Uršulinskih dekliških šol
v Ljubljani.
Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta
1892/93.
Ursulinen - Mädchen - Schulen
zu Laibach,
Veröffentlicht von der Schulleitung am Schlüsse des Schuljahres
1892/93
Verlag der Ursulinen - Mädchen - Schulen in Laibach. Druck von Rud. Millitz.
. ■ - ...
V.-	■	•’*.	.	'	•, ' •	.	'	■	,	•
'
‘ • ' • • • :
; '•"■V. - -
,
■ r i/v-•■•;.'■ ■■:
"•«S'.'	......	,
*;i^	 w
••• . - • • .. . . • ’ . ' •- ■./ • . ■ - .
■ ■ '.V	>.	.■	.	"■	<•'
.
. ; *. • ,'•••' / • •
.
Uš)-v5'.-h , Tr-;- v.:	-v/'
■/■■sO)’ :V:'- l1	^	-
t/,:'"-	' ■■■■' v.ih	.	^	:■•:■;■' ■
: V: -V... Y -7 - -vC-*-
=:-f	.	v	-V	>v?'-v^\J
'	'	V	.
v.':	:-'"T —.••■;: 'V;/' -V 'V '■" ;
■
,
:
■
'• - ■: '' • • > ’ • -. . ■;*- .-<**■ •. ’•.... H •';
. ,•	-''v*''	-	‘	••'■'■'	,	•	'	"	.'
■/,!. -: .V^W	■ ■■'. \ /v	':	'[	:-V-	-.1	:
-i -^-K" v- ■	^
""v -vfe.-.	-	'	V‘' .V;-vT■■
■
■
■
r:-r;.'■:'	-	P■ .v.■.>>/ ■:/ ■■-■'•:r •1 ■'
..-• ... • • . ; • ■ . ' -
.	■"*••■■:.••'	-V	•
■
Letno poročilo
Uršulinskih dekliških šol
v Ljubljani.
Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta
1892/93.
 ------
Jahresbericht
der
Ursulinen- Mädchen-Schulen
zu Laibach.
Veröffentlicht von der Schulleitung am Schlüsse des Schuljahres
1892/93.
Verlag <ler Ursulinen - Mädchen - Schulen in Lidjmch Druck von Rud. Millltz.
yo/7_.
5- /y-
Tristoletnica zmage pri Sisku.'}
v<7^ lavnost, katero so praznovale ljubljanske ljudske šole dne 22. junija 3pl893, dopoludne Bogu v zahvalo, cesarju in domovini na slavo, popo-^ ludne pa sebi in vsi Ljubljani na čast in veselje, je toliko redka in znamenita, da je dobil podpisanec nalog, spisati o njej v stalen spomin sledeče natančno poročilo.
Dne 23. decembra 1892 je došel vodstvi I. m. d. Ij. šole od c. kr. mestnega šolskega sveta nasledni razpis:
„Štev. 734 m. š. sv.
Vodstvu I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani.
Okrajna učiteljska konferenci ja za slovenske in slovcnsko-nemške šole je dne 30. junija t. I. vzprejela nastopni nasvet gospoda učitelja Ivana Beleta:
„„Učiteljska skupščina priporoča slavnemu c. kr. mestnemu šolskemu svetu, naj blagoizvoli ukreniti, da se bode drugo leto, t. j. dne 22. junija 1893, z izredno slavnostjo praznovala tristoletnica bitve pri Sisku, in sicer:
1. z zahvalno sv. mašo, katera naj se daruje skupno za vse ljudske šole v znanem zgodovinskem mašnem plašči,
2. s šolsko slavnostjo,
3. popoludne s šolsko veselico za učence v velikem stilu.
4. Prihodnji dan bodi nauka prost.
V Ljubljani, dnč 30. junija 1892.
Ivan Bele s. r.““
G. kr. mestni šolski svet je v svoji seji dne 3. decembra v principu pritegnil temu samostalnemu predlogu gosp. učitelja Ivana Beleta ter sklenil, da je pozvati učiteljski zbor 1. mestne šole, čegar član je g. Bele, naj v dveh mesecih c. kr. mestnemu šolskemu svetu predloži natančni podrobni načrt o nameravanem slovesnem praznovanji tristoletnice bitve pri Sisku. Zlasti pa se naroča ondotnemu učiteljskemu zboru, da sestavi približnji proračun, koliko bi ta slavnost stala, ter potom šolskega vodstva tu sem poroči, kako bi bilo preskrbeti potrebne novce.
G. kr. mestni šolski svet.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1892.
Predsednik:
Grasselli s. r. “
*) C. kr. šolski nadzornik, blagorodni g. prof. Levec je sprožil lepo misel, naj letos za tristoletni spomin letna poročila vseli ljubljanskih ljudskih šol prineso popis slavne zmage pri Sisku, katerega bode priredil gospod Ivan Bele, učitelj I. mestne deške šole. Ker je to zares prelepa prilika, da se naša ljuba slovenska mladina posebno vnema k zvestobi do sv. vere, za katero so slavni predniki naši darovali življenje in kri, spodbada k pravemu domoljubju in k hvaležnosti do Boga, ki je zmago dodelil nad Turki in nam ohranil neprecenljivi dar sv. vere, — imenovani popis z veseljem tukaj priobčuje ter marljivemu pisatelju iskreno zahvalo izreka
Vodstvo uršulinskili šol.
Odgovarjaje temu naročilu ponovil jo učiteljski zbor I. m. d. Ij. šolo po šolskem vodstvu splošni načrt s pristavkom:
„Ako bi bilo dne 22. junija slabo vreme, zvrši so ta dan samo I. in 2. točka programa, 3. točka se pa prenese.
Podrobni program za 3. točko določi posebni odbor.
Da se more	vse to	zvršiti, blagoizvöli	slavni	mestni šolski svet:
1. obrniti se	do sl.	mestnega zbora, da v ta	namen daruje 200	gld.;
2. sklicati posebni odbor učiteljev vseh mestnih šol. Ta odbor sestavi podrobni program, obrni se do sl. kranjske hranilnice za podporo in Ludi drugod nabiraj denarja, kruha, jedil in pijač, izprosi vojaško godbo in skrbi za vse, da se program izvrši.
Vodstvo I. m. d. lj. šole v Ljubljani, dne 2 7. ja n u varij a 1893.
A. Žumer s. r. voditelj.“
Dne 8. aprila 1893 je došel vodstvom mestnih javnih deškili ljudskih šol razpis št. 63, glaseč se:
„C. kr. mestni šolski svet je v svoji seji dne 18. mareija letos sklenil, da jo tristoletnico	bitve	pri Sisku (dan 22.	junija	1893) na mestnih ljudskih
šolah ljubljanskih	primerno praznovati.
Skrb za vse priprave in za zvršitev podrobnega načrta jo izročena posebnemu odseku, sestavljenemu iz zastopnikov učiteljstva tukajšnjih javnih mestnih deških ljudskih šol.
Zategadelj izberi ondotni učiteljski zbor tri (uč. zbor štirirazrednice dva) učitelje za svoje zastopnike v omenjenem odseku in vodstvo zglasi semkaj imena izvoljenih, da jih mestni šolski svet pozove na prvi sestanek.
C. kr. m. š. svet, i. t. d.“
Dne 18. aprila je došla gospodoma nadzornikoma in v odsek izvoljenim učiteljem nasledna
„Okrožnica
Gospode člane odseka za priprave k praznovanju tristoletnice bi Ivo pri Sisku vabim k seji, katero bo imel omenjeni odsek v sredo 19. dan aprila 1893 ob 5. uri popoludne v mestni dvorani.
V Ljubljani, dn6 18. aprila 1893.
Grasselli s. r.
Prejmi gospod: Armič Leopold, Bahovec Frančišek, Bolo Ivan, Furlan Jakob, Janovski Josip, Kokalj Frančišek, Kummer Valentin, prof. Levec Frančišek, prof. Wallner Julij, Maier Anton!“
K seji so prišli vsi pozvani razven g. prof. Levca, ki jo bil zadržan.
Po ogovoru gospoda predsednika c. kr. mestnega šolskega sveta sklonilo so je najprej, da se ima glavni odbor razcepiti na tri odseke: cerkvenega, finančnega in voseliškega s pristavkom, da se vsak odsek s kooptacijo lahko pomnoži.
Predsedstvo velicega odbora je blagovolil prevzeti gospod župan Peter Grasselli, podpredsednikoma sta se izvolila gospoda nadzornika prof. Fr. Levec in prof. Julij Wallner, tajnikom pa učitelj J. Furlan.
V pododsek za cerkveno slavnost so se izvolili gospodje: prof. Fr. Lovec načelnikom, Janez Smrekar, Mavrilij Šarabon, Fr. Kokalj in J. Maier.
V finančni odsek gospodje: prof. Julij Wallner, Fr. Bahovec, J. Kruleč, V. Kummer, Ant. Maier in dr. J. Waldherr.
V	odsek za šolsko veselico gospodje: I. Bele načelnikom, L. Armič, J. Furlan, Jož. Janovski in Ant.. Razinger.
Sklenilo se je povabiti tudi c. kr. vadnico in zasebnelj udske šole ljubljanske k udeležbi.
Predsednik vsake sekcije naj sklicuje zborovanja. — Posamezni odseki naj takoj prično delovanje.
Dne 2 0. aprila je stavil načelnik veseliškega odseka pismeno nastopni nujni predlog:
„Misel, da priredi na dan siseškega zmagoslavja vsaka šola domačo slavnost sama zase, naj se opusti.
Namestu tega naj se priredi skupna slavnost za vse slovenske in nemške deške ljudske šole, in sicer v veliki dvorani „Tonhalle“ z naslednim programom (sledi program).
Ker čas pritiska, naj se ta nasvet pošlje po okrožnici, in ako so mu pritrdi, naj se poveri odsek za veselico, da ga premotri in pripravi njegovo izvršitev.“
Na prošnjo gospoda župana je odgovoril direktor filharmoničnega društva, gospod vladni svetnik dr. Friderik Keesbacher dne 2G. aprila, „da je vodstvo filh. društva v svoji seji dne 25. aprila z največjo radovoljnostjo in z izrazom posebnega veselja enoglasno sklenilo, prostore v „Tonhalle“ za nameravano patrijotično zmagoslavje brezplačno prepustiti.“
Dne 1 5. maja sta se sešla veseliški in finančni odsek v skupno sejo v
I.	m. d. Ij. šoli. Te seje so se tudi udeležili g. c. kr. vadniški učitelj Gerkmanu (ad iniormandum), g. voditelj zasebne šole nemškega šolskega društva .1. Benda, ki je izjavil, da se njegova šola udeleži cerkvene,in šolske slavnosti, za udeležitev pri popoludanjšnji veselici pa ni poverjen, in g. dr. .1. Waldherr.
Sprejel se je program za šolsko slavnost v „Tonhalle“ in so se razdelile uže pripravljene pesmi in deklamacije za posamezne šole. Načelnik veseliškega odseka se je poveril, naj sestavi poziv na proslavo v slovenskem iu nemškem jeziku. Načelnikom finančnemu odseku se je izvolil g. prof. Julij Wallner.
Na 18. dan maja je sklical načelnik finančnega odseka člane tega odbora in načelnika veseliškega odseka v sejo. Sklenilo se je nabirati potrebne vsote po nabiralnih polah, ki bodo deloma ležale v podpis v pro-dajalnicah, deloma pa se bodo izročile gospem, gospodičinain in gospodom, ki bodo nanje nabirali prispevkov. V ta namen naj se hektogratuje 40 s pečatom c. kr. m. šolskega sveta označenih pol.
Dne 2.5. maja je izšel v uradni „Laibacher Zeitung“ in v „Slovenskem narodu“ drugi dan pa v „Slovencu“ nastopni
„Poziv na proslavo tristoletnice zmage pri Sisku 1. 1593.
Bliža se nam tristoletnica najslavnejšega dne v kranjski zgodovini: zmage nail Turki pri Sisku, 22. dne junija 1593.
Dvesto let skoraj je hudi Turek razsajal po naši deželi, požigal, moril in skrunil in na tisoči in tisoči čvrstih sinov in hčera odgnal v grozno suž-nost. S pripasanim mečem je obdeloval kmet svoje polje; vsak grič, vsako pokopališče se je izpremenilo v tabor, in samo sloga, ki je vodila kmeta, meščana in graščaka v boj, neomahljivo zaupanje v božjo pomoč in v svojo moč, sveta gorečnost za krščansko vero in za rojstveni dom, ki je vso navduševala, je ohranila naš narod, da je v nejednakem boji trdno obstal na braniku krščanstva, da nikdar ni obupal in se nikdar udal.
Nazadnje je vendar-le prišel dan plačila. Sredi junija 1593. 1. so naznanjale plamteče grmade z gora, da zopel grozi nevarnost. Bosenski Hasan-paša je bil s 30.000 možmi pridrl pod Sisek, da bi najprej v oblast dobil lo trdnjavo, poleni pa si podjarmil sosedna slovenska mesta in dežele. Nevarnost je bila velika; kajti — kakor pravi narodna pesom —
'1’ur’k če vzel nam Sisek hode,
Nam narobe vse, vse pojde.
Mest’ Ljubljana bo pokraj’na,
Kranjska dežel turška drajna.
Zato so se brž začela zbirati hrvaška, kranjska, štajerska in cesarska krdela, da pobite obkoljenemu mestu na pomoč. A kaj bo peščica 4000 mož proti loliki sili nevernikov! In res začetkoma v vojnem svetu večina ni bila za to, da bi Turke prijeli. Toda na Andreja Turjačana pogumni vzklik, „n a j ne gledajo n a š t e v i lo, ampak naj Boga prosijo za zmago“, odločili so se za boj.
Drugi dan, 22. junija, na god sv. Ahca 1593, je Hasan-paša z 18.000 svojih najboljših vojakov prekoračil Kolpo in v prvem pritisku zagnal krščansko prednjo vojsko v beg. Usoda bitve in vse dežele je visela na niti. Zdaj pa poseže zopet Turjačan vmes. S kratkimi navdušenimi besedami razvname svojim rojakom srce, da z bojnim krikom „Kristus in sv. Ahac!“ kakor vihar planejo na sovražnika. Kakor snopje so na desno in na levo padali Turki pod meči kranjskih oklop-nikev; v odprto gaz pa so za njimi pritisnile druge čete. Tudi Hrvatje so se zopet uredili in so znova šli na Turke; po kratkem boji je neverna vojska pogum zgubila, ter se je v divji beg spustila proti Kolpi. Toda drug Kranjec, Štefan grof Blagaj je že zasedel most, in vsa turška vojska je popadala pod krščanskim mečem ali pa potonila v Kolpi. Samo 3000 nevernikov je smrti uteklo. Hasan-paša sam in več osmanskih cesarskih princev je prišlo v tej bitvi ob življenje.
Velik je bil plen, ki so ga kristijani našli v turških šotorih; še večja pa jo bila njih slava, da so nevernika v veliki bitvi na planem popolnoma pobili, kar se že davno, davno ni bilo več zgodilo. Pred vsemi pa je zaslovelo kranjsko ime po svetu. Cesar Budolf II. je poslal zmagovalcu Andreju Turjačanu zlato častno verigo ovratnico; sveti oče papež Klemen Vlil. pa mu je pisal svojeročno pismo,	v katerem je Andreju,	„ki	je	bil
v vojnem svetu z besedo, v boji	samem	pa s pestjo	naj pr	vi“,
svoje občudovanje; in zahvalo izrekel in ga Bogu priporočil. Drugemu poveljniku kranjskih konjikov, Adamu Ravbarju, pa je hvaležni slovenski narod s svojo prekrasno pesmijo spletel	nevenljiv	zmagalčev venec.
Od tega dne je imela naša dežela	mir pred	Turki.
Dolžnost nam je pač, da se letos na sv. Ahca dan spomnimo stiske svojih očetov in hrabrih junakov, ki so nas iz nje rešili!
Uvažujoč veliki pomen praznovanja spominskih dnij za povzdigo ljubezni do domovine, sklenil je c. kr. mestni šolski svet za stolno mesto Ljubljano, naj tristoletnico zmage pri Sisku vse njemu podrejene ljudske šole svečano obhajajo.
Iz članov c. kr. mestnega šolskega sveta in odposlancev učiteljskih zborov javnih in zasebnih ljudskih šol ljubljanskih sestavljeni odbor je določil sledeči
slavnostni vspored za 22. dan junija t. I.:
1.) Skupna zahvalna sv. maša vseh tukajšnjih ljudskih šol v stolni cerkvi.
2.) Skupna šolska slavnost za vse tukajšnje deške ljudske šole v dvorani „Tonhalle“ filharmoničnega društva.
3.) (Popoludne:) Javna šolska veselica za učence mestnih deških ljudskih šol na igriškem travniku Podturnom.
Prvi dve točki tega vsporeda se bosta vršili v šolskem krogu in slavnostnemu odboru ne prizadevata posebnih skrbi j. Uspeh tretje točke pa jr popolnoma zavisen od dejanske pomoči javnih korporacij in prebivalstva ljubljanskega.
Za slavnostni odbor:
Župan Grasselli,
c. kr. mestnega šolskega sveta predsednik.
Prof. Julij Wallner,	Prof.	Frančišek Levec,
c. kr. okr. šolski nadzornik.	c.	kr. okr. šol. nadzornik.
Ivan Bele,
mestni učitelj.“
Ko jo izšel poziv, izdale so se tudi pole in se je začelo nabiranje prispevkov za veselico.
Na prošnjo slavnostnega odbora je dovolil gospod polkovnik vitez pl. Garibaldi brezplačno godbo za šolsko slavnost in za veselico.
Veseliški odsek je naprosil g. A. Försterja, da zloži po pesmih, namenjenih za šolsko slavnost in drugih slavnostno koračnico, in ji je poiskal založnika; posredoval je, da je g. založnik uradne „Laibacher Zeitung“ g. Otlomar Bamberg dobil od g. P. pl. Radicsa obširen spis o turških bojih in bitvi pri Sisku, ki se je imel potem ponatisniti v slavnostnem spisu; naprosil je g. Ant. Funteka, da je preložil slovenske za slavnost namenjene pesmi na nemški in nemške na slovenski jezik; stopil je v dogovor z dunajskim slikarjem za izvrštnje nekaterih slavnosti primernih podob. G. dež. arhivar Ant. Koblar obljubil mu je slovenski mladini in priprostemu narodu namenjen slavnostni spis. Vsluv. deželni odbor je na njegovo prošnjo dovolil izvršenje poslikane fotografije podobe bitve pri Sisku v muzeji. G. vodja Marijanišča prof. dr. Fr. Lampe je prepustil blagohotno dve podobi za slavnostni spis. Slavno vodstvo strokovne šole je dovolilo izvršenje velike doprsne podobe Andreja Turjaškega in slike bitve pri Sisku po učencih te šole pod navodom g. J. Vesela, dalje lepega izrezljanega okvirja za podobo bitve pri Sisku po g. E. Cigoju, dveh velikih za lučalno vajo namenjenih turških glav po g. J. Springer ju in originalne smešne zastave za šolske prvence po gospe M. Hlavki. G. A. Aškerc je prepustil svojo pesem „Mea Kulpa“ za slovenski, g. Grotke v Berolinu je pa privolil v ponatis nekaterih Anast. Grünovih prevodov slovenskih narodnih pesmij iz „Volkslieder aus Krain“ v nemškem slavnostnem spisu. Dalje je veseliški odsek preskrbel natis teksta za slavnostno koračnico in drugih tiskovin, konečno ureditev slavnostnih knjižic, njih korekturo i. dr.
Poleg teh za stalen spomin na tristoletnico namenjenih umetniških ali didaktiških predmetov je naročal odsek igrač za veselico, naprosil g. Bittnerja za prireditev smešnega cirkusa in se pri svojih shodih dogovarjal o programu za veselico.
Učenci so se tačas pod svojimi učitelji in vrhnim vodstvom gg. A. Maierja, J. Maierja in A. Razingerja vadili v petji za slavnost in pod poveljem gg. naduč. 13. Valente in uč. J. Furlana in A. Kcelja v kretanji in nastopu.
Vf
Nadučiteljice in učenke najvišjih razredov m. slov. in nem. dekliške .šole pa so pripravljale kokarde, prevoze i. dr.
Darovi so dohajali v obilni ineri: Živil so darovali* gg. Jean Schrey, Fr. Ks. Slatnar, .1. Gad in J. Zalaznik; — gg. Or. Dolenec, Avg. Tschinkl, gsa. Jo-sipina Schumi in g. J. Spoljarič; gospa P. JVlauser in g. Buzzolini; — gg. •los. Lenče, Ilija Predovič, Fr. Ferlinc, Ant. Zuliani in A. Vilfan; — gg. J. Auer, bratje Kosler, M. Stare v Mengši in br. Heininghaus; gg. Oust. Fischer in Iv. Kunčič.
'fiskalna Rud. Miličeva je prevzela brezplačni natis g. Koblarjevega spisa, ki je najprej izšel v „Učiteljskem tovarišu“; Narodna in Katoliška liskama pa sta zgotovili natis pozivov, programov in podob po znalno znižani ceni. Gospoda Avg. Drelse in Eberl sta podarila odboru 30 turških glav, namenjenih za dekoracijo slavnostnega prostora in za spominske darove.
Za zastave so pripomogli gg. J. Mathian, Sr. Nolli in preč. gspe. Uršulinke.
Igrač za otroška darila so podarili gg. Ferd. Schmitt, E. Jeuniker, K. Karinger, J. Giontini in K. Till.
Slavna uredništva ljubljanskih treh dnevnikov so vedno blagovoljno priobčevala objavo daril in so sploh na vsak način podpirala veseliški in finančni odsek v njunem delovanji.
Dne 17. junija so se zbrale gospe in gospodičine, ki so s prehvale-viVdno požrtvovalnostjo prevzele pogoščenje šolske mladine, pri voditeljici gosp. Juliji Moos ter si izbrale za načelnico gospo Marijo Murnik o v o. Blizu štirideset dam, med njimi gospe in gospodičine, ki se vsak dan požrt-vujejo v ljudski kuhinji, dalje nadučiteljice in učiteljice mestnih dekliških šol, med katerimi je še posebno omenili gene. Frid. Konscheggove, so s čudovito urnostjo in preglednostjo zvršile vse priprave, vsa naročila in vse priredile, kar je bilo treba za nasičenje 1300 dečkov.
Piavno isti dan pokazale so se pri prvotno nameravanem, najpriprav-nejšem prostoru na treh travnikih za kolizejem nekatere slučajne nedoslat-nosti, katerih ni bilo moči odstraniti, in treba je bilo mislili na drug približno ugoden prostor. V ponedeljek IW. junija smo dobili tako veselišče na travnikih pod Cekinovim gradom, katere so gospodje br. Kosler z veliko prijaznostjo postavili odboru na razpolaganje.
V torek, 20. junija je bila prva in edina skupna skušnja za nastop in za petje z godbo v „Tonhalle“.
Po skušnji je bil zbor celotnega odbora. V njem se je določil red za cerkveno in za šolsko slavnost, za sprevod i. I. d.
V sredo so se razpošiljala povabila za akademijo v „Tonhalle“, katerih je pa bilo zaradi pretesnega prostora samo 130, — postavljala so se na vesel išči strelišča, mlaji i. t d., razposlali se slavnostni knjižici i. dr. Barometer je padal nižje in nižje; zvečer pa se je usul dež, ki je lil potem celo noč in žugal uničiti vse veselje.
Napočil je sv. Ahca dan, željno pričakovani praznik tristoletnice. Žalosten je bil pogled na nebo, ki je bilo na vse strani z debelimi temnimi oblaki zagačeno. Kljub temu so se na veselišči vršile neumorno konečne poglavitne priprave. Gg. Or. Dolenec in PJehan sta postavljala z veliko po-strežljivostjo posojene šotore za pogostitev, za godbo i. t. d., g. dr. Fales-chini je dal brezplačno postavili mize, klopi i. dr., gg. Predovič, Auer in Drelse so dali privažatj lope, telovadsko orodje in živila, g. .1. Mathian pa je pod lastnimi stroški s svojim in deloma ocl vsi. deželnega odbora posojenim blagom zvršil jako ukusno okrašenje celega veselišča.
vir
Ob s/i 8 korakali so s svojimi cerkvenimi zastavami v najlepšem redu praznično oblečeni dečki vseh javnih in zasebnih ljudskih šol ljubljanskih proli stolni cerkvi, kjer so se točno postavili na določene jim prostore. Učenke štirih višjih razredov slovenske in nemške dekliške ljudske šole so bile uže prej zasedle odločene jim klopi. Udeležili so se te zahvalne maše tudi g. župan kot načelnik mestnega šolskega sveta, gospoda nadzornika, nekateri drugi odličnjaki in mnogo pobožnega občinstva. Daroval je sv. mašo preč. g. kanonik in šolski nadzornik And. Za meji c v spominskem plašči, narejen iz plašča Hasan paše, katerega so si ta dan ljudje zelo ogledovali v zakristiji stolne cerkve. Veličastno so se iz več kot tisoč otroških grl glasile pri proste cerkvene pesmi, in marsikako oko se je porosilo, ko je po odpetem „Te Deum“ zadonela zahvalna pesem Bogu, da je podelil našim očetom zmago, katere spomin smo praznovali ta dan. Dekliška javna in notranja šola pri prečastitih gospeh Uršulinkah sta praznovali tristoletnico s cerkveno slavnostjo, po kateri je bilo mnogo učenk pogoščenih na samostanskem vrtu.
Zmagovito je solnce prodrlo skozi oblake in se nam veselo smejalo, ko smo se iz cerkve vračali v šolo. V šolski sobi je 'dobil vsak slovensk učenec slavnostno knjižico „Tristoletnica zmage pri Sisku. Spisal Anton Koblar. Z dodatkom prazniku primernih pesmij“ — nemški pa „Zur Siegesfeier der Schlacht bei Sissek von Peter v. Radies. Mit einem Anhänge von der Feier angemessenen Gedichten“.
Po 1/sW. uri so korakali z vihrajočimi novimi zastavami, z bobni in trobentami učenci vseh udeleženih šol — namreč 1. in II. slov. m. lj. šole, mestne nemške deške šole, zasebne šole nemškega šolskega društva in zasebne šole v Marijanišči — proti „Tonhalle“, kjer se je imela praznovati skupna šolska slavnost z nastopnim vsporedom:
1. R i h. YVagn er. Vstop gostov iz „Tanluiuserja“. Svira vojaška godba.
2. J. Ilimmel. Molitev med bitvo. Pesem Tli. Körner jeva, poslovenil Ant. Funtek. Slov. in nem. petje s spremljevanjem vojaške godbe.
3. Mea Kulpa. (22. junija 1593. leta.) Balada A. Aškerčeva. Deklamacija.
I. Ant. Foerster. Danes je taisti dan. (Slavnostne koračnice 1. del.) Slovenska narodna pesem. Slovensko petje s spremljevanjem vojaške godbe.
—	V zvezi s tem:
5.	Anton Foerster. Kranjska slavnostna koračnica. (II. del.) Svira vojaška godba.
0.	Pesem od Dunaja. (1683.) Slovenska narodna pesem. Deklamacija.
7. Prinz Eugenius, der edle Ritter. (1717.) Pesem Freiligralho va. Deklamacija. — V zvezi s tem:
8. Prinz Eugen, der edle Ritter. Nemška narodna pesom. Nemško petje s spremljevanjem vojaške godbe.
9. Ant. Foerster. Oj stojaj, stojaj Beligrad. (1789.) Slavnostne koračnice III. del. Slovenska narodna pesem. Petje s spremljevanjem vojaške godbe.
10. J. Schmidt. Filipovič-koračnica. (1878.) Svira vojaška godba.
II. J. Haydn. Cesarska pesem. Slovensko in nemško petje s spremljevanjem vojaške godbe.
Šola za šolo je prikorakala v dvorano, in kakor izvežbani vojaki so nastopili učenci mirno in natančno po določenih prostorih. Na odru je že sedela vojaška godba; na galeriji in v ozadji pritličja pa so zasedali povab-
Vlil
Ijenci svoje sedeže. Goste so sprejemali gospodje: župan Grasselli kol načelnik slavnostnega odbora, gg. nadzornika Levec in Wallner in gg. voditelji mestnih šol: Fr. Raktelj, 13. Valenta in A. Žumer.
Počastili so to slavnost s svojo navzočnostjo: gospod deželni predsednik baron H ein z gospo soprogo, njeg. prevzviš. g. knezoškof Missia, gg. dež. glavar Detela, dež. odborniki ces. svet. Murnik, dr. Papež, dr. Schaffer in dr. Vošnjak, polkovnik g. vitez Gariboldi; trg. in obrt. zbornice predsednik g. Perdan, podžupan g. Petriči c, not. zbornice predsednik g. dr. Zupanec, člani deželnega in mestnega šolskega sveta, duhovniki, učitelji, učiteljice in več odličnih dam. G g m. Fux je izgovoril svojo odsotnost.
Točno ob 10, uri se je začelo izvrševanje vsporeda. Ob uspehu koncerta naj posnamemo poročila po ljubljanskih dnevnikih. „Velikansk je bil uspeh, mogočen učinek in nepozabljiv utis v dvorani „Tonhalle“ prirejenega koncerta.“ (Laib. Ztg.) — „Prav srečna je bila misel, združiti v proslavo tega znamenitega dne v prvi vrsti šolsko mladino in tako prirediti slavnost, katere se je z zanimanjem udeležilo tudi ostalo občinstvo . . . Ves vspored se je izvršil prav točno in precizno, in so mladi pevci pokazali veliko spretnost.“ (Sl. N.) — „Najbolj nam je ugajala ,Molitev med bitvo“, zložil J. Himmel; velik učinek je napravil pri termah boben, posnemaje top. Ravno tako je dopadla in očarala .,Kranjska slavnostna koračnica“, zložil Ant. Foerster.“ (Sl.) — „Izmej treh deklamacij je najbolj dopadla izborna Aškerčeva balada „Mea Kulpa“, katero je prav krepko in dobro premišljeno deklamoval učenec
V.	R. Tudi deklamatorja ostalih dveh točk „Pesem od Dunaja“ (J. K.) in „Prinz Eugenius“ (K. L. sta rešila svoji ulogi povoljno.“ (Sl. N.) — „Najveličastnejši utis je napravila prekrasna „Cesarska pesem“, ki je častitljivo končala koncert, o katerem se najboljša sodba lahko izreče kratko in točno: Dobra celota od začetka do konca. Tako je tudi umetnost pomagala to slavnost povikšati.“ (Laib. Ztg.)
Iz „Tonhalle“ so odšli učenci redoma v šole in so se tam razšli. S tem jo bil svečani del praznovanja končan. Še predno je bila ura dve popoludne, začele so se kazati okoli šolskih poslopij nenavadne prikazni: otroci v naj-raznovrstnejši vojaški opravi. Z glasnim smehom so se pozdravljali in občudovali ti čudni junaki, in tem glasnejši je bil vrišč, čim bolj nenavadna in nemogoča je bila suknja, čaka ali sablja, katero je imel novodošli rekrut
Ob '/- 3 so se začele urejati trume učencev po razredih pri svojih šolah in so od tam odrinilo ob */\ 3 proti zbirališču. Nad mesarskim mostom sta se sešli mestna nemška in I. slov. m. d. Ij. Sola ter odkorakali po sv. Petra cesti proti Marijinemu trgu, kamor je ravno prav dospela 11. m. d. Ij. šola. Izpred mestne hiše se je zdaj začel pravi sprevod. V lepih vrstah po štirje in štirje so po taktu trobentačev, piskačev, orgljavcev in odličnih bobnarjev korakale pisane trume po glavnem trgu, čez Turjaški trg, okoli zvezde, po Šelenburgovi ulici in po Dunajski cesti proti Koslerju. Take armade še ni nikdar videla Ljubljana. Pred vsako šolo naprej je vihrala nova abecedarska zastava; med njimi je bila posebno izvrstno pogojena ona, katero je podarila c. kr. strokovna šola I. m. d. Ij. šoli in na kateri je bral vsakdo, ki je znal, v podobah znano puščico: „A, b, c, krave so večje kol ovce; krave bezljajo, ovce pa ne znajo.“ Za zastavo pa so stopali v polni zavesti svoje imenitnosti resno in ponosno junaki tega dne, ta v popolnem novi častniški obleki, britko sabljo v roki, drugi s priprosto papirnato kapo in lesenim mečem, kakor so mu ja oče v naglici naredili; pešci in konjiki, Turki in kri-
stijani, s puškami, sabljami, samostreli in loki, s čakami in klobuki vseh armad, kar jih je ali jih nikdar ne bo. Potem je zopet prišel cel razred enako pokrit s pisanimi turbani, ki je na znamenje svojega učitelja urezal na enake piščalčice nezaslišano turško muziko. Pred tretjim razredom je prišla pri vsaki šoli nova zastava, s cesarskim, deželnim ali mestnim grbom. Nazadnje prijaha na konji, katerega je gonil na treh kolesih, Andrej Turjaški sam, v oklepu in čeladi, ogrnen s tigrovo kožo karlovških oklepnikov. Pred njim so nesli veliki poveljniški meč; za njim pa so gnali njegovi hrabri junaki ujetega pesoglavca. Vse ulice so bile polne gledalcev, posebno Šelenburgova ulica, Dunajska in Marijo Terezije cesta so bile kar natlačene. Neizmeren smeh je spremljal dolgo, dolgo (bilo je nad 1300 dečkov) pritlikavo vojsko, ki je modro in neutrujena korakala po glasu vojaških in nevojaških godal.
Proti 4. uri je dospel sprevod, katerega je uže od daleč pozdravljal grom šišenskih topičev, ki so potem veselo pokali do večera, na veselišče, ki je bilo ob tem času uže natlačeno polno. V najlepšem redu so se posamezni razredi na levo in na pravo cepili proti igriščem, kjer so se pridružili tudi gojenci Marijanišča, in kmalu so se začele raznovrstne igre: streljanje z žogami na glave, streljanje v tarče s puškami in samokresi, pobijanje loncev, skakanje v višavo in daljavo, skakanje čez kozla in plezanje. Gospodičine so delile odlikovancem trakove in majhna darila. Pravega igranja seveda ni bilo, ker je bila prevelika gnječa (nabralo se je čez 10.000 ljudi). Najhujši pritisk je bil okoli vojaške godbe, ki je sredi igrišča neumorno svirala. Ko se je dalo z rogovi znamenje za zbiranje, napotil se je razred za razredom proti trem šotorom, kjer so gospe in gospodičine pod zvedenim poveljništvom gospe Murnikove na papirnatih platnikih pripravile vsakemu učencu posebe njegov vabljivi delež. (Okoli šotorov in na igriščih je skrbel za red oddelek ljubljanske požarne brambe pod vodstvom g. Alb. Ahčina.) Ko je dobil vsak svoje, posedli in polegli so učenci po trati ter se mastili z mesom, mrzlo pečenko,	štruklji in kruhom	in to potem pod	očetovsko skrbnostjo
svojih učiteljev	zamakali s pivom in	vinom.
Ko so se pokrepčali, odšli so zopet na igre. Nekateri razredi so si ogledali slavnostni šotor, nad katerim je vihrala zastava posneta po krščanski zastavi izza turških bojev, ki se nahaja v ljubljanskem muzeji. Znotraj je bil šotor okrašen s turškimi glavami, z viteškim in turškim orožjem; po stenah pa so visele podoba Andreja Turjaškega, dve podobi bitve pri Sisku, ilustracije k narodnima pesmima o „Ravbarji“ in „Lambergarji in Pegamu“ in dve zanimivi	oljnati sliki: Mea Kulpa — Mea culpa! Drugi so	šli z močnimi samostreli	streljat deset metrov	visoko pribite orle,	ali lučat v	velikanski
leseni glavi. Največ pa se jih napotilo proti cirkuzu, kjer so se na prostem kazali Indijanci in divji zamurci, učeni osel in krotki lev in druge enake burke na veliko veselje tistim tisočem gledalcev, ki so sploh kaj videli.
Solnce se jo pomikalo proti zatonu, in treba je bilo misliti na odhod. Še enkrat so se razredje podali k zapeljivim trem šotorom, kjer je dobil vsak deček nekaj sladčic in malo pijače, potem so vsak svojo zapeli ter se s tužniin srcem pa glasnimi živio-klici poslovili od veselišča in se v največjem redu podali v mesto nazaj. Zadnji razredi so bili še tako srečni, da so videli umetalni ogenj in rakete, ki so švigale proti nebu. Uradni list je pisal drugi dan: „S popolnim zadoščenjem lahko trdimo, da so vsi v jeden glas hvalili vzgledno vedenje šolske mladine, da se ni pripetila niti najmanjša nezgoda in neprilika in da je bilo vsakemu žal, da je ta veseli praznik tako hitro minil. V teku popoldneva počastila sta gospod deželni predsednik baron Ilein
in gospa soproga veselico s svojim obiskom, in je ostala večina dostojanstvenikov do konca na veselišči. — Nepozaben bo ostal vsem udeležencem ta prekrasni spominski dan, čegar sijajni uspeli je prekosil najsmelejše nade“.
Dne 28. junija popoludne so se zbrali na dvorišči 1. mestne deške; ljudske šole učenci treh razredov, ki so na veselišči malo zamudili, ter se pogostili s štruklji in češnjami. Med tem časom so se postavili v telovadnici, okrašeni s spominki na tristoletnico, ki so prešli v last stalne razstave učil, ter še enkrat v pričo nekaterih povabljencev in mestnih učiteljic, ki so prišle pogoščenim učencem postreč, zapeli in deklamovali slavnostne pesmi. Potem sLopi pred učence g. nadzornik prof. Levec in jih ogovori blizu takole:
„Dragi dečki!
Dan 22. junija 1593. je z zlatimi črkami zapisan v zgodovini kranjski. Pred tristo leti na sv. A.hca dan je pri Sisku mala peščica krščankih junakov pod vodstvom naših rojakov, pod vodstvom vrlega Turjaškega, Ravbarja in lila gaja premagala, uničila, v Kolpi utopila ogromno četo besnih Turkov, ter s tem jasno pokazala kaj more izvršiti pravo junaštvo, ljubezen do domovine in do vladarja združena z zaupanjem v božjo milost.
Da se dostojno proslavi la, laliko rečem, najlepši dan v naši zgodovini, ukrenil je slavni mestni šolski svet, prirediti celo vrsto svečanostij, njih uprizoritev pa prepustiti vam, da se pri tem ob vzgledu naših slavnih junakov tem ože oklenete z vsem srcem svojo domovine in svojega vladarja.
Zaupanje, katero je imel slavni c. kr. mestni šolski svet do vas, ste do cela opravičili. Ob raznih prilikah zadnjih dnij ste vrlo nastopali, lepo peli ter se sploh brez izjeme dostojno vedli, Lako da se je o vašem vedenji čula po vsem mestu sama hvala. Da bi vam slavni c. kr. mestni šolski svet pokazal svoje priznanje, poslal je tukaj nekaj daril tistim izmed vas, ki so se zadnje slavnostne dni odlikovali bodisi pri petji, bodisi pri igrah. Vzprejmite ta darila v spomin na preteklo tristoletnico in nikdar ne pozabite slavnih kranjskih junakov, katerim na čast smo jo praznovali!
Turjaški, Ravbar in Blagaj naj vam bodo vselej in povsod svetal vzgled pravega junaštva in prave ljubezni do domovine in vladarja. Spomin na njih junaški čin dne 22. junija 15(,)3 pri Sisku naj vam prešine vaše srce, da bodete, kakor oni, tudi vi, kadar pride vrsla na vas, branili svojo domovino, vedno pripravljeni ravnati se po besedah cesarske himne:
Vse za (lom in za cesarja Za cesarja blago kri !
V	to ime vas pozivam, da našemu vladarju in gospodarju, presvetlemu cesarju Francu Jožefu 1. s krepko donečim glasom trikrat zakličete: Slava!“
S cesarsko pesmijo se je potem končala la kratka slavnost, po kateri so bili še nekateri učenci, ki so se na kakoršen koli način odlikovali na slavnostni dan, obdarjeni z dobitki.
Dne 10. julija se je zbral linančni odsek za računski sklep v končno sejo. Izdalo se je bilo 37 s pečatom c. kr. mestnega šolskega sveta označenih pol, ki so imele nastopni uspeh:
Pola 1.*) 12 gld.; pola 2. (Giontini) 2‘J gld. 10 kr.; pola 3. (Karinger) 45 gld.; pola 4. 10 gld.; pola 5. (knjig. Kleinm. in Bamb.) 22 gld. 50 kr.; pola 6. Ü gld.; pola 7. — gld.; pola 8. G gld.; pola 'J. 8 gld.; pola 10.
*) Imenom so navedene pole, ki so zdale nad 120 gld.
7 gid.; pola 11. 12 gid.; pola 12. — gid.; pola 13. (Wullner) 39 gid.; pola 14. (g. župan — sl. kranj. hranilnica s 100 gid.) 135 gid.; pola 15. (ga. dr. Jenko) 41 gid. 20 kr.; pola 10. (gč. Jenny Recher) 101 gid. 1 kr.; pola 17. (gč. Frid. Konschegg) 64 gid.	50	kr.; pola 18. 7	gid.; pola	19. (gč. Erna
Ilandl) 117 gid. 10 kr.; pola	20.	17	gid.	40 kr.;	pola 21. 0	gid.; pola 22.
(g. Val.	Kummer)	33	gid. 85 kr.; pola 23. 8	gid. 50 kr.; pola 24. G gid.
30 kr.;	pola 25.	(g.	Fr. Kokalj) 37 gid. 50	kr.; pola 2G. (g. J. Furlan)
23 gid.;	pola 27.	—	gid.; pola 28. (ga. Gottlob) 30 gid.; pola 29. 7 gid.;
pola 30. 13 gid. 10 kr.; pola	31.	12	gid.	50 kr.;	pola 32. —	gid.; pola 33.
3 gid. 50 kr.; pola 34. (gč.	Bauer)	32	gid. 10	kr.; pola 35. (ga. Pov.še)
93 gid.; pola 36. 13 gid.; pola 37. (g. Al. Jenič) 45 gid. 20 kr.
Skupna vsota 37 nabiralnih pol znaša	.	.	gid.	1044.36
Skupilo za neporabljeno	pijačo i. dr. .	.	„	126.05
Vsota dohodkov	.	gid.	1170.41
Vsota z računi podprtih	stroškov .	.	.	„	922.73
Prebitek . gid. 247.68
Ta račun se ima predložiti celotnemu odboru v odobrenje; potem sc razpolože pole v magistratnem ekspeditu v kontrolo in se konečno s celim aktom založe v arhivu.
Jako ugodni denarni uspeh kaže, v koliki meri se je ljubljansko občinstvo	zanimalo	za	tristoletnico. Kakor je	načelnik ljubljanskega mesta,
preblagorodni gospod župan Peter Grasselli od prvega začetka spoznal odgojni pomen in veseli namen cole slavnosti in ni bil odboru predsednik na papirji, temuč je mladini na ljubo z občudovanja vredno potrpežljivostjo in z lastno mu obzirnostjo in spretnostjo storil vse, kar je koli inoglo pripravljati srečni izid slavnosti, ter je ostal kakor kapitan na ladji do zadnjega in gledal, da se je obvarovalo, kar se je obvarovati dalo, tako je tudi vsa Ljubljana od najvišjega dostojanstvenika do priprostega težaka s prispevki v denarji in v blagu tekmovala, da napravi svojim otrokom vesel, zares spomina vreden dan.
Otroci, glejte, da se vselej pokažete vredni te ljubezni!
Bog poživi belo Ljubljano, taisti dan: našo Ljubljano!
Dne 11. julija 1893.
Ivan Belč.
Šolska poročila
koncem leta 1892/93.
A. Učiteljsko osobje.
Na v.seli uršulinskih dekliških šolah v Ljubljani, namreč I. v otroškem vrtecu,
11.	v osemrazredni vnanji šoli lil. v osemrazredni notranji šoli in IV. v višji gospodinjski šoli, o kterih vsaki posebej so v naslednjem popisana poročila, podučujejo po predpisanih učnih črtežih izprašane in od šolskih oblastev potrjene učiteljice iz reda sv. Uršule pod vodstvom prednice samostanske častite gospe Matere Antonije Murgel.
Veronauk je minulo šolsko leto v notranji šoli učil preč. gosp. zlato-mušnik Monsignor Mihael Potočnik do meseca novembra v vsih 8ih razredih, od tedaj naprej pa v prvih štirih razredih, ko je poučevanje v štirih višjih razredih bilo izročeno č. gospodu Valentin-u Eržen-u, duhovnemu pomočniku pri sv. Petru, v osemrazredni vnanji in višji gospodinjski šoli pa je učil katehet č. g. Rok Merčun.
B. Letopis.
Šolsko leto	1892/93 se je pričelo za vse	zgoraj omenjene Uršulinske
šole	dne 17. kimovca 1892 s slovesno sv. mašo	v čast sv. Duhu v domači
samostanski cerkvi. Dne IG. kimovca so se učenke vpisovale in v ponedeljek dne 19. kimovca bil je reden pouk.
Velezaslužnemu preč. gospodu zlatomašniku monsignoru Mihaelu Potočniku, kteri že od leta 1850. neutrudljivo deluje pri Uršulinskem samostanu kot nunski spovednik in katehet na notranji šoli, je visokočastito knezoško-fijstvo minulo šolsko leto breme nekoliko polajšalo ter poučevanje v veronauku v	višjih razredih	t,. j. v V., VI., Vil. in Vlil.	razredu izročilo č. gospodu
Valentinu Eržen-u, duhovnemu pomočniku Šent-Peterskemu, kteri je poduk v imenovanih razredih z mesecem listopadom pričel, g. oče Mihael Potočnik pa od tedaj podučuje v I., II., III. in IV. razredu notranje šole.
Štiri gospe	učiteljice Uršulinke so to leto	prav častno — tri z odliko
—	dostale preskušnjo za meščanske šole, namreč M. Kristina Pesdirc, M. Eleonora Hudovernik, M. Johana Oswald in S. Luitgardis Rihar. Delale so izpite pred izpraševalno komisijo, ktera je v samostan prišla, dne 14. do 18. listopada 1892, in dopolnilno preskušnjo za meščanske šole dne 6. vel. travna 1893 za petje, glasovir, gosli, orgije in za francoščino.
l*
Vsled odredbe slavnega mestnega šolskega sveta z dne 25. mal. srpana
1892	št. 312 je od 1. listopada 1892 do I. mal. travna 1893 za I. in II. razjed pouk se pričenjal ob 9ili, a ker se je ta odredba jako slabo obnesla, jo je sl. mestni šolski svet dne 31. vel. travna 1893 zopet razveljavil, ter ukrenil, da je na naših uršulinskih šolali radi hišnega reda pouk tudi po zimi pričenjati po vseh razredih ob ‘/a9- uri, — po drugih ljudskih šolah pa ob 8. uri.
Zdravstveno stanje učenk v minulem šolskem letu je bilo v obče dokaj ugodno. Umrle so nam tekom leta 2 pridni učenki : Očakar Marija iz II. a razreda dne 22. vel. travna 1893, in Kovač Marija iz I. a razreda dne 25. rožnika 1893.
Od 1. vel. travna do konca šolskega leta imela je šolska mladina vseh uršulinskih šol skupaj vsak dan šolsko sv mašo v domači samostanski cerkvi. Notranja šola je oskrbovala pri sv. maši petje in orgljanje. Druge cerkvene in šolske svečanosti minulega leta pa so bile: Dne 4. vinotoka smo obhajali god Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Jožefa 1., dne 19. listopada god Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete, dalje praznik samostanski sv. Uršule 21. vinotoka in sv. Angele dne 31. vel. travna. V god sv. Alojzija, varuha šolske mladine, dne 21. rožnika je bil sicer redni šolski pouk, a smo našega ljubega svetnika zavetnika pred poukom počastili s tem, da so se ta dan učenke četrt ure prej kot navadno zbrale v cerkvi pred okinčano podobo sv. Alojzija in gospod katehet Rok Merčun je imel na učenke nagovor o sv. Alojziju, potem' sv. mašo.
Prav pomenljive izvanredne svečanosti letošnje pa so bile 18. svečana in 22. rožnika 1893. Dne 18. svečana smo obhajali kaj slovesno za vse ur-šulinske šole skupaj petdesetletnico škofovstva sv. Očeta papeža Leona XIII. Šolska oblastva so prošnjo g. katehetov tukajšnih ljudskih šol uslišali in so ta dan dala prosto. Zato smo se podvizali svečanost kar se da povzdigniti. Ob 8ih zjutraj je bila slovesna služba božja. G. katehet Merčun je imel na zbrane učenke vseh tukajšnih šol slavnosti primerno pridigo, potem pa sv. mašo z blagoslovoma in zahvalno pesmijo — otroci so čvrsto in navdušeno zapeli papeževo himno. — Ko je cerkvena svečanost minula, priredila se je učenkam v VI. razredu pred ozaljšano podobo papeža Leona XIII., tudi prav lepa šolska slovesnost z deklamacijami, petjem in lepo igro, v kteri vsi deli sveta čestitajo sv. Očetu Leonu XIII., cerkev pa ga odiči ■/. lavorovim vencem. Prav dobro v splošno zadovoljnost so kostimirane učenke VII. in VIII. razreda vnanje šole svoje naloge izvršile. Ravno tako po sreči in vrlo šlo je tudi petje, deklamovanje i. t. d. skratka bila je prav lepa in spodbudna slavnost papeževa, pri kteri smo prav iz srca klicali: Slava Leonu XIII.! A isti dan zbujal nam je pa tudi bridke spomine, ker je ravno ta dan 40 let minulo, kar je zlobna roka zavratno napadla našega ljubljenega presvetlega cesarja, na kar je g. katehet nas opozoril, in v svojem nagovoru k hvaležnosti do Boga nas spodbadal, ki je varoval in ohranil drago življenje preblagega vladarja. Zato nam je pri isti slavnosti papeževi tudi prav iz srca šla cesarska himna: Rog ohrani, Bog obvarji nam Cesarja Avstrijo! K sklepu te prelepe slavnosti so preč. g. Mati vse učenke, da bi tega dne nikoli ne pozabile, obdarovali s prelepimi spominki nalašč za petdesetletnico škofovstva papeža Leona XIII, prirejenimi.
Kakor ta lepa slavnost dne 18. svečana je pa zapisati v kroniko šolsko tudi pomenljivi letošnji 22. rožnik, dan sv. Ahacija, ko je ta dan ravno 300 let minilo, kar so vrli predniki naši Turke slavno premagali pri Sisku, ljutega
Hasan Paša v Kolpi ugonobili. Kake slavnosti so se ta dan obhajale v ljubljanskih deških ljudskih šolah, opisuje nam spredaj priobčeni popis vrlega g. učitelja Bele-ta. Pa tudi naše uršulinske šole so slovesno praznovale ta dan, imele so zahvalno službo božjo v uršulinski cerkvi, po službi božji pa so preč. g. Mati prednica veliko revnih učenk pogostili; drugi dan dne 23. rožnika je bilo prosto po ukazu šolskega oblastva.
Pri sv. Birmi je bilo to leto iz vnanje šole 71 učenk, iz notranje 26. Prvo sv. spoved jih je opravilo iz vnanje šole 72, iz notranje 10 učenk. Prvo sv. Obhajilo pa je dne 4.	in 10. vel.	travna v samostanski domači	cerkvi	prejelo iz vnanje šole 95 in	iz notranje	šole 42 učenk.
O napredku v šoli prepričala sta se oba gospoda nadzornika. Poduče-vanje v krščanskem nauku nadzoroval je preč. gosp. kanonik Andrej Zamejic v vnanji šoli dne 19., 24., 25. vinotoka, 24., 26. in 28 vel. travna v višji gospodinjski šoli dne 15. sušca in večkrat tudi na notranji šoli.
C. kr. šolski nadzornik gosp. prof. Levec, pa je nadzoroval višjo gospodinjsko šolo dne 28. in 30. prosinca in 1. ter 4. svečana in je imel na tej šoli inšpekcijsko konferencijo dne (i. svečana 1893.
Otroški vrtec si je ogledal dne 24. vel. travna 1893. Vnanjo šolo je nad, zoroval dne 17., 18., 19., 21. in 29. mal. travna, 8,9., 11. in 13. vel. travna, inšpekcijsko konferenco z učiteljstvom te šole je imel dne 8. junija 1893, in notranjo šolo je nadzoroval	dne 15., 16., 17. vel. travna	in	konferencijo	je	imel
z učiteljicami te šole dne	14. in 15.	rožnika 1893.
Med letom pa je učiteljstvo v domačih mesečnih konferencah obravnavalo šolske zadeve.
Da bi vstreglo predpisom člena IV. visokega ministerskega ukaza z dne
8.	rožnika 1883 leta št. 10618, obrnilo se je šolsko vodstvo do visokih šolskih oblastev s prošnjo naj mu dovolijo 6., 7 in 8. razred vnanje Uršulinske šole premeniti v dekliško meščansko šolo s slovenskim učnim jezikom ter s pričetkom šolskega leta 1893/94. na tej meščanski šoli odpreti I. razred. Isto tako tudi v notranji šoli meščansko šolo z uem-škim učnim jezikom.
Dobrotnike nam je še hvaležno zabilježiti: Kranjska hranilnica je darovala 200 gld. Odbor plemenitih gospa in gospodičin, njemu na čelu gospa Murnikova je dne 18. grudna 1892 22 revnih učenk naše šole obdaril s toplo obleko in štrucami. Tudi dobri Miklavž se je to leto zopet oglasil in skrivaj pustil razne obleke za revne učenke. Dne 2i. grudna 1892 pa je bilo doma v šoli obdarovanih 32 ubožnih učenk vnanje šole, k čemur so veliko storile pridne gojenke notranje šole, drugo pa so dali g. Mati prednica in nekaj tudi kupec Rant. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam naše ljube šolske mladine stoterni Bog plačaj!
Štirikrat v letu so učenke dobile šolska naznanila, v drugo 11. svečana in je bilo potem do vštetega 15. svečana, ko je bila pepelnica, prosto. Bila je pa potem zato šola v četrtek dne 16. svečana. Zadnja šolska naznanila pa so dobile v soboto dne 15. mal. srpana 1893, ko se je s slovesno zahvalno sv. mašo šolsko leto 1892/93. sklenilo.
G. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. mal. srpana 1892 št. 312 prepoveduje razstavo ročnih del na mestnih dekliških šolah.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 26. kimovca
1892 št. 522 določuje, da morajo vodstva mestnih dekliških šol s pomočjo učiteljskega zbora izdelati podrobni učni črtež za ženska ročna dela.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. mal travna
1893 št. 171 naznanja dovoljenje visokega c.- kr. ministerstva z dne
0. sušca 1893 št. 2745, da se smeta rabiti od šolskega leta 1893./94. pričetimi v VI. razredu mestne dekliške osemrazrednice učni knjigi: Senekovič A., „Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole“ L stopnja, v Ljubljani 1892, založila lgn. pl. Kleinmayr & Ped. Bamberg (cena vezanemu'izvodu 50 kr.) in pa Hubad Josip, „Prirodopis za meščanske šole“
1. stop., založila lgn. pl. Kleinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani 1892 (cena vezanemu izvodu 70 kr.) odobreni za meščanske šole z min. razpisom z dne 19. novembra 1892 št. 250G3.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z d n e 80. k i m o v c a
1892 št. 552 razglaša pouk o koleri in sredstvih zoper kolero ter opozarja na prejšnje predpise o ubranitvi nalezljivih boleznij v šolah.
Razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 27. vinotoka 1892 št. 2672 razglaša določila, po katerih se ljudsko-šolskim otrokom v svrlio šolskega obiskovanja dovoljuje vožnja po državnih železnicah za polovico vozne cene.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 6. svečana
1893 št. 69 določuje sklep prvega polletja.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 15. svečana 1893 št. 84 določuje, da se dne 18. svečana primerno praznuje škofovska petdesetletnica sv. Očeta Leona XIII.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. s ve č a n a 1893 št. 744 določuje pot, po katerem naj se rešujejo prošnje za prestop kakega šolskega otroka iz jedne mestne šole na drugo med šolskim letom.
Okrožnica deželnega od bora kranjskega z dne 29. sušca
1893	št. 2840 glede pokončevanja škodljivih mrčesov in varstva ptic.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. rožnika 1893 št. 275 določuje, da se v tiskanih letnih poročilih slovenskih šol ljubljanskih pri statistiki otrok uvedi namesto rubrike „občevalni jezik“ rubrika „narodnost“, kakor v letnih poročilih srednjih šol.
Okrožnica c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. rožnika 1893 št. 203 razveljavlja okrožnico istega šolskega sveta z dne 25. mal. srpana 1892 št. 312 ter določuje, da se v zimskem času v vseh razredih dopoludanski pouk začenjaj na vseh ljubljanskih ljudskih šolah ob 8. uri, oziroma na uršulinskih dekliških šolah ob pol 9. uri.
Okrožnica c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. rožnika 1893 št. 198 nalaga šolskemu vodstvu in učiteljstvu pregled uvedenih učnih knjig glede tiskovnih in stvarnih napak in zahteva poročilo o tem pregledu.
Otroški vrtec
pri
TJ ršulinkah v L j \i 1> 1 j a. n i.
/^Stroški vrtec v Uršulinskem samostanu, združen z osemrazrcdno vnanjo Vs£j/ šolo, se je odprl dne 17. septembra 1884, ter je bil 3 leta le zaseben.
g	|(.|()tn	18H7/8H. je postal po prizadevanji mestnega župana,
blagorodnega gospoda P. 1 irasselli-ja javen zavod, kteri šteje vsako leto precejšno število otročičev. Začetkom šolskega leta 1892/93. ostalo je v vrtcu iz prejšnega leta 25 deklic, na novo vstopilo jili je 38. Ko jili je med letom 10 izostalo, 3 pa še vstopile, šteje tedaj otroški vrtec na konci šolskega leta 1892/93. skupaj 5G deklic. V otroškem vrtcu poučuje izprašana vrtnarica nršulinka S. Uršula, kteri ste minulo	leto	na željo	šolskih	oblaslev bili v
pomoč dani dve hospitantinji. C. kr.	šolski nadzornik, g. prof. Levec si jo
vrtec ogledal dne 24. maja 1893, in pri konferenciji dne 8. junija 1893 je naznanil, da ga prav veseli, ker se je v otroškem vrtcu od vlani v marsi-ktcrili napravah veliko zboljšalo, kakor pri klopeh, pri lopi i. t. d., zato izreka svoje zadovoljstvo in priznanje marljivi učiteljici in vodstvu.
Za učiteljico, sobo, učila in dela malih delavk je slavni mestni magistrat minulo leto dal 250 gld.
Šolsko leto 1892/93. se je v otroškem vrtcu pričelo dne 19. septembra 1892, sklenilo pa 15. julija 1893.
Za novo šolsko lelo 1893/94. se	bodo	deklice v	otroški	vrtec vpisa vale
in na novo sprejemale dne 10. in 17. septembra 1893, kakor učenke ljudske šole.
Koncem šolskega leta 1892/93. so otroški vrtec obiskovale naslednje male deklice:*)
(iraper Ivana iz Ljubljane.
Heren Marta iz Ljubljane.
Indof Albina iz Ljubljane.
Juk Paulu iz Ljubljaue.
Jeglič Jerica iz Šiške.
Janc Ana iz Šiške.
Kamä Alojzij« iz Šiške.
Kliš Paula iz Ljubljane.
Kliš Rozalija iz Ljubljane.
Lapajne Kerta iz Ljubljane.
Lokar Marija Iz Ljubljane.
Majce Anu iz Vodmata.
Majce Magdalena iz Vodmata.
Mencin Ema iz Ljubljane.
Nadrah Frančiška iz Ljubljane
Aschman Gabrijela iz Ljubljane.
Anman Marija iz Šiške.
Avanro Ljudmila iz Ljubljane.
Bahovec Alojzija iz Ljubljane.
Belič Ivana iz Ljubljane Bisehof Adolfina iz Ljubljane.
Blaznik Ernestina iz Ljubljane.
Boe. Angela iz Ljubljane.
Bolte Rozalija iz Ljubljat e.
C\etko Ljudmila iz Ljubljane.
Cvetko Marija iz Ljubljane.
Fabjančič Ana iz Ljubljane.
Fajdiga Alojzija iz Ljubljane. Fettich-Franklieiin Marija iz Ljubljane. Fcttich Franklieini Friderika iz Dunaja.
* Debelo tiskane so pohvaljene.
Nadrali Ljudmila iz Ljubljane. Nigrin Mariju iz Ljubljane. Palovec Alojzija iz Ljubljane. Pavlin Elizabeta iz Ljubljane.
Peče Hermina iz Ljubljane. Podkrajšek Matilda iz Ljubljano. Prosenc Julijana iz Ljubljane. Rieder Andrejina iz Ljubljane. Skvarča Marjeta iz Loke. Sonnabend Zlata iz Ljubljane Straus Ljudovika iz Ljubljane. Sopotnik Jožefa iz Ljubijane. Svetek Milena iz Ljubljane.
Škofič Magdalena iz Ljubljane.
Tancliyna Marija iz Tabora.
Toplikar Julijana iz Ljubljane.
Toplikar Marija iz Ljubljane.
Trilko Alojzija iz Ljubljane.
Triller Frančiška iz Ljubljane.
Tušar Paula iz Ljubljane.
Weber Elizabeta iz Ljubljane.
Zakrajšek Marija iz Ljubljane.
Zdešar Julijana iz Ljubljane.
Zorman Ana iz Ljubljane.
Zupin Frančiška iz Ljubljane.
Žigan Ana iz Vitanja (Štirsko).
Skupaj 50.
Vnanja osemrazredna dekliška ljudska šola
pri
Uršuli n kah v Ljubi j a ni.
$
T
1'7' n ;i n j ti šola., kalem jo vsled razpisa vis. c. kr. ministerstva z dno 22. dec. 1871, šl. 14774- zadobila pravico javnosti, jo sedaj osemraz-
-	redna. L. 187;}. jo bila še štirirazredna. Z letom 1874/75. postala' je pel-, z letom 1879/80. šest-, z letom 1882/83. sedem- in slednjič z letom I883/S4. osemrazrednica. V 13 sobah so se učenke vnanje šole tudi letos poučevale, ker sta namreč do VI. razreda v vsakem razredu bila po dva oddelka.
Znamenite šolske godove in svečanosti in druge dogodke minulega šolskega lota 1892/93. opisuje spredaj skupni letopis.
A. Učne knjige za šolsko leto 1893/94.
I.	razred.
Verouk: Mali katekizem 7 kr.
SI o v e n* k i j e z i k : Praprotnik, Abecednik, založil Malija Gerber, 1888-20 kr.
Računstvo: Dr. Fr. v. Močnik, Prva računica, c. kr. zaloga šolskili knjig, 1892. 8 kr.
II. razred.
Verouk: Kratki katekizem, založili Blaznikovi nasledniki, 1892/93. 10 kr.
Slovenski jezik: Razingor-Žumer, Prvo berilo in prva slovnica, zal. Ig. pl. Kleinmayr & Ford. Bamberg, 1890. 24 kr.
Računsvo: Dr. Fr. v. Močnik, Druga računica, c. kr. zaloga šolskih knjig, 1892. 12 kr.
Petje: A. Ned ved, Slavček I. stopnja, lastna zaloga. 1880, 20 kr.
III. razred.
Verouk: Kratki katekizem, kakor v 11. razredu.
Slovenski jezik: Drugo borilo in slovnica, c. kr zaloga šolskih knjig, 1892. 35 kr.
Nemški jezik: Praprotnik, Razinger-Žumer, Prva nemška slovnica in prvo nemško borilo, Ig. pl. Kleinmayr & Ferd, Bamberg, 1892. 35 kr.
Računstvo: Dr. Fr v. Močnik, Tretja računica, c. kr. zaloga šolskih knjig, 1892. 13 kr.
Petje: A. Nedved, Slavček, II stopnja, lastna zaloga, 1892. 20 kr.
IV. razred.
Verouk: Kratki katekizem, kakor v III. razredu. Lesar, Zgodbo sv. pisma, c. kr. zaloga šolskih knjig. 1892. 50 kr.
Slovenski jezik: Tretje berilo,	e. kr. zaloga šolskih	knjig,	1
tU	kr. A. Praprotnik, Slovenska slovnica	za prvence, založil It. Milic,	1892.
32 kr.
Nemški jezik: Druga nemška slovnica, c. kr. zaloga šolskih knjig, 1892. 36 kr.
Računstvo: Dr. Fr. v. Močnik, Četrta računica, c. kr. zaloga šolskih knjig, 1892. IG kr.
Petje: A. Nedvčd, Slavček, II. stopnja, lastna zaloga, 1892. 20 kr. Weinwurm, Elementar-Gesangbuch, Pichler’s W., S. 1892. 25 kr.
V. razred.
Verouk: Kratki katekizem in Lesar, Zgodbe sv. pisma, kakor v IV. razredu.
Slovenski jezik: Tretje berilo,	c. kr. zaloga šolskih	knjig,	1892.
40	kr. Končnik, Slovnica, c. kr. zaloga šolskih knjig, 1892. 45	kr.
Nemški jezik: Ullrich, Lesebuch, V. Theil, k. k. Schulbücher-Verlag, 1892. 46 kr. Lehmann, Sprachbuch III. Theil, k. k. Schulbücher-Verlag, 1892, 26 kr.
Računstvo: Dr. Fr. v. Močnik, Peta računica, c. kr. zaloga šolskih knjig, 1892. 35 kr.
Petje: A. Nedvčd, Slavček III. stopnja, lastna zaloga, 1886. 30 kr. Pammer-Proschko, Liederquelle, III. Hel't, Linz, M. Guireins Verlag, 1892. 12 kr.
VI. razred.
Verouk: Lesar, Katekizem in Zgodbe sv. pisma kakor v V. razredu, Grösser Katechismus, k. k. Schulbücher-Verlag, 1892. 30 kr.
Slovenski jezik: Četrlo berilo, c. kr. zaloga šolskih knjig, 1892. 60 kr. P. Končnik: Slovnica, c. kr. zaloga šolskih knjig, 1892. 45 kr.
Nemški jezik: Ullrich, Lesebuch, VI. Theil, k. k. Schulbücher-Verlag.
1891. 48 kr. Lehmann, Sprachbuch, IV. Theil, k. k. Schulbücher-Verlag,
1892. 42 kr.
Računstvo: Dr. Fr. R. Močnik, Fünftes Rechenbuch, k. k. Schulbücher-Verlag, 1891. 35 kr.
Prirodopisje: Jos. Hubad, Prirodopis, I. del, zaloga Ig. pl. Kleiu-mayr Si Ferd. Bamberg, 1892.
Naravoslovje: A. Senekovič, Osnovni nauki iz fizike in kemije,
I.	del, Ig. pl. Kleinmayr Bamberg, 1892.
Zemljepis: Fr Orožen, Zemljepis, I del, zal. R. Milic, 1891. 50 kr. Zgodovina: Iv. Vrhovec, Zgodovinske povesti, 1. del, zal. Blaznikovi nasl., 1892. 50 kr.
Pelje: A. Nedvčd, Slavček, III. stopnja, lastna zaloga, 1886. 30 kr. Pammer-Proschko, Liederquelle, IV. Heft, Guireins Verlag, 1892. 15 kr.
VII. razred.
Verouk: Lesar, Katekizem, H. Ničman (kat. bukvama) 1886, kakor v VI. razredu. Grösser Katechismus kakor v VI. razredu. Lesar, Zgodbe sv. kat. cerkve, založila družba sv. Mohorja, 1887. 40 kr. Wagner, Erzählungen aus der Kirchengeschichte, Verlag von Tempsky, 1891. 40 kr.
Slovenski jezik: Sket, Čitanka, 1. zvezek, Družba sv. Mohorja, 1889. 80 kr. P. Končnik, Slovnica, c. kr. zal. šolskih knjig, 1892. 45 kr.
Nemški jezik: Ullrich, Lesebuch, VII. Tlieil, k. k. Schulbücher-Verlag,
1889.	50 kr. Lehmann, Sprachbuch, IV. Tlieil, k. k. Schulbücher-Verlag, 1892. 42 kr.
Računstvo: Dr. Fr. R. Močnik, Fünftes Rechenbuch, k. k. Schulbücher-Verlag, 1891. 35 kr.
Prirodop isje: Rothe, Naturgeschichte, II. Stufe, Verlag von A. Pichler’s Witwe & Sohn, 1893. 60 kr.
Naravoslovje: Hofer, Naturlehre, II. Stufe, Verlag von Manz, 1891. 10 kr.
Zemljepis: Seibert, Schul-Geographie, II. Tlieil, Verlag von Alfred Ilölder, 1892. 42 kr.
Zgodovina: Zeissberg, Geschichte II. Theil, k. k. Schulbücher-Verlag, 1891. 32 kr.
Petje: A. Nedved. Slavček, III. stopnja, lastna zaloga, 188G. 30 kr. Pammer-Proschko, Liederquelle, IV. Heft, M. Guireins Verlag, 1892. 15 kr.
VIII.	razred.
Verouk: Lesar, Katekizem, založil II. Ničman (kat. bukvama), 188(>, Lesar, Liturgika, 1. in II. del, založila Ig. pl. Kleinmayr & Ford. Bamberg, 1887, 1 gld. Grösser Katechismus kakor v VII. razredu. Wappler, Gullus der kalh. Kirche, Verlag von W. Braunmüller, 1883. 80 kr.
Slovenski jezik: Sket, Čitanka H. del, založila družba sv. Mohorja, 1891. 80 kr. Končnik, Slovnica, c. kr. zaloga šolskih knjig, 1892. 45. kr.
Računstvo: Dr. Fr. R. Močnik, Fünftes Rechenbuch, k. k. Schulbücher-Verlag, 1891. 35 kr.
Prirodopis je: Rothe, Naturgeschichte, III. Stufe, Verlag, von A. Pichler’s W. & S., 1891. 78 kr.
Naravoslovje: Hofer, Naturlehre, 111. Stufe, Verlag von Manz,
1891. 32 kr.
Zemljepis: Seibert, Geographie, lll. Theil, Verlag von Alfred Holder,
1892. 45 kr.
Zgodovina: Zeissberg, Geschichte, III. Theil, k. k. Schulbücher-Ver-lag, 1891. 34 kr.
Petje: A. Nedvčd, Slavček, lll. stopnja, lastna zaloga, 188(5, 30 ki'. Pammer-Proschko, Liederquelle, IV. Ileft, Guireins Verlag, 1890, 15 kr.
. Statistični pregled učenk vnanje šole
co
gT
05
CO
a
o
ČL
D
2Q
! i O |_
o	ooiao|0(1
  *---------
P T*	0|90
0A0UI!|SI1 ^SSU/jj 2
o[t!Aizn oj' ,\nui:|S|| o[U]so a}' iijm!si:.id'/K)\j
I|[U([OS()(|SOU
« o) .2.
•cr. O -j) *> •-n a.
n °-a
o
:?=> o
j*
o ^
'o’-9
>C/} O
o _
C jg ctf »
O
•§:§ ? -O
O)
O G O-pC
Ul Q
uiopoi ] s
C3
,
o
O.
<.>IUI!5[IUT!Z
oupud fuiiiu oupud
oupud Aü.id 3UBf|qnfr| fuunz luntiqhp'i a
fuizoomuj
0J11!A.I[|
fujiiirj >|un»N
JJUOACMg
IU3A
co
CO »O
CM CO 'i* co
OJCO*^^
^ »o ^
CO Gl co —> CM •*+ CO CM «
CO IS CM O 0 1^ 05 G'l C?1 (M rH Ol
^ iQ 00 •*& Gl
t-h lO
O
»O
O o lO o
o
»o
o
lO
I «
CO 05 <
Gl Gl | —
) O 00 C G'l
lO S'l 00 CO CD
»O
o o »c >o co — !>■
I co"
"co gi co co
05
co
co •*+ CM CO
05
CM «n-»O
O 05 !>l>
CO CM Gl CM
!>•	r—<
G'l	G'l
o •—1 f
Gl G' l
CO
CO O - CM O 00 O »O CO iO ^
i ■»•:.! i I
CM j Gl Gl , lÖ 05 05 CM Gl CO CO
-L L
iöCM
G'l
CO
O CM G'l T-H
CO C"*
H- O lO O CO Id 00 - iO	lO G'l 1^ 05
CO »O G'l to	CO	G'l	CO Gl Ol G'l lO
*5+
-X-
O CO ^ G'l CO O 05 0 ^ ^ G'l Gl ^
o o co •*+
n
G'l
CO - lO O CO O ^ -4 — 05 G'l^-^^^-^G^COiOOOCOOi
I I
M i i I i ! i
r11 i i i i r i m i
-H -i Gl Gl - -
CO CO CO t> 05 O —i	lO
05 O
co »o
s*
•o
iO ^ o
CO CM »O lO
«r+<
• o lO
•«+ co *o
O *** l>-
CO CO lO
G'l »O
iO »o
i- O
c? CO <10
05 CO G'l G'l >Q .»O
o co o co co —
—	P( tl l»>:"	tttttt^t11
	1°I tl—81	I I ! 1 91 1 h* öö G'l 91 o 50 O G'l Mil i — — co — 05
73 cn S	Pl 81—51	I | I r-1 05 05 05 CO CO CO G'l CM 1 O 1 1 1 —1 . G l 1 05
	Pl 51—1	»O •«+ —' ^ CO LO •«+ 05 05 Gl I I I O CO lO »O •*¥ ?0 Gl —< I 1 i 1(0 CO
	Pl L—9	^UMIIIHIIS
	laI 9 fnnoi	l II 1 II i M II II 1
'R6PI imitdJH t}£»[tmi «ji aup y^iaon o[tA9)^		c 05 - 1.0 ^ Gl O ^ l> O O co O *+ »O »O »O lO IO »O CO CO CO CO 00 - CO
TJ S.& — ° ji) :§.	0 [JUi tl	" 1 - 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
	OjKjSOZl	" co ^ « io co « io O! lo —■ lO
	0|ld0}SA	rt s - o to - ^ ei «q m is i —• !
P6RI uoAouit^ 'HI o«M» 3|ti9on ‘>l!Aa?S		-rC h* ^ G'l ffl X iO iO l> O iO ^ ®l •«J* lO >.D lO lO lO 1X5 CO CO O CO (5-1 co
p.u/itjl		1. u I.	b II.	a 11 b III.	a III.	b IV.	a IV.	b V.	a V.	b VI. VII. VIII. Skupaj
* Brdo (Št. Vid nad Ljubljano) 1, Dovje na Gorenjskem 2 (se po železnici vozite v šolo), Glinice 8, Jesenice na Gorenjskem 2 (se	po
železnici vozite v šolo), Koseze 2, Moste 5, Selo 0. Šiška 22, Stepanja Vas 4, Vič 25, Vodmat 33, Zapuče 1 (žup. St. Vid nad Ljubljano).
G. Knjižnica.
Šolska knjižnica se je tekom šolskega leta 1892/93. pomnožila za 78 zvezkov ter šteje 527 slovenskih in nemških knjig. S prispevkom slavnega mestnega magistrata so se nakupile sledeče knjige: 4 Ljubezen do mamice.
— 2. Ant. Medved, Pomladni glasi 11. del. — 4 Alojzij Stroj, Pomladni glasi III. del. — 1 Fr. Malavašič, Oče naš. — 1 Josipa Jurčiča zbrani spisi II. zvezek. — 1 Andrej Ilofer. — 1 Martin Molek, General Lavdon. — 1 Žalost in veselje 1 Anton Kosi, Šaljivi Jaka. — Janko Leban, Iskrice I., II., III. zvezek. — 1 S. Hrvojič, Princ Evgenij. I Maksimilijan I cesar me-hikanski. — I V. Podlaz, Zlate bukve. — i Janko Leban, 60 malih povestij.
— I Iv. Tomšič, Knjižnica za mladino I. zv., 2 Vrtca, 1892. — 1 Alešovec, Kustoca in Vis. — Ant. Kržič, Angeljček I.~ IV. zv. — I Willi. Redenbacher, Cook’s, Ileise um die Welt. — 1 Katharina Diez, Frauengestal teil aus alter und neuer Zeit. — I Kath Diez, Schatten und Licht. — 1 Kath. Diez, Nach Mexiko und zurück. — I Rolfus, die Alpenrosen. 1 Rolfus, Dora, das Fischermädchen. — 1 Rolfus, Rosen und Dornen. I Cremer, das Marien-bildchen. — 1 Cremer, des Edlen Rache. — 1 Verfasser der Beatushöhle, Sagen und Parabeln. — 1 Faber P. F. W. Erzählungen von den Engeln. —
1 Ph. Laicus, In den Ferien. — l Herchenbach, Daria und Chrysanthus. — 1 llungari, Klostergeschichten. I Salesius, Erinnerungen au die Heimat.
—	1 Nelk, die Jungfrau v. Orleans. 1 Niedergesäss, Rudolf v Habsburg.
— 1 Emilie Ringseis, der Königin Lied. — 1 Isabela Braun, Glückwunschbüchlein.
C.	Učila.
Tudi učila vnanje šole so se minulo leto 1892/93. vsled blagoduštiega prispevka slavnega mestnega magistrata zdatno pomnožila. Urejevanje inven-tara je začetkom tega leta prevzela učiteljica VII. razreda M. Gabrijela, ki je z veliko marljivostjo tudi sestavila prav pregledni popis naših učil in sicer po raznih predmetih. Priobčujemo tukaj ves inventar učil vnanje šole. Komadi to leto pridobljeni, bodisi kupljeni, ali darovani so zaznamovani z zvezdico (*).
Za veronauk: 40 svetopisemskih podob (iz Herderjeve zaloge), 2 stenska zemljevida Palestine. Stenska slika vseh papežev v kronologičnem redu.
Za nazorni nauk: Schreiberjeve podobe v 8 zvezkih, 120 podob predstavljajočih hišno, kuhinjsko, kmetijsko in obrtnijsko orodje, razne rokodelce, poslopja, domače živali in razne rastline. Ladija iz kartona. Lesena hiša z mlinom. *Štirje letni časi.
Za jezikovni nauk: 50 stenskih tabel, 1 berilni stroj.
Za računstvo: 2 računska stroja za cela števila in 1 za poočitovanje drobcev. Tabele za število in njih razstavljanje. 3 stenske slike za metrično mero in uteži.
Za prirodopis: 30 živalskih podob, Schulz. tiO živalskih podob, Jansky. 15 Schreiberjevih stenskih slik iz živalstva po skupinah. *4 zobovja (okost-nica glave) namreč: od mačke, psa, zajca in srne. *4 vrste rogov: od goveda, ovna, domače in divje koze. Jelenovo in srnjakovo rogovje. *Deli kože od ovce, srne, goveda in koze. '^Raznovrstni vzorci volne in tkanin, ki se iz nje izdelujejo. *30 kosov raznovrstnih krznin domačih in tujih živalij. *1 podmašen maček. *1 podmašen zajec. *1 podmašena veverica. *21 podmašenih tic. *1 gosja
glava (okostnica). *1 gosja noga. *1 noga domače race. *3 tičja gnezda z jajci. *1 lev od belouške. 1 evropska ponga (močvirna želva). 1 grška zminjica, 1 človeška ribica. *1 podmašena žaba. *1 podmašen krap. 1 sv. Petra riba. 1 menek. 1 kapelj, l skat. I morska igla. 1 morski konjič. 1 oklo narvalovo. 1 meč pilarjev (Sägebai). I zbirka vsakovrstnih polžev (50). 1 zbirka raznih školjk (100). 6 zbirk vsakovrstnih žuželk. *2 zbirki letos napravljeni. 1 bela kost od navadne sipe. *1 podmašen navadni rak. 1 podmašen morski rak. 1 podmašen morski pajek. 1 morska zvezda. *i morski ježek. *3 škatlje z osinjaki, satovjem, mešički svilnega prelca, surovo svilo in svilno prejo in košeniljkami. 5 stebel raznih koral. 4 table kmetijstvu koristnih in škodljivih živalij, Schreiber. 1 herbarij 1000 vrst domačih rastlin. 1 herbarij 240 vrst praprotij, mahov, lišajev in alg. *1 zbirka tujih rastlin in plodov, zlasti iz tropičnih dežel. 50 raznih semen in dišav domačih rastlin. *2 zbirki kristalov iz lepenke. Več vzorcev mrež za izdelovanje kristalnih oblik. 1 zbirka okamenin iz raznih krajev Kranjske. 1 zbirka kamenov razne geologične tvorbe. * 1 zbirka rudnin 60 kosov, večjidel iz Idrije. I zbirka rudnin, 128 kosov iz Češkega. *1 zbirka solij. 20 kosov Schreiberjeve stenske slike iz rudninstva.
Za pr i rod o slo vj e: 90 raznih fizikalnih aparatov. 14 raznih aparatov za kemijo. *21 kemikalij v steklenicah, liazna orodja.
Za zemljepisje: 5 stenskih zemljevidov Kranjske. 4 zemljevidi Evrope (1 letos kupljen). 6 zemljevidov avstrijsko-ogerske monarhije. 2 zemljevida Nemčije. 1 zemljevid železnic na Avstrijsko-Ogerskein. 4 planiglobi. 1 zemljevid za zvezdoznanski zemljepis. *1 globus s poldnevnikom. *1 telurij. 1 zemljevid okolice ljubljanske. *2 načrta ljubljanskega mesta. 1 mesto Dunaj iz odzgornje perspektive.
Za zgodovino: 2 zemljevida rimske države star. veka. 1 historični zemljevid Avstrijsko-Ogerske. *100 grbov z nacijonalnimi bojami najimenitnejših držav na zemlji. * 1 historičen atlant. *3 kronologične tabele starega, srednjega in novega veka. 1 velika genealogična slika vseh Habsburžanov v kronologičnem redu. 13 doprsnih podob Nj. c. kr. apostolskega Veličanstva presveti, cesarja Frančiška Jožefa I. 1 velika in 2 manjši tabli z državnim grbom.
Za risanje: 12 zvezkov po Grandauerju. *1 Andel, Navod za perspektivno risanje. *1 Bouffiör, ornamenti za risanje. *1 zvezek barveni ornamenti. 1 stroj za perspektivične poskuse. 8 modelov iz žice. 15 modelov iz lesa.
Za ženska ročna dela: *1 knjiga „Navod in vzorci za krojenje belega perila. *2 knjigi s poukom o raznovrstnih ženskih ročnih delih. Mnogo vzorcev za kvačkanje, pletenje, mrežkanje i. t. d.
D.	Šolski vrt.
Zunanja šola ima tudi šolski vrt za botaniko. Gospa Mati prednica samostanska in voditeljica šol je v ta namen določila v samostanskem vrtu 4871/am2 zemlje. Vrt je čedno ograjen, razdeljen na 6 večjih rabat po sredi, in v tri obzidne rabate. Te so se spomladi obsejale in obsadile z raznimi rastlinami, ki jih potrebuje šola pri poduku v rastlinstvu. V sredi vrta je mal zidan akvarij z najnavadnejšimi našimi ribami in povodnimi rastlinami.
E.	Imenik učenk.*) 1. :i razred.
Accetto Angela iz Ljubljane.
Avbelj Ivana iz Ljubljane.
Bezuljak Ivana iz Ljubljane.
Boltč Frančiška iz Ljubljane. Clemenz Ivana iz Ljubljane. Čamernik Frančiška z Viča. Cešnovar Terezija iz Ljubljane. Dcjak Albina iz Ljubljane.
Dolar Angela iz Ljubljane.
Erjavec Albina iz Ljubljane. Grošelj Marija iz Ljubljane. Hribernik Frančiška iz Ljubljane. Jak Anna iz Ljubljane.
Jamnikar Marija iz Borovnice. Kaiser Cecilija iz Ljubljane.
Kovač Frančiška iz Ljubljane. Kozel Helena iz Komende.
Kremžar Ivana z Viča.
Kuntara Ana z Vidma pri Krškem. Marenčič 1‘avla iz Ljubljane.
Nasko Marija iz Gradca.
Arhar Jožefa iz Ljubljane.
Ažman Terezija z Viča.
Bramor Marija iz Šiške.
Brecelnik Karolina iz Ljubljane. Capuder Marija z Glinic.
Cesenj Apolonija iz Ljubljane.
Emeršič Ana iz Ljubljane.
Frece Štefanija iz Boštanja.
Fritz Ana iz Prage.
Grafol Julijana iz Ljubljane.
Ilamperl Marija iz Ljubljane.
Ilomovc Ivana iz Logatca.
Izlakar Marija iz Ljubljane.
Jančar Frančiška iz Ljubljane.
Janež Frančiška iz Ljubljano.
Japelj Gabrijela iz Ljubljane.
Kališ Angela iz Celovca.
Kavšek Ivana z Dobruiij.
Kecelj Amalija iz Ihana.
Kern Marija iz Ljubljane.
Kerliin Marija iz Šmarija.
Košnjek Uršula iz 1’redoslja.
Kuga Frančiška iz Ljubljane.
Lekan Marija iz Ljubljane.
Letnar Frančiška iz Ljubljane.
Mostek Albina iz Ljubljane.
Mrak Marija iz Ljubljane.
Okrupa Ana s Sela.
Osterc Pavla iz Ljubljane.
Pance Frančiška z Viča.
Pavlin Elizabeta iz Lipnika (Moravsko). Pavšek Amalija iz Ljubljane.
Perdan Julija iz Ljubljane.
Pirnat Vincencija iz Ljubljane.
Poljanšek Ana iz Ljubljane.
Praprotnik Ljudmila iz Ljubljane.
Saje Marija iz Ljubljane.
Seliškar Barbara od sv. Nikolaja pri Trbižu. Sever Marija z Viča.
Slapar Frančiška iz Ljubljane.
Sušnik Inna iz Kranja.
Svetlič Ivana z Viča.
Šircelj Ljudmila iz Ljubljane.
Škofič Jerica iz Ljubljane.
Štibernik Marija iz Ljubljane.
Šuštar Marija iz Ljubljane.
Trškan Marija iz Bizavika.
Treo Karolina iz Ljubljane.
Velkavrh Ana z Viča.
Zadnikar Antonija z Brda pri Št. Vidu. Zupančič Marija z Dragatuša.
Skupaj 40.
I.	b razred.
Pehle Ivana z Glinic.
Petrič Marija iz Leskovca (Dolenjsko).
Planko Frančiška iz Ljubljane.
Pollick Kristina iz Ljubljane.
Ponikvar Marija iz Št. Vida nad Uirknico. Potočnik Ivana iz Ljubljane.
Potočnik Marjeta iz Št. Jurja na Ščavnici (Štirsko).
Pukelstein Jožefa iz Ljubljane.
Rovan Marija iz Ljubljane.
Rupert Julijana s Studenca.
Simončič Marija iz Ljubljane.
Skala Amalija iz Ljubljane.
Sluga Alojzija iz Ljubljane.
Sojar Frančiška z Viča.
Sterle Pavla iz Ljubljane.
Šarc Marija iz Ljubljane.
Škerl Frančiška z Viča.
Štebe Marija iz Ljubljane.
Štern Frančiška iz Ljubljane.
Štern Pavla iz Ljubljane.
Štrus Pavla od Device Marije v Polji.
Švigel Frančiška z Iga.
Vovk Neža z Viča.
Zdešar Leopoldina iz Ljubljane.
Zirnstein Ana s Studenca.
Neizprašani radi bolezni: Hauptmann Angela iz Vodmata.
Košir Štefanija iz Ljubljane.
Skupaj 5!).
*) Učenke debelo tiskane imajo odliko.
IT. si razred.
Italic Ana iz Šiške.
Bobnar Zofija iz Ljubljane.
Breskvar Frančiška iz Ljubljane.
Cankar P’rančiška iz Polhovega Gradca. Dimic Frančiška iz Ljubljane.
Erklavec Ivana iz Ljnbljane.
Golob Adcla z Vrhnike.
Hafner Ernestina iz Ljubljane.
Ilasl Vincencija iz Ljubljane.
Hudeček Jožefa iz Ljubljane.
Jeretina Jožefa iz Ljubljane.
Jerman Pavla iz Ljubijane.
Juhart Elizabeta iz Ljubljane.
Jureti« Alojzija iz Ljubijane.
Kališ Alojzija iz Celovca.
Koleša Frančiška iz Šiške.
Kovač Angela iz Ljubljane.
Kuclar Terezija iz Tomačevega.
Lavrenčič Albina iz Postojine.
Lindtner Helena iz Kranja.
Lotrič Marija iz Ljubljane.
H.
Babnik Frančiška iz Vižmar.
Berglez Marija iz Ljubljane.
Brežnik Ivana iz Maribora.
Itradaška Marija iz Ljubljane.
Dečman Frančiška iz Ljubljane.
Dobrota Hedviga iz Ljubljane.
Fantini Elvira iz Ljutomera. (Štirsko). Fiala Karolina iz Ljubljane.
Golob Frančiška z Glinic.
Gomil.šak Marija z Vidma (Krško). Gorišek Elizabeta s Sela.
Gradiš Ana iz Ljubljane.
Hinek Amalija od Device Marije v Polji. Hinterlechner Ana iz Ljubljane.
Homec Marija iz Ljubljane.
Hudež Elizabeta iz Ljubljane.
Ilumski Angela iz Ljubljane.
Jenko Marija iz Ljubljane.
Jerič Ivana iz Ljubljane.
Joras Terezija iz Ljubljane.
Kastelic Marija iz Ljubljane.
Kleindienst Elizabeta iz Radovljice.
Knafelc Marija iz Ljubljane.
Korimšek Frančiška iz Ljubljane.
Kotnik Frančiška iz Borovnice.
Kovač Frančiška iz Ljubljane.
Kregar Antonija iz Stepanje Vasi.
Krejči Ana iz Ljubljane.
Kremžar Marija z Viča.
Anderwald Marija iz'_Šiške. Arko Ivana iz Šiške.
Bergant Ana iz Ljubljane. Bezlaj Frančiška iz Ljubljane.
Marinšek Ivana iz Ljubljane.
Mekinda Marija iz Ljubljane.
Novak Frančiška z Viča.
Penfur Murija iz Ljubljane.
Pestotnik Marija iz Šent-Vida.
Petkovšek Marija iz Ljubljane.
Podbregur Frančiška iz Ljubljane, llamovš Pavla iz Ljubljane.
Rodič Neža iz ljubijane.
Sever Marija iz Pulja.
Skrabar Marija iz Trsta.
Sojer Antonija z Viča.
Škof Matilda iz ljubijane.
Treo Marija iz Ljubljane.
Wnlla Jožefa iz Szegedina.
Valenčič Ivana iz Ljubljane.
Vidmej Karolina iz Ljubljane.
Vovk Helena z Viča.
Zajec Alojzija iz Ljubljane.
Zupančič Amalija iz Ljubljane.
Skupaj 11.
I» razred.
Marjek Frančiška iz Adelberga (Tirolsko). Možina Ana iz Škofje Loke.
Nežič Amalija iz Rojana pri Trstu.
Oblak Katarina iz Ljubljane.
Paletta Melanija iz Rogatca (Štirsko).
Pellan Henna iz Ljubljane.
Pokorn Ljudmila iz Ljubljane.
Ponikvar Frančiška iz Šent-Vida pri Žilcah, Preinlč Ivana iz Ljubljane.
Prijatelj Julija iz Ljnbljane.
Radovan Pavla iz Ljubljane.
Sattler Frančiška iz Šiške.
Simončič Leopoldina iz Ljubljane.
Svetlič Jožefa z Viča.
Šivie Marija iz Radovljice.
Škrl Ana z Viča.
Šmon Leopoldina iz Šiške.
Traven Marija z Glinic.
Valenčič Marija iz Ljubljane.
Vidic Ljudmila iz Divače.
Vremšak Marjeta iz Košič (Ogersko). »indischer Marija iz Vipave.
Zajec Jerica iz Ljubljane,
Žebre Marija iz Ljubljane.
Zaradi bolezni neizprašani:
Franc Ana iz Ljubljane.
Ponikvar Ana iz Šent-Vida pri Žilcah.
Skupaj 55.
III.	a razred.
Bončar Marija iz Ljubljane.
Brajer Frančiška z Viča.
Dostal Marija z Domžal.
Drol Pavla iz Ljubljane.
Fajdiga Jožefa iz Ljubljane.
Fortič Karolina iz Krope.
Grojzdek Marija iz Ljubljane.
Habe Karolina iz Ljubljane.
Iglič Ana z Vrhnike.
Inglič Angela	iz	Steieija	(Zg.	Avstr.).
Janc Alojzija	iz	Šiške.
Janežič Jožefa iz Hrastja pri Šmarji.
Kaiser Ivana iz Tržiča.
Kališ Amalija iz Ljubljane.
Kastelic Julija iz Ljubljane.
Kermavnar Hermina iz Logatca.
Kocmur Pavla iz Ljubljane.
Kovačič Ivana iz Ljubljane.
Krivic Marija	iz	Most pri	Ljubljani.
Kržan Jožefa	iz	Sarajeva.
Kuralt Danica iz Ribnice.
Logar Jožefa iz Žužemberka.
Makan Marija iz Ljubljane.
Mally Štefanija iz Tržiča.
Marinšek Frančiška iz Ljubljane,
Novak Ivana iz Šiške.
Papier Marija iz Ljubljane.
Pavšner Avgusta iz Ljubljane.
III. h
Alešovec Cirila iz Ljubljane.
Ambrožič Amalija iz Trsta.
Androina Cecilija iz Ljubljane.
Avbelj Marija iz Ljubljane.
Iierčič Zofija iz Vipave.
Bizjak Ana iz Ljubljane.
Boštijančič Ana iz Ljubljane.
Buh Pavla iz Ljubljane.
Cirman Helena z Viča.
Frelih Terezija s Podnarta.
Gortnar Marija iz Ljubljane.
Hafner Ljudmila iz Ljubljane.
Hahm Ljudmila iz Ljubljane.
Hinterlechner Karolina iz Ljubljane. Hočevar Helena iz Most pri Ljubljani. Humski Jožefa iz Ljubljane.
Jenko Terezija iz Kranja.
Jerala Marija iz Ljubljane.
Jerič Leopoldina iz Ljubljane Kaiser Marija iz Ljubljane.
IClobčaver Zofija iz Ljubljane.
Kogej Antonija iz Ljubljane.
Kogej Marija iz Zatičine.
Košir Ana iz Korinina.
Kump Marija iz Ljubljane.
Likar Pavla iz Ljubljane.
Lipuš Ivana iz Ljubljane.
Marenčič Marija iz Ljubljane.
IV. a
Bali ar Katarina iz Šiške.
Belič Ivana iz Šiške.
Belič Marija iz Gradca.
Bricelj Albina iz Ljubljane.
Podboj Frančiška iz Ljubljane.
Potočnik Helena iz Celovca.
Prešern Frančiška iz Ljubljane.
Primc Frančiška iz Ljubljane.
Puc Frančiška iz Ljubljane.
Rozina Jožefa iz Ljubljane.
Rugelj Frančiška od sv. Križa pri Liliji. Ruprecht Angela z Brda pri Kamniku. Smolik Alojzija iz Ljubljane.
Šinkovec Ana iz Ljubljane.
Tomc Antonija iz Ljubljane.
Tomc Marija iz Ljubljane.
Tončič Ivana iz Ljubljane.
Treo Elizabeta iz Ljubljane.
Urbar Helena iz Vodniata.
»indischer Alojzija iz Ljubljani1.
Zakotnik Marija iz Ljubljane.
Zupanc Rozalija iz Ljubljane.
Žabkar Angela iz Šiške.
Žerovnik Frančiška z Viča.
Zaradi bolezni neizprašani:
Jakopič Antonija iz Ljubljane.
Sršen Angela iz Ljubljane.
Skupaj 54.
razred.
Mihelič Ana iz Ljubljane.
Oblak Alojzija iz Ljubljane.
Ogrinec Jožefa iz Albone (Laško).
Okrupa Pavla iz Nemoschitza (Češko).
Oražem Apolonija iz Mengša.
Peruzzi Ljudmila iz Žužemberka.
Plevnik Julijana iz Ljubljane.
Pokorn Otilija iz Ljubljane.
Potokar Angela iz Ljubljane.
Pretnar Ivana iz Šiške.
Pestotnik Helena iz Št. Vida nad Ljubljano. Remic Ivana iz Idrije.
Senekovič Iva iz Ljubljane.
Sluga Leopoldina iz Ljubljane.
Šega Tekla iz Ljubljane.
Šimnic Alojzija iz Vodniata.
Šircelj Jožefa iz Trnovega pri II. Bistrici. Škerl Marija iz Ljubljane.
Vidmar Gabrijela iz Kostanjevice.
Vidmar Kristina iz Bohinjske Bistrice.
Vilhar Angela iz Matenje vasi pri Postojni. Vojska Marija z Ježice.
Vončina Marija iz Vodniata.
Zabavnik Marija iz Mengša.
Zdešar Frančiška iz Ljubljane Žnidaršič Alojzija iz Vodniata.
Skupaj 54
razred.
Čebin Albina z Dobrove pri Ljubljani. Colausig Julijana 'v/. Gorice.
Čemažar Marija iz Šiške.
Černe Jožefa iz Ljubljane.
Černe Marija iz Ljubljane.
Cešnovar Antonija z Viča.
Derganc Narcisa iz Rudolfovega.
Dolenc Kristina iz Ljubljane.
Doliner Ana iz Vodmata.
Flore Leopoldina iz Ljubljane.
Oarbeis Leopoldina iz Maribora. Gomilšak Antonija z Vidma (Krško).
Gril Marija iz (Ljubljane.
Habjan Frančiška z Glinic pri Ljubljani. Istenič Marija^iz' Logatca.
Janša Marijami/. Ljubljane.
.Teršek Adela iz Ljubljane.
Kališ Marija iz Celovca.
Karlin Davorina iz Kranja.
Kavčič Marija iz Šiške.
Košir Frančiška iz Trsta.
Kreutzer Roza iz Ljubljane.
Kirschner Pavlina iz Ljubljane Lehrinaun Marija iz Zirla na Tirolskem. Loos Adela iz Ljubljane.
Marinka Antonija z Glinic pri Ljubljani. Nasko Emilija iz Gradca.
IV. b
Adamič Marija iz Ljubljane.
Aubel Pavla iz Ljubljane.
Belovič Roza iz Dignana.
Bratč Ivana iz Ljubljane.
Breceljnik Marija iz Šiške.
Burgar Marija iz Šiške.
Cotman Jožefa iz Most.
Dejak Teodora iz Radeč.
Dolenc Marija iz Loga pri Poljanah.
Eržen Pavla iz Ljubljane.
Germek Leopoldina iz Ljubljane.
Golob Frančiška z Vrhnike.
Jerin Barbara iz Sobrač pri Zatičini.
Kavčič Frančiška iz Šiške.
Klemenc Angela iz Zaloga.
Knafelc Frančiška iz Ljubljani*.
Kocjan Ivana iz Ljubljane.
Kraigher Gabrijela iz Hraš pri Hrenovicah. Kramar Jožefu od Zidanega mosta.
Lapajne Marija iz Ljubljane.
Lekan Frančiška iz Ljubljane.
Macoratti Alojzija iz Trsta.
Mostek Marija z Visokega pri Igu.
Okorn Frančiška iz Ljubljane.
Parkelj Antonija iz Ljubljane.
Parkelj Jožefa iz Ljubljane.
Petrič Leopoldina iz Ljubljane.
Petročnik Ivana Iz Ljubljane.
V. a
Anderwald Roza iz Ljubljane.
Bezlaj Jožefa iz Ljubljane.
Dezlaj Pavla iz Ljubljane.
Boltežar Lucija iz Šiške.
Burja Roza iz Ljubljane.
Oblak Marija iz Ljubljane.
Perne Mihaela iz Ljubljane.
Pressl Adela iz Gradca.
Primc Marija fz Ljubljane.
Kche.schini Izabela iz Smartina pri Liliji. Senekovič Pavla iz Ljubljane.
Sojer Marija z Viča.
Stopic Olga iz Logatca.
Šivic Klementina iz Ljubljane.
Škarjcvic Jožefa iz Ljubljane.
Škutelj Marija iz Bučke.
Tavčar Marija iz Vipave.
Tertnik Marija iz Ljubljane.
Tončič Frančiška iz Ljubljane.
Uderman Marija iz Ljubljane.
Uranič Amalija iz Ljubljane.
Ušeničnik Marija iz Šiške.
Vernig Marija iz Št. Lovrenca na Štajerskem. Wagner Roza iz Ljubljane.
Zupan Antonija iz Ljubljane.
Zaradi bolezni neizprašana:
Pir Leopoldina iz Ljubljane.
Skupaj 52.
razred.
Pirc Angela iz Ljubljane.
Preskar Marija iz Stanjevea (Ilrvatsko). 1’reskar Zofija iz Ljubljano Pretnar Rozalija iz Ljubljane.
Rabič Ljudmila z Dovjega.
Handel Rozalija iz Ljubljano.
Sicherl Antonija iz Stare Loke.
Sluga Marija z Vrhnike.
Stare Kristina z Brda pri Kamniku.
Šibic Frančiška iz Ljubljane.
Škander Antonija iz Zg. Šiške.
Šmon Frančiška iz Ljubljane.
Šmon Marija iz Podmolnika pri Sostrem. Štrukelj Antonija iz Ljubljane.
Tomec Štefanija iz St. Vida pri Ljubljani. Tremi Karolina iz Ljubljane.
Lldouč Ana iz Brož na Koroškem.
Vadnal Alojzija iz Borovnice.
Vidic Alojzija iz Ljubljane.
Vidmar Ljudmila iz Lokve (Goriško). Vodnik Marija iz Ljubljane.
Vodnik Pavla iz Ljubljane.
Volf Alojzija iz Ljubljane.
Zajc Marija iz Ljubljane.
Zakotnik Helena iz Kosez Zakrajšek Terezija iz Ljubljane.
Zdešar Pavla iz Ljubljane.
Skupaj 55.
razred.
černe Frančiška iz Ljubljane.
Dolenc Ivana iz Ljubljane.
Fabjan Ana iz Turjaka.
Florjančič Marija iz Žužemberka Fritz Marija iz Prage.
Glavan Marija z Golega pri Ljubljani. Gomilšak Dragotina z Vidina (Krško).
Gruber Jožefa iz Ljubljane.
Jančar Marija iz Ljubljane.
Jančigaj Ana iz Šiške.
Jeran Ivana z Beričevega pri Dolu.
Jesih Frančiška iz Šiške.
Kermavner Pavlu iz Logatca.
Korsika Antonija iz Ijnbljane.
Luschin Ana iz Ljubljane.
Mallner Adolfina iz Ljubljane.
Mihelič Marija iz Ljubljane.
01>lak Ivana iz Ljubljane.
V. 1*
Androina Marija z Grosupljega.
Bavdek Ana iz Želimelj.
Černe Antonija iz Stepanje Vasi.
Černe Roza iz Ljubljane.
Češnovar Ana z Viča.
Hribar Frančiška z Viča.
Jeras Antonija iz Ljubljane.
Kavšek Marija iz Ljubljane.
Klemenc Marija iz Vodmata.
Klinar Amalija iz Kranjske Gore.
Knez Antonija z Viča.
Kovač Marija iz Ljubljane.
Kovačič Albina iz Bolzana.
Lapajne Ana iz Idrije.
Lavrič Ana iz Ljubljane.
Ledeni«- Olga iz Ijnbljane.
Medved Ana iz Velikih Dol (St. Vid pri Za-tičini).
Mrak Zorka iz Ljubljane.
Nežič Ana iz Kufsteina na Tirolskem.
VI.
Italiar Marija iz Ijnbljane.
Bajde Pavla iz Rudolfovega.
Bezil Balbina iz Trbovlj.
Bezlaj Jožefa iz Ljubljane.
Bizjak Marija iz Ljubljane.
Bitenc Ana iz Ljubljane.
Breceljnik Pavla iz Šiške.
Brilli Rozina iz Ljubljane.
Černe Ljudmila iz ijnbljane.
Dolničar Frančiška iz Ljubljane.
Dostal Ljudmila iz Ljubljane.
Dragar Marija iz Ljubljane.
Erzar Ana iz Ljubljane.
Garbeis Frančiška iz Maribora.
Gomilšak Ljudmila z Vidma (Krško).
Golob Barbara iz Št. Petra (Notranjsko). Gregorin Miroslava iz Litije.
Hahm Marija iz Ljubljane.
Ivan Antonija iz Ijnbljane.
Jager Antonija iz Ljubljane.
Janež Marija iz Tomačevega.
Jelenc Roza iz Ljubljane.
Jeras Pavla iz Ljubljane.
Obrekar Ljudmila iz Ljubljane.
Odlasek Ljudmila iz St. Vida nad Ijubljano. Parkelj Marija iz Ljubljane.
Plevnik Jožefa iz Ljubljane.
Razinger Antonija iz Ljubljane.
Renko Marija iz Vipave.
Ruprecht Amalija iz Prevoj (okraj Brdo).
Sitar Marija iz Predoselj pri Iiranji Strojan Julijana iz Štepanje Vasi.
Šircelj Kristina iz Trnovega pri II. Bistrici. Vdovic Ljudmila iz Dobrepolja.
Skupaj 34.
razred.
Okrupa Kristina iz Modre Hurke (Češko). Pogačnik Alojzija iz Gradca.
Potokar Ivana s Homca.
Praprotnik Pavla iz Lokve na Primorskem. Preskar Katarina iz Ljubljane.
Puhek Marija iz Črnomlja.
Rodič Marija iz Ljubljane.
Salmič Jožefa iz Ljubljane.
Skaberne Marija iz Kranja.
Skvarča Frančiška iz Škofje Loke.
Snoj Marija iz Ljubljane.
Svetek Marija iz Ljubljane.
Škrabec Matilda iz Ljubljane.
Veršee Maksimilijana iz Brežic.
Veršec Gabrijela iz Kamnika.
Vilhar Roza iz Matenje vasi pri Postojni. Vilhar Emilija iz Matenje vasi pri Postojni. Zajec Marija iz Ljubljane.
Skupaj 37.
•a /.red.
Jeruc Jožefa iz Rudolfovega.
Kenda Romana s Proseka.
Kenda Veronika s 1‘rosi ka.
Kovač Frančiška iz Št. Vida nad Ljubljano. Kovačič Filomena iz Kranja.
Kovačič Rinalda iz Bolzana.
Kuhelj Antonija iz Ljubljane.
Kunc Pavla iz Ijnbljane.
Lamport Terezija iz Ljubljane.
Logar Marija iz Kočevja.
Majce Marija iz Vodmata.
Mikota Karolina iz Ljubljane.
Müller Pavla iz Ljubljane.
Nolli Marijana iz Ljubljane.
Novak Miroslava iz Ljubljane.
Orehek Albina iz Ljubljane.
Pavlič Julijana iz Ljubljane.
Pfeifer Ana iz Ljubljane.
Pokorn Leopoldina iz Ljubljaue.
Rabič Matilda iz Goisern-a (Zg. Avstrijsko). Handel Marija iz Ljubljane.
Razinger Frančiška iz Ljubljane.
Rekar Pavla iz Ljubljane.
Ruprecht Marija iz Prevoj (okraj Brdo). Senekovič Filomela iz Ljubljane.
Strnad Valerija i/ Ljubljane.
Šircelj Murija iz Trnovega pri II. Bistrici. Šivic Olga iz Ljubljane.
Tomec Ana iz Ljubljane.
Udovč Amalija iz Brež.
Ušeničnik Justina iz Velike Doline.
VII.
Bašelj Frančiška iz Ljubljane.
Bischof Amalija iz Ljubljane.
Blaž Karolina iz Ljubljane.
Boben Antonija iz Ljubljane.
Bradaška Ernestina iz Ljubljane Brandstetter Emilija z Dunaja.
Cacak Emilija iz Ljubljane.
Clemenz Jožefa iz Ljubljane.
Czižek Roza iz Lienza (Tirolsko).
Fink Jožefa iz Ljubljane.
Franz Marija iz Stübing-a (Štirsko).
Franzi Friderika iz Ljubljane.
Grajzer Felicita iz Ljubljane.
Klemenc Frančiška iz Vodmata.
Koutny Adelhajda iz Ljubljane.
Köhler Roza iz Ljubljane.
Lapajne Evgenija iz Dunajskega Novega Mesta.
Leinfellner Helena i/ Ljubljane.
VIII.
Armič Valerija iz Ljubljane.
Augustin Jožefa iz Kranja.
Augustin Leopoldina iz Kranja.
Aulitzky Ana z Dunaja.
Bartelme Avrelija iz Kočevja, lleriic Henrika iz Ljubljane.
Bezlaj Marija iz Ljubljane.
Borštner Ljudmila iz Celovca.
Bregar Roza iz Ljubljane.
Černe Ivana iz Ljubljane.
Fajdiga Karolina iz Reke.
Gerbič Jarmila iz Zagreba.
Ileking Marija iz Ljubljane.
Jeran Marija iz Ljubljane.
Klette Amalija iz Trsta.
Klinar Marija z Jesenic.
Kocmur Alojzija s Studenca.
Vidic Antonija iz Ljubljane.
Vilhar Zofija iz Oseku (Primorsko).
Zakrajšek Pavla iz Ljubljane.
Zorc Ivana iz Dobrove.
Zupanc Emilija iz Ljubljane.
Zaradi bolezni neizprašana: Praprotnik Zofija iz Kočevja.
Skupaj GO.
razred.
Malenschek Frančiška iz Gradca.
Martinz Adela iz Ljubljane.
Medic Ivana iz Ljubljane.
Merva Hoza iz Ljubljane.
Odlasek Lucija iz Št. Vida nad Ljubljano. Pirnat Ema iz Ljubljane.
1’relovšek Marija iz Doba.
Rupnik Marija iz Ljubljane.
Rupnik Marija iz Lokve (Primorsko). Schlaipach Marija iz Ljubljane.
Schmalz Alice iz Trsta.
Scliwingsliakl Pavla iz Ljubljane. Seliškar Ivana iz Stoba pri Mengšu. Ušeničnik Frančiška iz Velike Doline. Vodušek Pavla iz Ljubljane.
Wagner Gizela iz Rudolfovega.
Winter Helena iz Ljubljane.
Zarli Ida iz Tomina.
Skupaj 36.
razred.
Kremžar Ivana z Glinic.
Križaj Emilija iz Ljubljane.
Kveder Zofija iz Ljubljane.
Ločnik Marija iz Ljubljane.
Luboy Jožefa i/. Ljubljane, liiiscliin Marija iz IJubljanc.
Mallner Zofija iz Ljubljane.
Mazi Ida iz Gorice.
Mazi Olga iz Ljubljane.
I’ayer Frančiška iz Ljubljane.
Pfaff Marija iz Kutne Ilore na Češkem. Sever Terezija iz Ljubljano.
Skul Frančiška iz Ljubljane.
JSkul Karolina iz Ljubljane.
Tomšič Pavlina iz Ljubljane.
Vertnik Karolina iz Ljubljane.
Skupaj 33.
Innere achtclassige Mädchen-Volks-Schule
bei den
U r s u 1 i 11 c n z u L a i h a c h.
W\ie 'nnere Schule bei den Ursulinen zu Laibach hat mit der Mini-il_y sterial-Verordnung vom 22. December 1871 Nr. 14774 das Oeft'entlich-keitsrecht erlangt; sie war damals noch vierklassig. Nun ist sie gewachsen von Jahr zu Jahr. Für das Schuljahr 1871/72 wurde sie erweitert in eine fünfklassige Mädchenvolksschule, 1872/73 ist sie sechsklassig und 1877/78 siebenklassig geworden, von 1882/83 an zählt sie acht Classen.
Alles in der Welt soll nach Vervollkommnung streben, muss vorwärts schreiten seinem Ziele zu, muss wachsen und zunehmeu zur grössern Ehre Gottes, zum Heile der unsterblichen Seelen und zum Wohle der Menschheit. Auch Angelas Töchter, die Ursulinen zu Laibach, mit der Erziehung der weiblichen Jugend betraut, wirken bald 200 Jahre in der Hauptstadt Krains, stets bemüht, im Schulwesen dem Geiste der Zeit zu entsprechen und den Anforderungen desselben so viel nur möglich nachzukommen.
Deshalb hat in Entsprechung der diesbezüglichen gesetzlichen Vorschriften die Schulleitung bei den hohen Schulbehörden die nöthigen Schritte unternommen, damit die VI., VII. und VIII. Classe der inneren Schule mit dem Beginne des nächsten Schuljahres 1893/94 in eine Privat-Mädchen-Biirgerschule umgeändert und in derselben im bezeichneten Schuljahre die
I.	Classe activiert werde.
ln der inneren Schule, welche die Schulerziehung mit der Hauserziehung vereiniget, wird den Zöglingen, zu welchen von jeher die Töchter aus allen, auch den höchsten Kreisen der Landeshauptstadt, sowohl wie der entlegensten Orte der Monarchie und auch aus dem Auslande gezählt werden, die Gelegenheit geboten, sich eine ihrem Stande angemessene Bildung anzueignen. Alle Zöglinge, interne, in gänzliche Verpflegung aufgenommen, externe, die nur die Schule besuchen und halb externe, welche tagsüber in der Anstalt bleiben, nehmen am gemeinsamen Unterrichte theil, welcher durchgehends nach dem, vom hohen k. k. Unterrichts-Ministerium für achtclassige Volksschule ver-ordneten Lehr und Stundenpläne ertheilt wird. Das Verzeichnis der in der Schule gebräuchlichen Bücher ist weiter angeführt.
Auch die der Schule entwachsenen Fräulein können hier ihre fernere Ausbildung in feinen Kunstarbeiten, Musik, Sprachen, Weissnähen, Kleidermachen, Kochen und anderen Zweigen der Hauswirtschaft verfolgen.
Das nun verflossene Schuljahr 1892 — 93 hat die innere Schule gemeinschaftlich mit der äusseren und der höheren Töchterschule (d. i. Višja gospodinjska šola) am 17. September 1892 mit dem hl. Geistamte begonnen. Am 19. September begann der regelmässige Schulunterricht. Auch die übrigen Feierlichkeiten und religiösen Uebungen begiengen alle drei Schulen gemein-
sehaftlich; so das Allerhöchste Namensfest Sr. k. k. Apostol. Majestät unserer allergnädigsten Kaisers Franz .Josef I. am 4. öctober, das Namensfest Ihre-Majestät der Kaiserin Elisabeth am 19. November, das glorreiche Bischofss jnbiläum Seiner Heiligkeit Papst Leo XIIf. am 18. Februar, das Fest des lieben Jugendpatrones des hl. Aloisius am ‘21. Juni, die Ordensfeste der hl. Ursula am 21 Oetober und der hl. Angela am 31. Mai, endlich das denkwürdige Achatiusfest, 22. Juni, heuer gerade der 300jährige Erinnerungstag des glorreichen Sieges bei Sissek 1593. In der inneren Schule wie in der äusseren und höheren Haushaltungsschule wurden mehrere Broschüren „Zur Siegesfeier der Schlacht bei Sissek“ und „Zmaga pri Sisku“, welche der k. k. Bezirksschulinspector Herr Professor Franz Levee gesandt hatte, an die begeisterten Schülerinne i vertheilt Tags darauf d. i. Freitag am 23. Juni war auf Verordnung der löbl. Schulbehörden ein schulfreier Tag.
Am 15., l(>., 17. Mai 1893 iuspicierte der k. k. Bezirksschulinspector Herr Professor Franz Levee die innere Schule. Am 14. und 15. Juni 1893 hielt er die Inspections-Conferenz mit dem gesammten Lehrpersonale der inneren Schule, bei welcher er die gemachten Wahrnehmungen mittheilte. Den Religionsunterricht iuspicierte öfters der hochw. Herr Inspector, Canonicus Andreas Zamejic.
Seit l. Mai wohnten die Schülerinnen der inneren Schule mit denen der äusseren, sowie der hühern Haushaltungsschule täglich der hl. Messe in der heimischen Klosterkirche bei, wobei die innere Schule den Gesang und das Orgelspiel besorgte. Die erste bl Beicht haben in diesem Jahre IG Schülerinnen der inneren Schule verrichtet, 42 haben die erste hl. Communion empfangen am 4. Mai und 26 Schülerinnen waren bei der hl. Firmung. Der Gesundheitszustand war im Allgemeinen bis auf einige Influenza-Anfälle günstig.
Das Schuljahr 1892/93 wurde am 15. Juli 1893 mit einem solennen Dankgottesdienste geschlossen.
A. Lehrbücher für das Schuljahr 1893/94.
I. Classc.
Religion: Kleiner Katechismus 1889. Im k k. Schulbücher-Verlage. Mali katekizem 1886. V c. kr. zalogi šolskih knjig.
Deutsche Sprache: Josef Heinrichs, Schreib-Lese-Fibel 1892. Verlag von F. Tempsky.
Slovenische Sprache: Praprotnik, Abecednik. M. Gerber.
Rechnen: Dr. Fr. R. Močnik, Erstes Rechenbuch 1890. K. k. Schul-bücher-Verlag.
II. Classe.
Religion: Auszug aus dem grossen Katechismus, 1891. K. k. Schulbücher-Verlag. Kršanski nauk za prvence. S. Zupan, 1889. Katoliška bukvama.
Deutsche Sprache: E. Reinelt, Lesebuch H. Th. 1893. Verlag von F. Tempsky. E. Reinelt, Sprachbuch I. Th. 1892. Verlag von F. Tempsky.
Slove nisc he Sprache: Razinger-Žumer, prvo berilo in slovnica,
1890.	Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Rechnen: Zweites Rechenbuch 1889. Im k. k. Schulbücher-Verlage.
Gesang: Liederquelle, Proschko I. Heft, 1893. M. Quireins V.
III. Classc.
Religion: Auszug aus dem grossen Katechismus, 1891, k. k. Schulbücher-Verlag. Kratki katekizem, 1790. Blaznik.
Deutsche Sprache: Ullrich, Lesebuch III. Th. 185)1. Im k k. Schulbücher-Verlage. I.ehmann, Sprachbuch II. Th. 1892. Im k. k. Schulbücher-Verlage.
Sloveni sehe Sprache: Drugo berilo in slovnica, 1890. V c. kr. zalogi šolskih knjig
Rechnen: Drittes Rechenbuch, IS91. Im k. k. Schulbücher-Verlage.
Gesang: Liederquelle, Proschko II. Th 1 s<)3. Quireins-Verlag.
IV. Classe.
Religion: Biblische Geschichte, Dr. J. Schuster, 1892. link, k Schulbücher-Verlage. Grösser Katechismus, 1892. Im k. k. Schulbücher-Verlage. Zgodbe sv. pisma, Schuster, 1892. V c. kr. zalogi šolskih knjig. Kratki katekizem, 1890. Blaznik.
Deutsche Sprache: Ullrich, Lesebuch IV. Th. 1892. Im k. k. Schulbücher-Verlage. Sprachbuch, Lehmann III. Th. Im k. k. Schulbücher-Verlage.
Slovenische Sprache: Tretje berilo, 1892. V c. kr. zalogi šolskih knjig. Slovnica, Praprotnik.
Gesang: Weinwurm, Unterstufe I. Heft, 1882. A. Iiölder.
V. Classe.
Religion: Biblische Geschichte, Schuster 1892. Im k. k. Schulbücher-Verlage. Grösser Katechismus, 1892. Im k. k. Schulbücher-Verlage. .Zgodbe sv. pisma. Schuster 1892 V c. kr. zalogi šolskih knjig. Veliki katekizem, 1889.
V	c. kr. zalogi šolskih knjig.
Deutsche Sprache: Ullrich, Lesebuch, V. Th. 1893. Im k. k. Schulbücher-Verlage. Lehmann, Sprachbuch III. Th. 1892. Im k. k. Schulbücher-Verlage.
Slovenische Sprache: Tretje berilo, 1892. V c. kr. zalogi šolskih knjig. Slovnica, 1’. Končnik, 1892. V c. kr. zalogi šolskih knjig.
Rechnen: Fünftes Rechenbuch, 1891 Im k. k. Schulbücher-Verlage.
Gesang: Weinwurm, Unterstufe II. Heft. |882. A. Holder.
VI. Classe.
Religion: Grösser Katechismus, 1892. Im k. k Schulbücher-Verlage. Die katholische Kirche in ihren Gebräuchen, A. Ilicker 1882. Mayr. Katekizem ali krščanski katoliški nauk, A. Lesar. 188G. Ničman. Cerkveni obredi. S. Zupan, 1886. Katoliška bukvama.
Deutsche Sprache: Ullrich, Lesebuch VI. Tli. 1891. Im k. k. Schulbücher-Verlage. Lehmann, Sprachbuch IV. Th. 1892. Im k. k. Schulbücher-Verlage.
Slovenische Sprache: Četrto berilo, P. Končnik 1892. V c. kr. zalogi šolskih knjig. Slovnica, P. Končnik 1892. V c. kr. zalogi šolskih knjig.
Rechnen: Močnik, Fünftes Rechenbuch, 1891. Im k. k. Schulbücher-Verlage.
Naturgeschichte: K. Rothe I. Th. 1890. A Pichler’s Witwe.
Naturlehre: J. Hofer I. Th. 1889. Manz’sche k. k. Buchhandlung.
Geographie: E. Seibert I. Th. 1891. A. Holder.
Geschichte: Für Mädchenbiirgerschulen, A. Gindely, 1. Theil 188!). Gesang: R. Weinwurm für Bürgerschulen III. Heft. 18U2. A. Holder.
VII. Classe.
Religion: Grösser Katechismus, 189 '. Im k. k. Schulbücher-Verlage. Kirchengeschichte, Wagner 185) 1. Tempsky Katekizem, Lesar I88(> Ničman. Zgoilbe sv. katoliške cerkve. Lesar 18^7. Družba sv. Mohora.
Deutsche Sprache: Ullrich, Lesebuch VII. Th. 1892. Im k. k. Schulbücher-Verlage. Lehmann, Sprach- und Aufsatzbuch 1889. Im k. k. Scluil-bücher-Verlnge.
Sloveni sehe Sprache: Sket. Čitanka 18^9 Družba sv. Mohora. Končnik, Slovnica 1892. V c. kr. zalogi šolskih knjig.
Rechnen: Močnik, Fünftes Rechenbuch 1891. Im k. k Scbulbüchcr-Verlage.
Naturgeschichte: Rothe, II. Th. 1890. l’ichler’s Witwe. Naturlehre: Hofer, II. Th. 1891. Manz’sche k. k Huchhandlung. Geographie: Seibert, II. Th. 1892. Holder.
Geschichte: Gindely, II. Th. 1891. Tempsky.
Gesang: Foerster, Gesangschule 1888. R Millitz.
VIII. Classe.
Religion:*) Grösser Katechismus 1892. Im k. k. Schulbücher-Verlage-Kirchengeschichte, Wagner 1891.	Temsky. Katekizem.	Lesar	188(i.	Ničman.
Zgodbe sv. katoliške cerkve, Lesar 1887 Družba sv. Mohora.
Deutsche Sprache: Ullrich, Lesebuch VIII. Th. 1892. Im k. k. Schulbücher-Verlage. Lehmann, Sprach- und Aufsatzbuch 1889. Im k. k. Schulbücher-Verlage.
Slovenische Sprache:	Sket, Čitanka 1889.	Družba	sv.	Mohora.
Končnik, Slovnica 1892. V c. kr. zalogi šolskih knjig.
Rechnen: Močnik, Fünftes Rechenbuch. 1891. Im k. k. Schulbücher-Verlage.
Naturgeschichte: Rothe, III. Th. 1891. l’ichler’s Witwe. Naturlehre: Hofer, III. Th 1891. Manz’sche Buchhandlung. Geographie: Seibert, III.	Th. 1892. Holder.
Geschichte: Gindely, III.	Th. 1891. Tempsky.
Gesang: Foerster, Gesangschule. 1888. R Millitz.
*) Bisher wurde in der inneren Schule für den Religionsunterricht in der VII. Classe immer die Liturgik, der Cultus der katholischen Kirche, in der VIII. Cliisse die Kirch engeschichte genommen. An anderen Schulen hingegen ist das Umgekehrte der Fall. Damit nun hierin zwischen den Lehr-Anstalten, weil die Schülerinnen oft die Schule wechseln, Einigkeit herrscht, wird künftig hin auch in der inneren Schule in der VII. Classe die Kirchengeschichte, in der VIII. der C.ultus gelehrt. Für ilas künftige Schuljahr 1893/94 muss jedoch in der VJI1. Classe noch Kirchengeschichte bleiben, weil die bisherigen Schülerinnen schon in der
VII.	Classe den Cultus gelernt haben, deshalb ist dieses Jahr in der VII. und VIII. Classe aus der Religion derselbe Gegenstand, weiterhin aber wird in der VIII. Classe der Cultus erklärt.
. Statistische Uebersicht der Schülerinnen der inneren Schule
am Schlüsse des Schuljahres 1892/93.
Schulgeld zahlten -	iqoiu	i i i i i i i t i
	qjBq	1 1 l l l i i i i
	ztreä	l l 1 i i i l i l
fluinipuodijs sop tftuioji q3 	' . ' _ - .. 			1 1 1 1 <W> ’w) 1 V io io »O ! »o
uassouaS uajpuadpc;		j | j T—1 -I—1 11 J CO
uaqai[<{ ijn.idaSun		1 - - 1 - 1 - ■*
d » ® s i	lou^iooflun	CM lO GO •*+ — I 00 1
-o ® * *■* 'S m es ö 5«	OJ OBBWIf) *n|UI	7 16 19 22 20 24 17 4 129
	sc-Sr	COOCOSO^C^OCOtN
Die Schule besuchten	SlSStiHIOTJU	1 - I 1 1 1 1 1 1
	3|ss|au .lapuim	1 1 ! 1 - 1 1 1 -
	äjssiau	m | , | GO
	2[ssja[| ,ii|as	io 00 ©1 IO SD CD LO —* ©q CO CO CO CO «ri Q-l
a 0) w ’S W J2 o £	s,qo«qiTiq ijj.ihhiui	— O <D —' CO | 1 * I | | CD
	qoBqiBq ui	cM^coiOccasr-HO^ G'J *—• *—• y—* ©1 «—* CO
	J91S01)! IUI	COCD^CDCÖ^LOiOCO ~ ©q ©q *-« o
cd G ■2 c rt £ 53 rt	U9UUISQZUBJJ	r i i i i i i i i
	uouuimqgg	| ©q ^ Öl [, Gq | t'-
	uouiujuojjf	I 1 1 - - 1 | “
t- <x> . o cd 55	U0UU1.10U01[B‘) J	| — CO S<1 — — ©1
	U0UUIU8AO|S	co co ■** Oi t'- cs io asoi —1 »1 S-l CM CO G-1 00
	oqos^noQ	(^lOCD-^OO-^GOiO©)
‘SS9JUOJ3	i|Ofiijomit^-i{OHpiioa	IO 00 r" S-l «O CO io CO r-He-icoco-^-^co-^-io ©i
e	0jqBf w J0qo	I 1 sq 1 CO 00 ■«* IO >o 1 ! 1 — —> co
	a.qiif n— ßi luoA	i | - in oi o> “fl ! a>
Es Stander Alter	ojqvf 81— 51 uioa	| — f- CO ■>* C5 ; | ^
	»JlJWf 'Zl—'l UIOA	15 27 24 17 13 96
	OJqtJf •L—‘9 uioa	1 I 1 1 1 1 1 1 1
	UdjqBf () J0]un	! 1 • 1 1 1 1 1 1
'C6RT Hnf ‘91 um nauuuowqog Jap |qB/		»OGO-^C^CNCDsDlOCÖ t-hS'ICOCO-^^CO — lO ©1
Während des Schuljahres	uoq.io]s03	1 1 i 1 ” 1 1 1 ^
	U0i0j]0SsnB	©•1 CO ©1 CD 1 t>* —• 1 CO
	u0i0.n03ui0	-T-. ©q CO —1 X ©q ©1 CO <M Gl
2681 iaqiuoidag 81 uib uouuuaimps J9P		aa^cosiajr-^ow ^-©ICO^COiOCO^O Gl
& Xfi 00 ßZ 3		I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. Zasamraen . .
:) Gleinitz 3, Hradetzkydorf 1, Malavas 1, Selo 1, Šiška 8, Udmat 1, Waitsch
C.	Verzeichnis der Schülerinnen.*)
i. (
Italiovec Maria aus Laibach.
Gogola Anna aus Laibach.
Gogola Vida aus Laibach.
Hočevar Mariu «us Maline bei Semič. Jenko Anna aus Laibach.
Jesenko Gubrii In aus Laibach.
Kosolič Maria aus Graz.
Perhauz Martha aus Nassenfuss.
Potrato Eugenie aus Möttling.
II.
Bolha Josefa aus Laibach.
Borštnik Johanna aus Franzdorf.
Bukovnik Sofia aus Laibach.
Cepuder Leposlava aus Littai.
Cunder Paula aus Malavas.
Ferjančič Anna aus Laibach.
Jelovšek Edle v. Fichtenau Oitilie aus liu-dolfswert.
Karlin Amanda aus Krainburg.
Kilar Anna aus Neumarktl.
Kunst Aloisia aus Laibach.
Loretto Aloisia aus Salzburg.
Matelič Maria aus Ravne.
Müller Maria aus Bregenz.
Oberwalder Maria aus Domžale.
Pleško Cyrilla aus Rudolfswert.
III.
Belič Anna aus Laibach.
Blumauer Le. poldina aus Laibach.
B.vdlo Irma aus Laibach.
Cerlenko Josefa aus Fiume.
Češarek Angel i ans Deutschdorf bei Reifnitz. Gerber Martha aus Laibach.
Giistl Antonia aus Laibach.
Grajzar Franziska aus Walburga bei Fliidnig.
Hönigschmid Franziska aus Laibach. Hočevar Juliana aus Podlog bei Gross-laschitsch.
Jarc Albina aus Laibach.
Edle von Kihsling Veronika aus Linz. Krek Amalia aus Flödnig.
Gräfin von Lichtenberg Ida aus St. Marein. M i rin Paulina aus III. Kreuz bei Littai. Miklauc Maria aus Laibach.
Ügorelec Ernestine aus Skofelca.
Ožbolt Maria aus Trstje (Kroatien.)
IV.
Bergant Josefa aus Stein.
Bertoni Maria aus Latisana bei Udine. Beutler Edle v. Ileldenstern Bianca aus I’rag.
lasse.
Prelesnik Vida aus Laibach.
Richtar Albina aus Laibach.
Thomitz Maria aus Ottakring b. Wien. Vidali Franziska aus Manusburg.
Zorman Maria aus Laibach.
Zupančič Franziska aus Kolovrat bei Littai.
Zusammen 15.
Hasse.
Počivalnik Rosa aus Laibach, von Radies Paula aus Laibach.
Scliinipe Rosa aus Laibach.
Schmidmayer Emma aus Schwarzenberg I). Idria.
Stare Michaela ans Gerlaclistein b i ltova. Tavčar Maria aus Rudolfswert.
Telban Maria ;ius Lustthal.
Thierry Edle v. Reambeau Wilhelmine aus Mistek Mähren.
Tomšič Johanna aus Görz.
Triller Maria aus Laibach.
Vagaja Maria aus Laibach.
Vessel Josefa aus Laibach.
Zamejc Emma aus Laibach.
Zusammen ‘J8.
Classe.
Pirc Adele aus Görz.
Povše Ernestina aus Görz
Remšigir Maria aus Žirovnica bei Zirkniu.
Rihar Johanna aus Laibach.
Sedej Maria, aus Laibach.
Seemann Franziska aus Laibach.
Supatičič Elfriede aus Drachenburg. Schauta Karolina aus Hammerstiel.
Schesek Helena aus Ebensee (Oberösterreicli.) Schumi Emilia aus Laibach.
Šimenc Gabriela aus Kleče bei Lustthal. Stemball Ludmilla aus Tomačevo.
Tomec Angela aus Moräutseli.
Vilar Maria aus Aich.
Vode Franziska aus Laibach.
Krankheitshalber uugeprüft blieb: Bunc Franziska aus Dolina bei Triest.
Zusammen 34.
Classe.
F'ahjau Theresia aus Triebsdorf bei Sei* senberg.
Kranzot Stefanie aus Laibach.
*) Fette Schrift bedeutet erste Fortgangsclasse mit Vorzug.
Gaspari Maria aus Komen bei Triest. Grošelj Marin aus Laibach.
Jacuzzi Lea aus Udiue.
Jancsch Paula aus Laibach.
Javoršek Adele ans Mannsburg.
Jelovšek Edle vnn Fichtenau Anna aus Rudolfswert.
Jenal Irene aus Marburg.
Jeras Anna aus Ober Šiška bei Laibach. Kants Adele aus Gleinitz bei Laibach. Kantz Valentine aus Gleinitz bei Laibach. Kuralt Stefanie aus Reifnitz.
Legat. Albine aus Košana.
Meden Anna aus Vigaun bei Zirknitz. Oblak Amalia aus Laibach.
Pavločič Maria aus Zirknitz.
I’egan Ersilia aus Isola.
Perhauz Anna aus Seisenberg.
V.
IJeifuss Angela aus Lukowitz.
Bencdek Maria aus Planina.
Bydlo Josefa aus Liibach.
Černe Josefa aus Laibach.
Dndich Klisabeth aus Spnlato.
Detela Maria aus Wiener-Neustadt. Domicelj Josefa aus Sagor bei St. Peter. Eisenzopf Maria aus Altlag bei Gottschee. Faleschini Silvia aus Laibach.
Goli Amalia aus Idria.
Grebenz Anna aus Marburg.
Kikel Maria aus Nesselthal bei Goitschee. Kubelka Theresia aus Laibach.
Laurif Johanna aus Waltsch hei Laibach, Laurič Maria aus Waitsch bei Laibach. Makar Josefa aus Möttling.
Marek Adele aus Brennbichl in Tirol. Meditx Maria aus Liclitcnhach hei Gott sclieo.
Müller Paula aus Sagor an der Save. Pechdček Maria aus l’lanina.
Percich Karolina aus Volosca.
Perko Anna aus Cilli.
VI.
Achtschin Anna aus Laibach.
Ambrožič Olga aus Cilli.
Bajuk Hedwig aus Tschernembl.
Baudek Angeln aus Gurkfcld.
Brodnik Julia aus Severin (Kroatien.) Cepuder Ottilia ans Littai.
Delak Aloisia nus Triest.
Dobrin Gabriela aus Laibach.
Erhouniz Alma aus Reifnitz.
Gorjup Anna aus Krainburg.
Marquise von Goznni Louise jaus Krnin bürg.
Grebenz Emilie aus Marburg.
Gross Bertha aus Gurkfeld.
Ilerblan Josefine aus Triest.
Javornik Michaela aus Klanjec (Kroatien.)
Perhavec Ludmilla aus Wippach.
Potrato Maria aus Laibach.
Povše Mercede aus Görz.
Prosenc Franziska aus Adelsberg. Schasehel Adele aus Laibach.
Seemann Maria aus Przemysl (Galizien). Sertič Alma ans Tschernembl.
Svetlič Franziska aus Laibach.
Šcntak Mihaela aus Franz (Steiermark). Švigelj Antonia aus Kožljek b Ziruitz. Tome Franziska aus U. Šiška b. Laibach. Triller Sofla nus Lnibncli.
Vilar Ursula aus Aich.
Žlaipach Paula aus Seisenberg.
Ungeprüft blieb:
Zeschko Leonie aus Laibach.
Zusammen: 37.
Classc.
Petovar Wilhelmine aus Pettau.
1‘leško Emma uns Rudolfswert.
Puteany Melitta aus Ebersdorf bei Wien. Raunikar Friedcrika aus Krainburg.
Rodič Marin nus St. Georgen unter dem Kumberg.
Schlegel Beatrix aus Laibach.
Schuster Josefa aus Töplitz (Unterkrain.) Sternad Franziska aus Laibach.
Šapla Antonia ausŠturijnbeiHeidenscliaft. Šibovc Maria nus Fiume.
Šibovc Stefanie aus Liibach.
Sinek Marin aus Gradišča.
Škrjanec Helena aus Udmat.
Tavčar Gabriela aus Rudolfswert.
Trost Kathariua aus Jauchen.
Vessel Margareta aus Insbruck.
Vilhar Ludmilla aus Steinberg bei St. Peter. Xamejic Murin aus Laibacli.
Zupan Maria ans Wien.
Žigan Theresia aus Sachsenfeld (Steiermark).
Zusammen: 42.
Clnsse.
Jelovšek Edle von Fichtenau Maria aus Rudolfswert.
Krisper Josefn aus Krainburg.
Lackner Josefa aus Tschernembl.
Lenz Franziska aus Laibach.
Levec Vidn nus Lnibncli.
Gräfin von Liclitenberg Anna ans St. Marein. Lininger Rosa aus Lnibncli.
Lukane Gabriela aus Laibach.
Majdič Mnlhildc aus Zirknitz.
Martinčič Angela aus Laibach.
Millautz Aloisia aus Planina.
Monet.ti Euphemia aus Nabresina.
Mulley Leopoldina aus Loitsch.
Ojstriš Maria aus Laibach.
Opeka Franziska aus Oberlaibach.
1’ečo Victoria aus Alten Markt bei Rakek, l’erhauz Florentine aus Nassent'uss.
I’lesko Anna aus Littni.
I’odboj Maria aus Reifnitz.
Podboršek Maria aus Laibach l'ollak Maria aus Neumarktl.
Poür Olga aus Krainburg.
Heine- Maria aus Domžale.
Reyer Adele aus Gurkfeld.
Rupnik Maria aus Tichern bei Storec.
VII.
Baititsch Maria aus Laibach.
Bevc Ida aus Rudolfswert.
Bilina Franziska aus Laibach Blaznik Paula aus Laibach.
Brož Hermine aus Birkenberg' (Böhmen). Brückner Beata aus Dürnholz (Mähren.) Oebin Johanna aus Krainburg.
Betela Angela aus Wiener-Neustadt. Dolinar Maria aus Ratscliach bei Steinbruck.
Faleschini Magdalena aus Moggio bei Udine. Gallatia Lydia ans Planina.
Gtfstl Gabriela aus Laibach.
Jenko Eleonora aus Laibach.
Jereb Natalie aus Milanovac (Serbien). Kolenc Franziska aus Laibach.
Likar Antonia aus Idria.
Mazuran Elisabeth aus Prevoje bei Egg ob Podpeč.
Možina Anna aus Gmunden.
VIII.
Allitsch Theresia aus Laibach.
-Jenko Franziska aus Laibach.
Kallft Leopoldina ans Laibach.
Larisch Christina aus Tlifler.
Miilileisen Ernestine aus Laibach.
Ora/.em Franziska aus Reifnitz.
Pfeifer Anna aus Laibach, l’iller Gabriela aus Laibach, liant h Maria aus Laibach.
Rössmann Rosa aus Laibach.
Souvan Alma aus Laibach.
Suwa Johanna aus Šiška bei Laibach.
Šinek Agnes aus Flitsch bei Görz.
Tršar Maria aus Loitsch.
Žabkar Theresia aus Šiška bei Laibach.
Ungeprüft blieb:
Heltramini Amalia aus Volosca.
Zusammen: 46.
Classe.
Nachtigall Paula aus Marburg.
Oblak Ludmilla aus Laibach.
Pnkič Vera aus Cilli.
Petsche Maria aus Mottl ing1.
Pfeifer Anna aus Cilli.
Poklukar Franziska aus Laibach.
Praprotnik Albina aus Laibach.
Prosenc Emilie aus Adelsberg-Rössmann Maria aus Laibach.
Schiebel lda aus Neplachowitz (Schlesien.) Schwab Irene aus Pölland bei Gottschec. Stöcklinger Maria aus Pontafel.
Savnik Maria aus Krainburg.
Tekavčič Helene aus Laibach.
Tome Friederika aus St. Veit bei Laibach. Tomšič Leopoldina ans Soderschitz. Vaupotič Maria aus Landstrass.
Wilcher Solle aus Adelsberg.
Zusammen: 3<i.
Classe.
Russich Natalie aus Triest.
Seinliner Ida aus Triest.
Slitscher Maria aus Graz.
Vončina Julie aus Laibach.
Ungeprüft blieb:
Zarnik Stanislaia aus Vrabče hoi Vippach.
Zusammen: 15.
m
Višja gospodinjska šola
pri
Uršiilinkah v Ljubljani.
Višja gospodinjska šola
na konci šolskega leta 1892/93.
A. Učiteljsko osobje.
Na višji gospodinjski šoli so v šolskem letu 1892/93 poučevale štiri od šolskih oblastev potrjene učiteljice Uršulinke, — tri izmed njih izprašane za meščanske šole, — pod vodstvom prednice samostanske č. gospe M. Antonije Murgel. Verouk je poučeval v obeh letnikih č. g. katehet Rok Merčun.
13. Letopis.
Koncem šolskega vleta 1892/93 je dovršila višja gospodinjska šola tretje leto svojega obstanka. Štela je letos dva letnika, 1. in II., v katerih je dajala priliko učenkam, dovršivšim ljudsko šolo, še nadalje izobraževati se v predmetih ljudske šole,	toda na širje osnovani podlagi, — kakor	tudi	seznaniti	se
z najtehtnejšimi opravki in pravili umnega gospodinjstva.
Šolsko leto 1892/93 je pričela šola dne 17. kimovca 1892 skupno z notranjo in z unanjo šolo s slovesno sv. mašo in dne 19. kimovca z rednim poukom. Dne 15. in l(j. kimovca so se vpisovale učenke v I. letnik, oziroma napravljale vzprejemno preskušnjo.
Tudi šolske praznike in cerkvene slovesnosti je praznovala višja gospodinjska šola skupno z notranjo in zunanjo šolo, namreč: dne 4. vinotoka god Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa; dne 19. listopada god Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete. Potem 21. vinotoka praznik sv. Uršule, 18. svečana 50 letnico škofovstva papeža Leona XIII., dne 31. vel. travna praznik sv. Angele in slednjič dne 22. rožnika v četrtek tristoletnico v spomin slavne zmage Slovencev nad Turki pri Sisku s slovesno službo božjo, dan potem, namreč 23. rožnik, pa je bil v spomin na to zmago pouka prost.
—	Od velike noči do konca šolskega leta so imele učenke z notranjo in zunanjo šolo skupaj	šolsko sv. mašo z orgljanjem in petjem,	katerega	so	se
udeleževale učenke	notranje in višje gospodinjske šole.
Šolo so tekom tega leta večkrat nadzorovali šolski nadzorniki. Dne 3. sušca je počastil šolo s svojo navzočnostjo c. kr. deželni šolski nadzornik g. Josip Suman, nadzoroval je pouk v obeli letnikih ter po dokončanem nadzorovanji izrekel svoje zadovoljstvo. G. kr. okrajni šolski nadzornik, g. prof. Frančišek Levec pa je dne 28. in 30. prosinca, 3. in 4. svečana nadzoroval v tej šoli pouk v vseh predmetih, namreč: v slovenskem in nemškem slovstvu, v zemljepisji in zgodovini, v prirodoznanstvu, računstvu, gospodinjstvu in petji. Pregledal je tudi ročna dela. Po dokončanem nadzorovanji je sklical učiteljice
k posebni konferenci dne 6. svečana 1893, v kateri je vsestransko razpravljal pouk v tej šoli, izrekel svoje posebno zadovoljstvo nad lepim napredovanjem in dobrimi uspehi, kakor tudi zahvalo učiteljicam na vestnem delovanji.
Veroznanstvo je nadzoroval v II. letniku preč. g. kanonik Andrej Zamejic dne 15. sušca.
Kakor prejšnji dve leti, blagovolil je visoki deželni zbor tudi letos podpirati to šolo.
Šolsko leto 1892/93 se je sklenilo dne 15. julija 1893 s slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo v domači samostanski cerkvi.
C. Knjižnica.
Knjižnica višje gospodinjske šole šteje z ozirom na svoj še kratek obstanek že lepo število 31G knjig zabavnega in poučnega obsežka. Precejšno število teh knjig je bilo letos pridobljenih, največ po nakupu, nekaj pa tudi po darilih, zlasti sl. Slovenska Matica je blagovolila poslati tej knjižnici lepih knjig, primernih deklicam na tej stopinji izobraževanja. Za to blago darilo izrekamo sl. Slovenski Matici najtoplejšo zahvalo. Bog plačaj!
Č. Učila.
Učil ima višja gospodinjska šola za zemljepis: 1 globus in 11 stenskih zemljevidov, Hirtove tipične zemljepisne slike, Lehmannove slike: slap reke Rena pri Schaffhausenu, Turingijski grad z gradom Wartburg, Egipčanske piramide, Kolinski dom. Za zgodovino:'1 stenski zemljevid za zgodovino starega veka, 12 Lehmannovih zgodovinskih slik, Luchs, 14 podob imenitnih zgodovinskih oseb, 12 podob narodne noše na Kranjskem. Za prirodopis: človeško oko, uho, dušnik od 3 raznih stranij; podmašenih živalij 22, v špiritu 3, 5 tipičnih okostnic iz peterih vjšjih živalskih razredov, 2 zbirki metuljev in drugih žuželk po Pokornem; 2 veliki zbirki za mineralogijo, raznovrstni les, semena, 41) velikih stenskih podob za rastlinstvo; herbarij. Za fiziko: 151) raznih aparatov; za risanje razne ornamente, zbirko raznih modelov za peršpektivo.
D.	Učne knjige v šolskem letu 1892/93.
I.	letnik.
Verouk: Lesar, Katekizem, Schuster-Lesar, Zgodbe sv. pisma.
Slovenski jezik: Končnik, Slovenska slovnica, Sket, Čitanka L del.
Nemški jezik: Lehmann, Sprachbuch IV. Theil, Kretschmayr, Lesebuch für Mädchen-Bürgerschulen I. Theil.
Računstvo in geometrija: Močnik-Celestina, Geometrija 1. del, (za računstvo nima knjige).
Gospodinjstvo: Umna gospodinja I. del.
Prirodopis: Pokorny-Erjavec, Živalstvo.
P r i r o d o s 1 o v j e : Čebular, Fizika I. del.
Zemljepis: Jesenko, Zemljepis I. del.
Zgodovina: Jesenko, Občna zgodovina I. del.
Petje: Foerster, Pevska šola, Slavček I., II. in III. del.
II.	letnik.
Verouk: Lesar: Katekizem, Lesar, Zgodbe sv. cerkve.
Slovenski jezik: Končnik, Slovenska slovnica, Sket, Čitanka II. del. Izbrana dela slovenskih klasikov.
Nemški jezik: Lehmann, Sprachbuch IV. Theil, Izbrana dela nemških klasikov po šolski izdaji.
Računstvo i n g e o ra e t r i j a : Močnik-Celestina : Geometrija II. del. Gospodinjstvo: Umna gospodinja II. del.
Prirodopis: Pokorny-Erjavec, Živalstvo in Mineralogija, (za rastlinstvo nima knjige).
Pri rodoslovje: Čebular, Fizika II. del.
Zemljepis: Jesenko, Zemljepis II. del.
Zgodovina: Jesenko, Občna zgodovina II. in III. del.
Petje: Foerster, Pevska šola, Slavček I., II. in III. del.
M Statistični pregled učenk višje gospodinjske šole.
Letnik	| Število učenk dne 19. kim. 1892 1	Med letom jih je			eo 03 00 & CD S O 5 tj a £1 O <v -M	Sta- rost			Vera j i	o (3 'O O ki s v.		Stanuje 1	ja	Šolo jih je obiskovalo				Za višji razred			_o "rt O ja c rt •c/. rt j- #N "S sz;	jo "rt > •N 3 O G rt <-> in P	o> o G _rt C/J D D t/3 O» G S3 si-	0) O U	i ’S» I ■a g .0)	
		JO •a 1/5 >	O £3 O N	ja t- E 3		»C T — o	3ž jo lO TJ °	ji) o TJ rt a	a •U) 2 rt ^5 1 e	o a <D S m	<u a <v 55	c IH s 3 >	o c rt •■—t -C J* rt* C G N	o c TJ O. rt i-> a.	o a rs D,	O C TJ Q- 'c rt £	c c 0) ‘5 rt N	:5 o ’c G,-Q c/, o C/) ]| R . - O) '■C t *1 O Ih-H N | VJ		:S ’5 ja c ■/. o G, Cfl <U C				_C; D CJ	o c.	c
1.	7	—	—	—	7	1	6		7	7	-	7	—	6	1	_	-		4			—	-	—	—		
ll.	II	-	1	-	10	-	3	7	10	10		10	—	i)	1	-	-	4	G	—	--	1	100	—	-	-
Skup a j	IS	-	1	—	17	1	D	7	17	17		17		15	4	-	—	7	10	—	-	1	1(XJ	...	—	-
F.	Imenik učenk.
I. letnik.
Mrak Antonija i/. Ljubljane.	Vernik Ana iz	Ljubljane.
Nolli Avgusta iz Ljubljane.	Kupne Marija	iz Ljubljane.
Poljanec Marija iz Ptuja.	Žrjov Berta iz	Loža.
Roblek Olga iz Radovljice.
II. letnik.
Iielič Marija iz Ljubljane.	Juvane Zofija iz	Ljubljane.
Bukovnik Marija iz Ljubljane.	Kušar Ivana iz	Ljubljane.
Grili Marija iz Ljubljane.	Nabernik Ivana z Dovjega
Indof Josipina iz Ljubljane.	Po v še Ema iz Gorice.
Jaklič Julija iz Dobrepolj.	Praprotnik Marija iz Zatieine.
Naznanilo o začetku novega šolskega leta 1893/94.
Šolsko leto 1893/94 se na vseh Uršuliuskih dekliških šolah, t. ,j. v otroškem vrtcu, v osemrazredni vnanji, osemrazredni notranji in v višji gospodinjski šoli prične dne 18. septembra 1893. s slovesno sv. mašo v čast sv. Duhu in dne 19. septembra z rednim poukom.
Vpisovanje učenk, katere so že hodile tukaj v šolo in sprejemanje novih učenk vršilo se bode dne 16. septembra 1893. 1.
Učenke naj prineso seboj šolska naznanila,, deklice, ki na novo vstopijo v šolo, krstni listek, vse pa brez izjeme, naj so že pohajale to šolo ali ne, se morajo izkazati o stavljenji koz, ako so se jim že stavile in imajo dotično spričevalo.
V višjo gospodinjsko šolo sprejemale se bodo za šolsko leto 1893/94. zopet v I. letnik deklice dovršivše osemrazredno ljudsko šolo ter imajoče 14 ali vsaj blizo 14 let. Sprejemajo pa se učenke tudi iz manj razrednih šol, ako vzprejemnim izpitom dokažejo, da so sposobne za višji poduk.
Vpisovanje, oziroma vzprejemni izpiti vršili se bodo 10. septembra 1893.
V Ljubljani dne 15. julija 1893.	Vodstvo
Uršulinskih dekliških šol.
Vse v večjo čast Božjo in v blagor mladini!
Mitteilungen, den Beginn des neuen Schuljahres 1893 94 betreffend.
Das Schuljahr 1893/94 wird an allen Ursulinen - Mädchenschulen, d i im Kindergarten, in der achtclassigen äusseren, in der achtclassigen inneren Mädchen - Volksschule und an der höheren Haushaltungsschule (Višja gospodinjska šola) am 18. September 1893 mit dem hl. Geistamte eröffnet werden. Am 19. September beginnt der regelmässige Unterricht.
Das Einschreiben der diesen Schulen bereits angehörenden, sowie die Aufnahme neuer Schülerinnen findet statt am lti. September 1893.
Anmelden sollen sich die Schülerinnen mit ihren Sch u 1 n ach r i ch t e n , neu eintretende mit dem Taufscheine oder wenigstens einem Taufzettel, alle ohne ausnahme aber, mögen sie die Schule besucht haben oder nicht, sollen sich ausweisen, ob sie geimpft sind, falls dieses schon geschehen ist und sie das betreffende Impfungszeugnis noch besitzen.
In die höhere Haushaltungsschule (Višja gospodinjska šola) werden für das Schuljahr 1893/94 wieder in den 1. Jahrgang aufgenommen Mädchen, welche eine achtclassige Volksschule vollendet haben und 14 Jahre oder nahe an 14 Jahre alt sind. Aufgenommen aber können werden auch Schülerinnen aus minderclassigen Schulen, wenn sie bei der Aufnahmsprüfung, welcher sie sich in diesem Falle unterziehen müssen, genügende Vorbildung für höheren Unterricht zeigen.
Das Einschreiben, resp. die Aufnahmsprüfung wird am IG. September 1893 stattfinden.
Laibach am 15. Juli 1893.	Die	Schulleitung
der Ursulinen -Miidchen - Schulen.
Alles zur grösseren Ehre Gottes und zum Wohle der Jugend!
•	’	S*	V	’