Samostojni shod v Soboti 8. dec. išče srečo, a je ne najde za samostojno stranko. Na* Kranjskom i Stajarskom je stranka, zgübila vso poštenje, ar je punila žepe poslancom svojim, za ljüdske potrebčine pa nese brigala. Zaman podpira shod minister Pucelj i korteš Mermolja. Düšno-vest so si šteli samostojni tű ohladifi, ka so zglásali slabo ustavo i vrgli grozne terhe narodi na šinjek, na zadnje 800 milijonov za vojsko —t a ne so si je mogli. Prekmurci političnih i špekulantov neščejo poznati.1
Na pitanje našega g. poslanca, zakaj se ne dovoli našim vojakom čtenje slovenskih listov, njim. je vojni minister pod br. 4505 sledeči odgovor dao: 1)zapovedao sem vseni komandant, da ne smejo braniti čtenje listov i časopisov, posebno ne slovenskih. Če bi pa tei kaj pisali proti redi vu vojski, naj se uredništvi nazaj pošljejo. 2) Taki se moro. listi dostavi tistim, kim so poslani. — Vojaki slovenski, zazavajte se pri komanda) na te odgovor, če vam ne dajo do rok Novin.
Vkradnoli so Kos Janoši v Šalovskom bregi 2500 K., Jakiša Žuži pa ponjave, mást i drüge reči v vrednosti 3000 K., Küčan Šandori v Stanjovcih so odnesli pšenico i melo v vrednosti 17000 K., pri Rituper saboli v Bankovcih belice i sad itd. Cela Krajina je puna kraje. Ednok bi že radi to tüdi pisali, keliko tovajov je zgrabljenih. Zaprli so Zrinski Ferenca iz Gorice, ar je teško rano z nožom* Horvat Janoša i drügim se protio, da je gorzvužge. 
V zakon so stopili Bedič Jožef trgovec z D. Lendave z Kardoš Mancikov z M. Sobote i Lipič Jožef uradnik Slov. banke z M. Sobote z Kühar Šarikov z Tešanovec. Čestitamo.
Imenüvanje. Dr. Gregorec Albin je imenüvan za okr. zdravnika h Gradi, za oskrbnika v sobočko bolnišnico pa Gorečan Anton.	
Novi zvon so gorpotegnoli z velikov slovesnostjov 19. nov. *v Strükovcih naši slovenski bratje evangeličanci. Vogrski so njim predgali g. Luthar Adam pastor v  Püconcih, slovenski pa domači g. pastor Šiftar Karol- Tü je rojen Küzmič veliki slovenski pisateo, ki je bio pastor v Šurdi, njegov istoga iména rod pa kat. plebanoš pri Sv. Bedeniki Istotak pisateo.
Na znanje starišom, šterih sinovje vojaki so l. 1898. rojeni. Naš g. poslanec so od varaždinske komande dobili za odgovor, ka je komanda njihovo prošnjo za Osloboditev vojakov L 1898. rojenih, ki slüžijo prí 48. pp. naprej poslala, da se vojaki domo püstijo 1 potom njih obvesti stariše vseh vojakov k 1898. rojenih, ki so ešče ne doma, ka naj dajo napraviti Občinsko svedočanstvo, štero podpišejo Župan i trije odborniki (poglavarje) i glavarstvo. V tom svedočanstvi se natenkoma more popisati, kak dugo je 'slüžo vojak v au stro vogrsko j vojski. To svedočanstvo naj pošljejo vojaka stariši ali župan komandi v Varaždin. (Štemplna ne trebe gor). — Držite se toga.
Desetletnico obstanka Novin bomo letos ednok obslüžavali. Program te že objavimo. Prosimo drage naročnike, širitele i pisatele, naj nas podpirajo, ka do Novine deseto leto posebno lepe, bogate vsebine i jako- jako razširjene v miloj Slovenskoj Krajini. Teliko ovadimo, ka bi ob priliki slovesnosti radi spravili vküp vse naše širitele i je dali fotografirati, za spomin bi dali slüžiti tüdi slovesne sv. meše za žive i pokojne naročnike, širitele, pisatele, bi meli en shod za vse naročnike v namen, da se razširi krščanski štamp, ka tak preveč žele Maticerkev, mogoče bi kakše roman je napravili itd. Pa mogoče komi kakša dobra miseo pride ešče na pamet, ka bi te dobro bilo napraviti. Naj nam jo naznani, prosimo ga. Te čas pa vsi naši pisatelje, širitelje i naročniki živeli, živeli, živeli i bili blagoslovljeni z vsemi dari milostnih nebes! — Vredništvo.
Deviški tretjeredniki ponovijo dec. 8. popoldnevi po večernici svojo obljübo v Črensovcih. Po obljübi . je igra za njé pri šolskih sestrah v Žižkih. Redovno knigo naj vsaka kotriga z sebov vzeme.
Socijalnodemokraški poslanec Kisovar, ki organizira ljüdstvo v Prekmurji ino je imeo shode v Dokležovji",. Beltincih itd, je zapüsto svojo prvo ženo, z decov vred je vöstopo z katoličanske cerkve ino vzeo drügo ženo. Te mož hoče pridobiti nas Prekmurce za socijalnodemokraško stranko, ki je najhüjše sovražnica vere, za stranko, štera razpaka, ve je razcepljene v 4 stranke;' za stranko, štere Vodstvo je poslanca Vdovam izkljüčno ino to v listaj razglasilo. — Lepe razmere v brezversko! stranki! (Kak čüjemo so se dokležovčarje že spotili. Vr.)
10. decembra 1922.
NOVINE
3
D. Lendava. 1. december, narodni svetek, kak svetek zjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov se je obslüžavao na slo-vesen način v D. Lendavi. Bože slüžbe so bile v vseh teh cerkvah: katoličanskoj, evangeličanskoj i židovsko]. V katoličanskoj cerkvi je bila slovesna sv. meša z asistencov, pri šteroj so zastopane bile vse oblasti, vojaške i óivilske, Šolska mladina s svojimi vučiteli. Šolska deca meščanske šole so pri sv. meši pela lepe Slovenske cerkvene pesmi pod spretnim vodstvom svojega ravnatelja g. Gorišeka, ka je napravilo.jako dober, vtis na vse navzoče. Po božoj slüžbi je moški pèvski zbor zapeo, narodno himno „Bože pravde" pod preciznim vodstvom g. vučitelja Turka.
Pomiloščenje vojnih beguncov. Od vojaške oblasti smo dobili sledeče obvestilo: Vsi prekmurski vojaški begunci, šteri se do konca februara l. 1923 povrnejo i sami prijavijo oblasti, ne bodo nikaj kaštigani zavoljo svojega pobegnjenja. Prijava vojaškoj oblasti je potreba zato, da se vpišejo vsi v en spisek, šteri se te predloži v začetki meseca marca za pomiloščenje.
Kegyelem a katonaszökevényeknek. Az illetékes katonai köröktől kaptuk: Az összes prekmurjei katonaszökevények, akik 1923. február hó végéig önként visszatérnek és a katonai hatóságnál jelentkeznek, szökésük miatt nem lesznek büntetve. Az azonnali jelentkezés a katonai hatóságnál azért is szükséges, hogy a szökevények kellő időben jegyzékbe foglaltassanak, amely azután márc. hó elején a megkegyelmezésre fel fog terjesztetni. A katonai hatóságok szigoruan utasitva vannak, hogy ellenük semmiféle eljárást nem indithatnak.
Ivanci. Pred par tjedni je bila lovina poleg Ivanec v logi grofa Zichy-ja. Lovino so meli v nedelo predpoldnom pod božov slüžbov. Pri toj'lovini so ne strelali tak na zavce, nego tem bolje na ljüdij. Pripetilo se,je naimre, da je več ljüdih, biLcspcS. strèlani skoroj kak zavcov. En logar je dobo par šprijov v obraz, en poganjač pa vnogo, tretji pa Bog zna kama! Boža kaštiga! Posvetne nedeljo! Bolje,bi bilo, da bi gospoda Šla tüdi pred poldnevom sv. mešo Poslüšat. Fešter se je sam izrazo, da kelikokrát v nedeljo pred poldnevom drži'lovino, nigdar nema sreče. No ja !
Tolvajija. .Preminoči tjeden je bila vkradjena dugoveškom! krčmari Gerenčéri ena svinja. Kak se čüje, tovaj je bio z Petešovec. Svinjo je gnao skoz Lendave. Svinje nega. Tolvaj je prekdáni sodniji.
Država.
Velka zmaga delavnoga ljüdstva v Ljubljani. Preminočo nedelo so se vršile občinske volitve v Ljubljani. Prejšnji občinski odbor je \lada razpüstila, proti zakoni, ar je do toga ne mela juša. Razpisale so se nove volitve. Tüdi novi Volilni red so skovali demokrati takšega naimre, po šterom bi se njim zagvüšala večina. Toda vse demokratske intrige so bile zaman. Zmagalo je sijajno delavno ljüdstvo, štero se že pred volitvami zdrüžilo v takzvane „zvezo delavnoga ljüdstva." Dobili so 35 mandatov. Demokráti i „zajed-ničarje” so silno poraženi.' Ljubljana je pokazala, da je za autonomijo, da obsodi danešnji demokratski režim.
Novi velki župani (főispán) so se že trgali za razdeljeno Slovenijo. Za Ljubljano je bio imenüvani dr. Baltič, za Maribor pa neki dr. Ploj. Zdaj pa da vlada odstopila, so ta imenovanja spadnola tüdi vodo. Ne motimo se, či mislimo, da ravnoč tak bo z razdeljavanjom naše države na oblasti, kak so si to demokrati predstavljali.
Na seji finančnoga odbora se je odobrilo za zidanje šol v Srbiji, Bosni, Dalmaciji in v Prekmurji 6 miljonov Din.
Logari so uvrščeni v kategorijo državnij slug, šteri so že v toj slüžbi najmenje 2 leti.
Princ Jürij se je preselo na dvor. Na kralevskom dvori bo, dokeč ne odpotüje v Švico.
V Nedelišči med Čakovcom i Varaždinom se od sehmao stavi vlak. To je bila že davna žela ljüdstva.
Tüdi kaže na pokvarjenost: Porga (kredit) za noro oboroževanje je bila komaj dva dni stara, ka so jo vladne stranke odobrile pa že je vse bilo znaküpleno.za vojaške potrebe. Ne zna se, što je bio küpüvaiec pa tüdi ne, što je določo liferante. Pa si je nekak dobro napuno žepe od tistij 800 miljonov dinarov, vojaki pa ne vemo če ne bodo šče itak lačni. Tak dela liberalna Vlada. .
Kak norijo ljüdi siromake. Pokrajinska uprava v Ljubljana je dala razglas, da se naj oglasijo v mariborskoj ^Ljüdskoj preskrbovalnica Siromaki, da dobijo bole falo obleko. Resan so vsi šli küpüvat. A Glejte l Blago je bilo delano med bojnov iz kopriv itd. Sploj za nikoj, vse sprehneno. To blago je pa ponüjao ímpex nekša Slovenska drüžba, za šterov stoji Slovenska Banka. Tak so si miljonari šteli svoje nikaj vredno blago v red spraviti na račun siromakov. Tak piše mariborska »Straža.
Kama je odromao fond za invalide od sekvestriranij posestev. Na prošnje invalidov so se dajali odgovori, da nemrejo dati nikše podpore, ka je fond zmenkao zavolo podpor siromakom. Neki poslanec pa je vsa ta iména našteo, šteri so dobili podpore. Tej ..Siromaki1' pa so razna bogata podjetja i miljonarski špekulantje. Tak delijo liberalni ministri siromakom podpore.
Višji šolski svet v Ljubljani je skleno, kak smo že objavili, da se krščansko mislečih vučitelski list „ Slovenski učitelj “ ne sme naračeti za šolske knjižnice, pač pa se mora protiverski „Učiteljski tovariš!“ Nadale je skleno pred kratkim, ka se zasebna učiteljišča, to je tiste šole v šterih nüna včijo odraščene deklice za vučitelice, ka še le šole moro zapreti. Za té hüdoben predlog so glasüvali samostojni i liberalci. Kanonik Nadrah je v imeni, krščanskih slovenskih starišov oster glas zdigno proti toj1 hüdobiji. Pravo je med drügim tem liberalnim ravnitelom: „Obža-lüjem, da je te predlog stavo zastopnik vučiteljstva (Jelene). Vučitelje cerkve i dühovnikov nikdár ne bodete vničili, pač pa sami sebe 1 Ljüdstvo vas že zdaj zaničava, po mali vas pa bo sovražijo, (kak svoje sovražnike. V nekom kraji so pokopali plebanoša. Cela fara je prišla k sprevodi i točili so skuze moški i ženske. Izküšen nadučiteö pita mladoga (liberalnoga) vučitela : ,,Ali ste že vidili,; da bi ljüdje za kakšim vučitelom tak jokali ?“ — „Ešče nikdar." — ..Zato bodite špametni, pa püstite boj proti. veri i dühovnikom.11 — Pa lepi govor nikaj ne pbmagao. Učitel, jišča nam bodo zaprli. Zato starišje pazite, da vam dece z kakšimi protiverskimi na. vuki i listi ne pokvarijo liberalci: Vse Pozvedite, ka se v šoli godi.
 Slovenska krsčanska Socialna Zveza, delo pokojnoga velikoga dr. Kreka je pred kratkim obslüžavala svojo 25 letnico v Ljubljani. K tomi drüštvi spada tüdi orlovsko, štero že dozdaj šte 220 odsekov.
Na podlagi krščanskih pravic izobražüje to drüštvo Slovence i je v 25 letaj dozorelo neprecenljive sádove. ..Pevske zveza'1, — štere predsednik so nam poznani dr. Kimovec kanonik, ki so že teliko lepih naših prekmurskih pesmic dali na svetlo — sliši tüdi k tomi drűštvi i Čté, že 120 pevskih zboror. V Prekmurji jedini Beltinski sliši v njo, šteroga prilično vodijo g. nadučitel Spráger. Indri ešče nemamo pevskih zborov.
Vmrli so provincijal lazaristov. 20. nov. so püstili blago svojo düšo v Ljubljani g. Franc Jaušovec, zlatomešnik provincijal misijonarov. Pokojni- so rojeni pri Velikoj Nedeli više Lotmerka. Držali so skoz treseti let sv. misijone. O keliko düš naših prekmurskih rojakov so rešili. Bodimo zahvalni! Molimo za pokojnoga! A to še ne zadosta! Darüjimo radi na ..prekmurski mi-sijon“, ka se spuni žela pokojnoga pobožnoga moža: priti med Slovence prek Müre 1 — Počivaj blaga düša i moli za nas v te namen! Naj prido mesto tebe tvoji dühovni Sinovje kem prle k nam!
Trgovec z deklami. Po horvaškij varašaj se klati trgovec, šteri vabi deklice 13, 14 let stare i jim obečavle lepo življenje. Čuvajte se ga!
Mladi ubijalec očo — odpüščen. V Velkom Bečkereki je 12 letni dečkec z hamrom vdaro po glavi očo, da obrani mater i oča je obležao mrtev. Sodišče ga je odpüstilo, ka je premladi.
Konji v krčmi. V Maribori so se prestrašili konji i začnoli bežati. Bežali so s takšov naglicov, da so vdarili nad dveri v oštarijo. Natakarica se je prestrašila, kda je zagledala te nenavadne goste. Vsi so se pa čüdili, kak sta konja mogla skoz razmeroma vozka vrata.
Svet.
Najvekša tiskarna (štamparija) na sveti. Najvekša tiskarna je v Filadelfiji. Tü dela 170 tiskarski!- strojov (mašinov), šteri delajo dnevno 19 vör. Dnevno porabi 280.000 kg, papera, dela v njoj 45.000 delavcov.
Evropski dug Ameriki. Evropske države so dužne 11.528,951.869 dolarov Ameriki. Eden matematik je zračunao, da bi se s te šume lehko küpo vsakšoj drüžini v Ameriki eden automobil.
Najvekši parobrod, šteri je kda bio v Dubrovniki. Iz New-Yorka je odplavala 25. ovoga meseca ladja Scitia, skoz Gibraltár, Genovo, Napol}, Trst i pripovala v Dubrovnik. To je najvekši parobrod, šteri je kda bio v jugoslovenskomi pristanišči. Jako velka prilika je to za Jugoslovane, Madžare i Romune, šteri po nizkoj ceni lehko potüjejo na tom parobrodi (hajovi).    Milanski vörniki so poslali papi dragoceni dar. Edno tiaro, štera je iz samoga zlata, na sredini ma kak jajce velki smaragd in mnogo drügij dragocenij kamnov ino biserov.
Egy
tanulóleány vagy fiú
fizetéssel felvétetik
Balkányi Ernő könyvnyomdájában Dolnja Lendaván.
Naznanjam
cenj. občinstvi, da sam stopo iz drüžbe Bedič i dr. i zdaj na svojo roko vodim dale manufakturno trgovino v starom poslopjih. Brigao se bodem še nadalje mojim cenj. küpcom solidno po najnišiših dnevnih cenah
postreči.
Dolnja Lendava, dne 7. dec.
Se Priporočam JOSIP LUTAR trgovec.
4
NOVINE
10. decembra 1922.
Proslava 1. decembra v Črensovcih.
1. december je naš naj vekši državni osvetek. 1. decembra leta 1918. se je zvršilo že tak dugo pričaküvano narodno zjedinjenje Srbov, Hrvatov j Slovencov. Te den smo se zdrüžili Srbi, Hrvati i Slovenci v edno svobodno, mogočno domovino, v Jugoslavijo. Zato je te den vreden, da se ga sveti. Tak smo ga svetili tüdi mi.
Prešnji den so Že naša Šolska deca z veselimi obrazi i navdüšena okrasili svojo šolsko sobo, gde se ma posvetiti den 1. december. Toga dne zajtra se je zbrala vsa Šolska mladina cele fare pri sv. božoj slüžbi, da se tű zahvali svojemi Stvoriteli za prijeto dobroto. Na konci meše se slovesno spevala iz več sto detečih gr! nad vodstvom g. Lütar Štefana nadučitela I kantora naša lepa himna: »Bože pravde*. Po božoj slüžbi, štero so slüžili g. Hauko Jožef, kaplan, se je zbrala mladina že v okrašeno) šolskoj sobi, da tű zve velki pomen toga dneva. Na najvekše veselje gg. vučitelom i gč. vučiteljice i vse dece se je odzvao povabili na to proslavo naš g. poslanec Klekl i tüdi g. katehet. Meli smö preci dobro izdelan program. Spevale so se naše himne: »Bože pravde", »Naprej", »Lepa naša domovina", tüdi »Hej Slovenci”. Gd. vučiteljica nam je v lepij rečáj povedala pomen toga dneva. Spomni!« se je tüdi našega narodnjaka g. poslanca Klekla, šteromi je mladina zakričalajtrikratni: »Slava mu,, i podarila lepi šopek korini Na konci govora pa gromoviti ,,živio“ našemi junaškomi krali Aleksandri, šteroga podoba na steni je bila vsa v venca! i zastava]. Bilo je tüdi par deklamacij i sküpen Pozdrav .domovini (20 deklic belo oblečenih). Tüdi g. poslanec so izpregovorlli par bešed. Na srce so nam polagali dvoje reči i to: ..Ljübezen do Boga i domovine.11
Naša mladina je bila puna navdüšenja, obrniti mladi] so žareli od veselja, da so srečni na svobodno tlej pozdraviti svojo lastno domovino, svetiti tak lepi narodni svetek. Vidilo se je, da naši mali véč popolnoma razmijo, ka je to meti svojo domovino, meti svoj prosti jezik. I kda človek vidi ta-mlada srčecatak zadovolna, se njemi razveseli srce, vel je to zadostno poplača za njegov trüd. Lahko pravimo, da za 5—6 let bo naša mladina se sramüvali svojij starešij i jim ne bo mogla pozabiti', šteri gučijo proti domovini, šteri bi duže radi slüžili1 tüjega gospoda. Ta naša mladina pa že'zdaj obljüblja najvekšo udanost domovini, štera je njena mati i ravno ta mladina bo najbolje državlan, s šterov se tüdi naša ózkejša domovina, naša Slovenska Krajna, popolnoma prevodi.
Orel.
Organizatorični tečaj za Orl. podzvezo v Ljubljani, se je vršo od 13. do 25. novembra 1922. Vdeležencov je bilo preci veliko število iz cele Slovenije, dva tüdi od nas, Pavle Horvat iz Bratonec in Štefan Krampač iz Gornje Bistrice. Na tečaji, se je vnogo predavalo: o znanstve-nosti, zadružništvi, gospodarstvi; posebno pa je meo te tečaj namen, da odgoja dobro Vodstvo za krščansko mladinsko drüštvo „Orel.“
Telovadni (tehnični) tečaj za naše orlovsko okrožje se vrši v Murskoj Soboti, od 26. do 30. decembra 1922. Orl. odseki so ostro obvezni poslati na te tečaj, načelnike ino podnačelnike.
Prekmurskim dečkom damo naznanje, da je te tečaj ne samo za orle, šteri so že vpisani, nego tüdi za tiste dečke, šteri so do segamao nej bili orli. Priglasite se zato kak naj več! Tü se navčite telovadbe ino drüge potrebne reči, štere do vam na veliki hasek.
Starišom! Vas pa prosimo ino Vam privoščimo, da či ščete meti zdrave, močne, vrlo in bogavne sinove, ne za mü-dite te prilike, štera se vam zdaj ponüja, liki je pošlite na te tečaj. Tečaj ne košta nikaj. Prenočišča je zobston, samo hrano morejo Prinesti sebov. Priglasiti se trbej do 20. decembra 1922. pri orlovskom odseki v Murskoj Soboti.
Dar. Gosp. dr. Slavič profesor bogoslovja, so dali 400 kron na potne stroške dvema Prekmurcoma, šteriva sta Šla na organizatorični tečaj v Ljubljano. Za dar najlepša hvala.
Domača politika.
Belgrad. Vlada je odstopila. Dneva 2. dec. se je vršila seja ministerskoga sveta, na šteroj je seli Pašičov kabinet podao ostavko. To smo že zdavna čakali vsi, da se že enkrat porüši te dela nezmožen, koruptni, nasilen režim, šteri je bio eden najbolje ncsposobljeni izmed vseh, ka smo ji že meli v Jugoslaviji. Dobroga nam je ne Spravo nikaj, samo velke carine, tarife i dače. Pitanje je zdaj, kakša bo nova vláda. Pogajanja za novo vlado do trajala kakši 14 dni. Govori se, da krao znova Pašiči poveri Sestavo nove vlade. Pašič pa šče zdaj enkrat brez demokratov vküper spraviti novo vlado. Z demokrati je že dugo časa kraljüvao, a ne mogao priti nikan.
Do 2. decembra je seje parlamenta odložila vlade. Klale jo strah pred horvac-kimi poslanci, Šteri se pripravljajo v Belgrad. Stari Pašič se je že odao, ne pa Pribičevič. Té še rova proti Horvatom. A večina Srbov je za Sporazum z Horvati i Slovenci. Mogoče je tüdi, ka se parlament razpüsti, ar se preveč bojijo Horvatov, ki bi vrgli vlado. Za pune jasli se pa bojijo Pašič ne menje kak Puclj. Što de pa te kante za mleko brez carine notri vozo i je te odavao, ne pa prekdao državi kak je to Puclj včino i si bogato mesarske žepe. Od Žerjavovi i Pucljnovih svinj pa niti ne gučimo. Sama pokvarjenost v državi! — Pri odboraj pa zaistino z balkan&kov manjostjov delajo vladne stranke. Nikaj ne morejo pod streho spraviti.
Svetovna politika.
Grčija. Pet ministrov i vojskovodja je vlada na smrt obsodila, ar so zgübili bitko z Törki, dva višjiva oficira sta pa na dosmrtno vozo obsojena. Obsojenim rodbinam so tüdi velike štrofe naložili za plačat. Kralja je do dna genolo, gda je čüo strele, ki so njegove ministre osmrtili. Strašni dogodki! — Anglija i ltalija sta z Grčije domo pozvala svoje zastopnike.
Konferenca v Losani se nadalüje. Ide se predvsem za petrolejske vretine, štere bi radi meli i Amerikanci i Francozi i Angleži, za Törke i Grke pa drüge narode se malo tü brigajo. Naš minister Ninčič se dobro tü drži.
Antanta je poslala Kitajskoj noto, v šteroj zahtevle odpüstitev 15 eoropejcov, štere so kitajski roparje zgrabili; če jih ne püsti, jo razglasijo, kak roparsko deželo.
Republika Čita se je zdrüžila s sovjetskov Rusijov. Mela bo v sküpnoj državi 15 zastopnikov.
 Pošta.
Starišom vojakov 48 pp. ki slüžijo v Črnoj Gori. Na prošnjo vaših sinov so naš g. poslanec pisali v Varaždin na komando, da l. 1898. rojeni se domo püstijo. — Če ne bi še prišli domo, dajte njim glas, ka te to delo naznanijo g. vojnomi ministri. B. Št. Krog. Sestra je vse plačala za našo državo. Ka bi mogla zavolo visike poštnine v inozemstvo še na dva meseca dodati, naj plača vam za razne poštnine, štere mate pri Novinah. J. Sitar. Vimpovci. Pišite na župni urad v Bogojino p. Dobrovnik, Prekmurje. Mekiš Ferenc, Šinko, Küreti, Uber i tovarišje. Sv Jürij. Dajte vaše pritožbe prek oblasti. To vam že spravi pravico. Dragonič Štefan, Hodošček Matjaš i tovarišje. M. Sobota. Idite vi na državno borzo dela v Soboti. Letos je ne bilo vse v redi na Belji, to znamo. Ve se ešče v parlamenti dognalo, ka se je tam en čas slabo gospodarilo. K leti bo nači. G. Kerec, voditeo posredovalnice za delo so jako dobro pogodbo sklenoli meseca novembra v Belji za naše delavce. Idite k njim, pa se pogodite. Sobočki farniki. Vi nam pišete, ka je potreben pri Vas misijon i bi ga radi meli. Odpüstite, da mi toga članka ne objavimo. V činimo pa to 1) zato, ar je to ščista cerkvena zadeva, štera sliši pred vašega dühovnoga pastera; 2) pa zato, ar se obprvim pri njih morete zglasiti
od poslanci iz vsake občine. Mi Vam bomo iz srca radi pomagali, da oblast sprazni od financov zasedeno stanovanje, ka tá prido misijonarje. Rogač K. Nuskova 85. Vse apelacije kak vaša ido v Beograd na gen. direkcijo carin. Vse je sem poslano. Je zdaj že itak rešena stvar, jeli? I. Gomboc. l. Bethlehem. Peneze prejeli za Novine, podporo obečane pa čakamo. Dühovnika domačega zavolo pomenjkanja dühovnikom zdaj ne morete dobiti. Pa pišite mil. püšpeki. Gumilar Leopold. Tišina. Sini smo poslali tüdi kalendar i Novine, dajte nam glas, če zdaj to do rok dobi. E. I. Gederovci. Nežmani smo odposlali pismo agr. dir. v Ljubljano, v šterom je naznanjeno, gde ležijo nji dokumenti. Suvtemi naj si prosijo dotično slüžbo. Vsem. Nieden naročnik naj neodstopi, vsaki naj ešče ednoga novoga pridobi.
Občinska krčma
de se vödavala 17.
decembra popoldnevi ob dvema v Velkoj Polani.
Zglasite se pri župani.
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
ANDREJ OSET Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon štev 88.
Singer-mašini za šivanje.
Amerikanski Singer šivalni stroji dobijo se za Prekmurje
v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 193. (poleg birovije)
Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Umetni mlin.
Išče se kompaništa na polovico mlina i žage. Mlin je na dve turbini, z tremi dupliškimi valeki (hengeri) i z 2 para kamenjom na vodi Murici. K odaji je tüdi eden lokomobil 20 H. P. Kompanist mora meti osemsto jezero dinarov. Oglasiti se pri
Štefan Kumpariči posestniki mlina Razkrižje pošta Štrigova (Medjimurje.)
Velika zaloga gotovih kufrnih
KOTLOV
za žganje žganice zdelani v lastnoj delavnici po
najpopolnešoj minti
V. WEISS Varaždin
Uska ulica 5. ali Gajeva ulica 6.
K odaji
je ena krčma s trgovinov i 4 plügami oratje zemlje.
Več se pozvedi pri lastniki.
Janoši Koller
v Genterovci.
100 hektoliterski lagev tüdi tam na prodajo.
Naročte si „Novine!“
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava