-------------- GLOSA, KARIKATURA -----
DESET PODJETNIŠKIH ZAPOVEDI
Biti podjetnik je tudi na Koroškem ”in", torej daleč od smrdljivih fabrik in osemurne tiranije. Gremo se podjetnike! Biti podjetnik pa ni ravno enostavno, kajti za uspešnega podjetnika je potrebno zadovoljiti vsaj deset podjetniških zapovedi:
1.	Izberi si ime podjetja. Najboljše je, ee pobrskaš po kakšnem slovarju tujk ali latinskem priročniku. Bolj b o ime tuje, bolj mogočna bo firma.
2.	V fabriki poberi odpravnino.
3.	Kupi si računalnik s faks modemom.
..........

Natiskaj si vizitke.
4. Izkoristi zveze in poznanstva. Startaj na ljudi iz občine, ki so blizu občinskemu proračunu.
5.	Brez koncesij ne bo šlo, zato že kar ob začetku pokaži na svojo radodarnost.
6.	Loti se dela.
7.	Dela ne izbiraj. Tudi če si rudarski inženir, poskusi s kakšno revitalizacijo podeželja, kmetijstva.

8. S pomočjo občinske zveze poskusi poseči v republiški proračun. Sredstva za
4	.
demografske reveže čakajo.
9.	Rezultate prikaži na dolgo in široko z izseki, izrezi in računalniškimi grafi.
10.	Megla.
(miš)
KOROŠCI SMO ZMERAJ ZA MUŠTER BILL
----------- NAŠA KRONIKA -
POZDRAVLJENA,
KOROŠKA,
kjerkoli si že...
Z onega petka na soboto, ko se je na Prevaljah dogajalo več verzij istega dogodka, smo hiteli v Evropo. Z nasiljem, ki se seli v našo soseščino, z epilogom v javnem sporočilu neke nacionalne stranke, ki bi sodila seveda novinarjem. Ker so postavili ogledalo nekega dogodka drugače, kot je to sicer v policijskih sporočilih in smo se v njem videli drugačne, kot si želimo ali celo imamo predstavo o samih sebi.
Čista iluzija je, če kdo misli, da v tej famozni Evropi še nismo. Z vso razslojenostjo po lestvici bogatije in revščine, tudi duha. Z normalno Gaussovo krivuljo, ki nas deli v vsem na povprečne, nadpovprečne in podpovprečne, bolj in manj tolerantne, militantne in mirovniške, revanšiste in spravljivce, egoiste in altruiste, razgrajače in potuhnjence... In kar bedastega se človek počuti, ko skuša kdo vse skupaj spraviti pod isto streho, čeprav je seveda res, da časopisi posvečajo črni kroniki posebno skrb. Kar vprašaš se, ali smo res taki mrhovinarji. Bi bil kak časopis sploh še bran, če bi ob črni kroniki na isti strani objavljal še seznam dobrih del, ki so bila opravljena v istem času kot nasilniška?
Hočem reči, da ni v Evropi nič drugače. Informacija je tržno blago, ki ima svojo ceno in bolj je krvava, bolje se trži. Šele, ko ji kdo pripiše drugačno poslanstvo, postane predmet zgražanja, pa še to spet po normalni krivulji, ko ji nekateri pripišejo tak, spet drugi drugačen pomen. Od zgražanja do
odobravanja, od obsojanja udeležencev v informaciji, do vsaj besednega obračunavanja posredovalcev informacije. Ob tem se nekateri z dogajanjem poistovetijo, druge pusti indiferentne. Navadno prav tu nastane problem, kadar je informacija opremljena s sugestijo, kako naj jo sprejmemo. Z naklonjenostjo, zgražanjem, razmislekom. In še pogosteje se problem poglobi, kadar gre za to, da tisti, ki sporoča, skuša vsiliti svoj pogled na kakšno stvar. Pa naj bo še tako prav, javnost težko sprejme poziv na razmislek.
Pogovor dveh možakov blizu mene je bil pred dnevi namenjen tej temi. Govorila sta tudi dovolj glasno, da mi je bilo jasno, daje namenjen tudi meni. "Kaj napihujejo stvar, ko pa ni druge pomoči, kot da jih naženemo, od koder so prišli, golazen!"
Potem se je oglasila še pripadajoča stranka in zahtevala pogrom nad nekaterimi mojimi kolegi. Dovolj, da zapišem, daje Balkan še vedno tudi del Evrope, in daje vse bolj očitno, da postaja res tudi obratno. Če bi kakšen kos cementa na Prezonalah padel meter bolj levo ali desno, bi bilo res, na kar so si nekateri drznili opozoriti, da smo blizu. Gaussova krivulja gor ali dol, nasilneži so bili vedno glasnejši od mirovnikov in črna kronika je najbolj brano čtivo. Poziv k razmisleku zveni ja tako zoprno...
Kjerkoli že ste Korošci, pozdravljeni!
Edi Prošt
AKTUALNO
lili:
Kot je nakazal naš karikaturist - dosje California je vsaj tako obsežen kot so nekateri širši javnosti zdaj že zoprne afere. Podobnost je tudi v tem, da ob gromozanskem
pompu, ki ga povzročijo na začetku, konca ni videti, nosilci glavnih vlog ostajajo na svojih pozicijah in kavama gre mimo dalje. Birokrati mimo mažejo	še naprej	svoje
Dr. Vladimir Topler
Maks Sušek
Dr. Janko Predan
Dr. Bojan Korošec
Dr. Leo Šešerko
Poslanci v Državnem zbom Republike Slovenije
Poslansko vprašanje
Podpisani poslanci Vlado epublike Slovenije oz. pristojno ministrstvo prosimo, da prouči kriterije, po katerih je bilo g. Pecci Sherafedinu, roj. v Titovi Mitroviči, s stalnim prebivališčem v Velenju, izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti s poslovnim prostorom Kava - bar Califomii; rT'.g svobode 3, Ravne na Koroškem in sprašujemo:
1	Ali je bivši minister za turizem in gostinstvo g. Janez Širše pri izdaji odločbe prekršil svoja pooblastila?
2	Ali ima lastnik lokala vsa potrebna lokacijska, gradbena in uporabna dovoljenje ter soglasje sosedov.
3	Na pdlagi kakšne dokumentacije je Ministrstvo za turizem in gostinstvo izdalo odločbo z dne 12.11.1992?
4	Ali so bile izdane odločbe o ustavitvi del preklicane?
5	Kakšni pogoji varstva proti hrupu in kaljenju nočnega miru so izpolnjeni?
Obrazložitev
Gospodarski objekt - Kava - bar Califomija (diskoteka) je bil zgrajen (preurejen) brez ustreznih lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter v nasprotju s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Upravni organ občine Ravne na Koroškem in inšpekcijske službe so izdali odločbe o ustavitvi del, ki pa niso bile upoštevane. Prvostopni organ je izdal obrtno dovoljenje, ki ga je drugostopni organ odpravil. Citirano odločbo in zadevo pa vrnil prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Ministrstvo za turizem in gostinstvo pa je dne 12.11.1992 izdalo naslednjo odločbo:
Odpravi se odločba Občinskega sekretariata za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj občine Ravne na Koroškem, št. 313-28/87-3/1 z dne 9.12.1991, s katero je bil zahtevek Peccija Sherafedina za izdajo obrtnega dovoljenja s predmetom poslovanja "Kava - bar" zavrnjen.
Pritožba Peccija Sherafedina se v celoti ugodi in izda obrtno dovoljenje s predmetom poslovanja "Kava - bar", s poslovnim prostorom Ravne na Koroškem, Trg svobode 3.
Obratovanje lokala v nočnih urah hudo moti sosede, saj vmesna stena diskoteke meji na njihovo stanovanje (spalnico in otroško sobo), s tem pa so kršene temeljne človekove svoboščine in pravice.
komolčnike, oblastniki, ki se pod dokumente podpisujejo, so oblastniki še vedno, tisti, ki se čutijo izigrane, pa še naprej iščejo staro pravdo.
Ob poslanski pobudi, ki zdaj čaka na odgovor pred Državnim zborom, se nam lahko porajajo vsaj grde misli. Simpatizer Pecci (simpatizer L’DS seveda), je v predvolilnem času dobil iz Ljubljane iz bivšega Siršetovega ministrstva papir, s katerim je dovolj prestrašil občinske može, da so mu potem dovolili nemoteno opravljati delo v diskoteki (nedvomno gre za diskoteko!), hkrati pa je občinski gospodarski minister sam dal javnosti definicijo, kaj je to kava - bar. Da na kratko ponovimo, to je gostinski lokal, kjer lahko prodajajo napitke in prigrizke... Kdor srečuje dopoldne pred California pijane srednješol- ce, temu pač ne more verjeti, torej gre za očitno spreneve- danje. Že če pozabimo vse mogoče sobotne in petkove prireditve, ki trajajo pozno v noč, z vso folkloro, ki sodi zraven, je California v resnici središče shajanja mladih, ob vikendih pa središče nočnega življenja. Vse bi bilo seveda lepo in prav, če....
Če se sprenevedanje ne bi nadaljevalo in bi inštruktorji hoteli upoštevati občinske odloke. Od tistih o točenju
alkoholnih pijač mladoletnim, do onih, ki predpisujejo obratovalni čas, ali pa tistega, ki predpisuje, da moraš imeti za vsako javno prireditev dovoljenje pristojnega organa.
Pecci je dal Californio v najem domačinom, ki poučeni z izkušnjami o učinkovitosti pravne države, v kateri živijo, očitno dobro inštruirani o tem, kaj je še dopustno in kaj ne (po merilih organov te države), nadaljujejo pot karavane, ki ji ni videti konca. Pijane in razgrajaške goste ročno mečejo še pravi čas iz lokala (kar se potem dogaja zunaj, jih nič več ne briga!), prekoračujejo obratovalni čas, kot da se jih ne tiče, uprizarjajo prireditve, ne da bi jih prijavili oziroma zanje dobili ustrezna dovoljenja....
Samo upamo lahko, da bo jari kači imenovani California, zdaj odrezal rep Državni zbor. Pa ne zato, da bi kdo zmagal, temveč zato, da se bo vsaj vedelo, zakaj pri stvari gre. Izvirni greh, ki je bil stoijen že pred mnogimi leti, je tako nepopravljiv. Stoijen je bil za občinskim plotom in čeprav je to silno nepopularno, bi bilo dobro, če bi si občinska oblast dala vedeti, kako se tem rečem streže od kolegov v Slovenj Gradcu. Tam diskoteke, če že so, delajo tako, kot rečejo na občini. Sicer jih ročno zaprejo.
hm
OBVESTILO!
Bralce obveščamo, da prehajamo na poletni ciklus izhajanja našega časopisa.Naslednja številka PREPIH-a bo izšla 16. julija, ena številka sredi avgusta, septembra pa se vrnemo na štirinajstdnevni ciklus.
Uredništvo
RAZGLEDI
No lovodu co zaposlevoaj* « Radu
prijazna. Svetuje mu, da bo kot mizar gotovo dobil delo, do takrat pa naj vloži zahtevek za denarno nadomestilo.
ljudi
odpusčcjo
Tretji primer
Mlad nadebudni gostilničar s Prevalj bi v Radljah rad odprl nov gostinski lokal. Rad bi zaposlil natakarja, kdaj kasneje morda tudi kuharja, in še koga. Se bo dalo urediti. Seveda smo vsi prijetno presenečeni. Breda Robnik mu obljubi deset
mor ne?
Zavodi za zaposlovanje že dolgo več niso za zaposlovanje - ker (so redke izjeme!) ne morejo več posredovati kakšnega dela.
Naj mi prijazna gospa Breda Robnik , ki v Radljah na zavodu v mesecu ali dveh posluša tisoč dvesto trideset glasov obupanih ljudi, ne zameri dejstva, ki se ga zavedamo vsi: BREZPOSELNIM NIMA KAJ PONUDITI. Se leta nazaj nas je lahko tolažila z upanjem, da bo jutri bolje. Tudi zdaj še obstaja jutri, a še zdaleč ne ožarjen s svetlobo in prežet z upanjem....
Kako je to mogoče?
Vsakdo, ki je kadarkoli občutil globoko stisko, ve, da ni lahko poiskati pomoč. Vsepolno ograd je treba podreti, vsepolno mostov zgraditi... Brezposelni, ki se mu je podrl svet ob izgubi službe ali ob dokončanju šol, ko vstopa v nejasnost, gotovo pozna prepade in propade... Sama sem jih sredino dopoldne v maju, ko sem z Bredo Robnikovo in pomočnico Andrejo spoznala vsepolno... vsepolno suhoparnih primerov suhoparnih statističnih števil, ki vsaka zase nosi dušo, človeško srce mame ali očeta ter stisko otrok, ki na lepem mame ne bodo več mogli prositi za lučko, pa za nove knjige, zvezke, obleko....
Prvi primer
Sedemnajst let je delala v Tovarni na Muti, tam pustila mnoge svoje sanje, svoje moči.
Čeprav je nemalokrat bilo hudo, je vendarle lepo pripadati nekomu, se počutiti koristnega in potrebnega. "Ničkolikokrat nismo vedeli, če bo denar za plače, ničkolikokrat se je plačilni dan zavlekel v nejasnost, pa nam je vedno nekako šlo. Vidite, prej sem delala, pa ni bilo plač. Zdaj pa, ko sem postala tehnološki višek, ne delam nič, pa vendarle dobivam lepe denarce... To bi me niti ne bolelo tako zelo, kot me boli brezpravnost brezposelnega, pa izoliranost. Vezan si na dom, na ozek krog ljudi in ne zveš pravzaprav nič novega. Počasi topiš in otopiš. Strah me je te apatičnosti! Bom jo doživela in preživela tudi jaz? Vse bi naredila: šla v šole, se samozaposlila, če bi le našla koga, ki bi mi pomagal prebroditi prve korake, prve, a naj večje težave. Tako si pa čez noč enkrat, dvakrat, večkrat zavržen!"
Drugi primer
Mlad fant. Včeraj je prišel s služenja vojaškega roka. Danes je že tu, da si najde delo. Pri vojakih prav gotovo ni pozorno spremljal našega gospodarskega položaja, da ne ve, da se dela danes skorajda ne dobi več - tudi če imaš strice in tete na pravem mestu! Žel, tako je! Gospa Robnik razume in je
kandidatov, s katerimi se naj pogovori, potem pa izbere najboljšega. Je to sončni žarek...?
Četrti primer
Fant dvajset, dvaindvajset let star: "Bo kaj dela zame?" "Bi bil pripravljen opravljati javna dela?", ga vpraša gospa Robnik. "Seveda bi bil!", privoli fant. Gospa Breda ga pošlje h kmetu, kjer bo opravljal razna dela, dobival bo plačo, tekla mu bo delovna doba....A pozimi, morda že v jeseni, bo ponovno potrkal na vrata sobe številka 110...
Peti primer
Zgaran in utrujen je. Niti let mu ne znam določiti, a gotovo jih ima nad petdeset. Vse svoje življenje je delal pri kmetu. Zdaj je zaradi družbenih sprememb, ki so se pre-mnogokrat trpko čutile v prenekateri družini, ostal brez strehe nad glavo in brez dela. Prav ničesar se ni znal sam domisliti, da bi rešil svoj brezizhodni položaj."Breda, daj, prosim, PROSIM TE, pomagaj mi!" Kar ne morem veijeti, ko poslušam zgodbo človeka, ki je vse življenje opravljal dela, ki so jih opravljali nekoč hlapci, pa so ga tam, kjer je bil, imeli radi in mu marsikaj dali .... a vendar le samo toliko, da sedaj nima nič... Tudi tokrat Breda razume: "Ja Franček, veš da bom pomagala! Ti najdem kakega kmeta, kjer boš delal? Poskušala bom tudi urediti, da ti bo tekla delovna doba. Franček, bova se "znašla"! "Kam te lahko pokličem?"
Šesti primer
Mož pri šestdesetih joče. Pogorelo mu je vse, kar je nekoč imel...Niti tega ne ve, zakaj,...sumijo dimnik. Celo z ženo, ki jo ima taaakoo rad, ne more več živeti skupaj, ker nimata kje biti. On vedri pri bratu v Lovrencu, ona pri hčerki v Slovenj Gradcu. "Pomagajte mi najti kakšno sobico. Vidite, brez vsega sem, celo brez dokumentov. Vse je zgorelo. Jaz bi tako rad bil s svojo ženkico. Vse bi se dalo laže rešiti, če bi bila skupaj..."
Sedmi primer Osmi primer
Deveti in tisoči primer bi lahko zapisala. Ne: tisoč dvesto trideseti primer bi lahko zapisala samo za radeljsko občino. Tisoč dvesto trideset ljudi, ki išče svoj prostor pod soncem. Tisoč dvesto trideset ljudi, ki stokrat in več prekolne gospo Bredo Robnik, ker jim nima kaj ponuditi. Tisoč in dvesto trideset ljudi, ki stokrat in več PROSI gospo Bredo Robnik, ki jim - razen redkih izjem - nima bogvekaj ponuditi. Denarno nadomestilo je vse. Tisoč in dvesto trideset ljudi je, ki potrka na vrata občinske zgradbe s številko sobe sto deset in ve, da jih tam čaka razumevajoča duša, ki trpi z njimi. Toliko bolečin odnaša kdaj celo s seboj domov in je jezna sama nase, ker se ne sprosti ob svoji štiriletni Neži tako, kot se sproščajo mamice...
Tisoč in še več ljudi je, ki so imeli delo, prijatelje, cilje in sanje.
Toda, glej ga šmenta: Gospodje direktorji, veliki šefi, tudi danes odpuščajo ljudi. Tiste navadne ljudi! Žal se v naši občini še ni zgodilo, da bi zaloputnil duri in odšel na borzo dela kdo, ki je zakuhal tako katastrofalen položaj....In tega, kot kaže čas, tudi nikoli ne bomo doživeli...
Zato za konec: Majhne ljudi odpuščajo, mar ne!?
Tončka Repnik - Vrhnjak
Janez Gradišnik
NAŠ INTERVJU
MOJSTCR SLOVCN
Nas rojak Janez Gradišnik je priznan slovenski pisatelj in prevajalec. Po Enciklopediji Slovenije 3 povzemamo o njem osnovne podatke:
Rodil se je na Stražišču pri Prevaljah 1. 1917 in diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 1. 1952 je svoboden književnik. - Pred 2. svetovno vojno je sodeloval v Kocbekovi reviji Dejanje, bilje glavni urednik revije Prostor in čas 1969 - 74. Izdal je zbirke novel Pot iz noči. Ura spomina in Plamenica, mladinsko igro Hrastov log in mladinski povesti Moj prijatelj Dane in Mehiški orel. V svojih delih obravnava moralna vprašanja in etične zaostritve. - Napisal je šest knjig o praktičnih jezikovnih vprašanjih, kot npr. Slovenščina za Slovence, Slovenščina za vsakogar itn. - Posebej pomembno je Gradišnikovo prevajalsko delo iz angleščine, francoščine, nemščine in ruščine. Njegov prevajalski opus je zelo obsežen ter jezikovno, stilno in umetniško dognan. S prevodi težko prevedljivih del je izpričal moč slovenskega jezika (J. Joyce, Ulikses, R. Musil, Mož brez posebnosti, L. Sterne, Tristram Shandy). L. 1987 je dobil Sovretovo nagrado za življenjsko delo.
□ "Podatki o vas v enciklopediji so skopi in brezosebni, zato vas prosim, da jih za bralce Prepiha dopolnite. Predvsem nas zanima, kako ste se kot Korošec uspeli uveljaviti. Povojni čas katoliškim izobražencem ni bil prijazen.
Je bila vaša odločitev za poklic svobodnega	književnika
prostovoljna?
“Moj osebni primer je bil precej samosvoj. Zadnja leta pred vojno sem bil somišljenik Edvarda Kocbeka in sodelavec njegove revije Dejanje, to pa je pomenilo, da sem bil pripadnik tiste skupine v katoliškem taboru, ki je bila občutljiva za socialna vprašanja, ki se je zavedala, da se utegnejo ta vprašanja reševati tudi s silo in da se pri tem ne bo mogoče ogniti sodelovanju s komunisti - to pač tudi pojasnjuje vstop kocbekovcev in krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto. Že medvojni dogodki pa so pokazali, da gre komunistični stranki za popolno prevlado v vsem javnem življenju in da tudi občasnih sopotnikov ne bo dolgo trpela ob sebi.
Tega po vojni seveda tudi partija ni mogla takoj izpeljati. Kocbek je ostal prva leta v krogu oblastnikov, to pa je dajalo nekaj opore tudi njegovim somišljenikom. Za takšnega sem se lahko štel jaz. Po letu vojnega ujetništva v Nemčiji sem se pridružil svojcem, ki so jih bili Nemci leta 1945 izselili iz Maribora na Hrvaško, tam sem od I. 1944 deloval v slovenski organizaciji OF v Zagrebu in prišel I. 1945 v ustaški zapor, iz katerega sem komaj rešil glavo. Kocbek me je, ko je junija 1945 prišel govorit v Zagreb, povabil za svojega osebnega tajnika v Ministrstvo za
Slovenijo v Beograd, vendar je bilo ministrstvo že v začetku I. 1946 razpuščeno. Vrnili smo se v Ljubljano in dobil sem službo v uredništvu Državne založbe Slovenije. S svojim že tedaj bogatim znanjem jezikov (še zlasti slovenščine, namreč pravilne slovenščine) sem lahko to službo
Janez GRADIŠNIK
kar dobro opravljal. Začel sem v prostem času tudi prevajati, predvsem iz angleščine, ki je bila tedaj pač najbolj “iskana".
Po zavrnjeni resoluciji Kominforma je pritisk dogmatizma popustil tudi v kulturi. Tako sem tudi jaz brez težav izdal zbirko novel Pot iz noči (1949), bil sprejet v pisateljsko društvo in imel tam občutek, da sem dobrodošel med kolegi. Še več, kmalu sem bil izvoljen tudi za tajnika.
No, moje tajnikovanje ni dolgo trajalo. Zaradi zbirke Strah in pogum se je začela gonja proti Kocbeku, ki je v začetku leta 1952 dosegla vrhunec in se končala s Kocbekovim odstopom. Ker je moral biti nekdo kriv, da je tako pregrešna knjiga sploh lahko izšla, sem bil kot krivec izbran jaz, saj sem delal v uredništvu DZS, hkrati pa je bilo dobro znano, da sem Kocbekov prijatelj. Tako sem bil 29. 1. 1952 razrešen službe, čeprav pri izidu Kocbekove knjige nisem (razen jezikovne korekture) imel nič opraviti. Poslali bi me bili v službo na kakšno šob, lahko kam daleč iz Ljubljane, tega pa nisem hotel. Tvegal sem in se odločil za svobodni poklic prevajavca in se službi odpovedal. Tega nisem nikoli obžabval.
□ Število vaših leposlovnih del v primerjavi s številom prevodov ni veliko. Je vzrok v tem, ker je bilo prevajanje predvsem kruh?"
Težaven je odgovor na vprašanje, zakaj sem veliko prevedel in napisal le malo izvirnega. Okoliščine, o katerih sem govoril prej, gotovo niso bile ugodne za moje pisateljevanje. A ko bi bilo v meni več moči in več želje po ustvarjanju, bi bil mogoče premagal vse take ovire - ne vem. Po drugi strani pa prevajanje vsaj meni nikakor ni bilo samo kruh. Razširjeno je mnenje, da prevajanje ni umetniško ustvarjanje. Pisateljevanje je v veliki meri sad nekaterih (izredno razvitih) duševnih zmožnosti, recimo domišljije itn. V precejšnji meri pa je tudi sad jezikovnega ustvarjanja, zmožnosti izvirnega jezikovnega oblikovanja. Te zmožnosti pa dober prevajavec
NAŠ INTERVJU
SKCGfl JCZIKD
potrebuje veliko mero, in če je ima veliko in jo dobro uporablja, vsaj v tem pogledu zasluži ime ustvaijavec.
Seveda sem si s prevajanjem tudi služil kruh, a v veliki meri je bilo to delo tudi ustvarjanje, še posebno, ker sem imel v svojem prevajavstvu neko dobo - približno od I. 1959 do 1970 - ko sem si za prevajanje izbiral zmeraj težja, vrhunska dela, ki so tudi od mene kot že izkušenega prevajavca terjala največji napon moči in znanja. Takšno prevajanje pa, o tem ne dvomim, pri človeku angažira velik del ustvarjalnih moči, ki bi jih potreboval pri izvirnem ustvarjanju. Vsaj do neke mere torej lahko rečem, da je moje prevajanje šb na račun mojega izvirnega pisanja.
□	"Vprašanje mojstru slovenskega jezika: Kako to, da slovenščina tako poje in doni v prevodih del velikih pisateljev, v primerjavi z njimi pa slovenski pisatelji zvečine ne pišejo tako bogatega, niansiranega in sočnega jezika? Ali vpliva na to vsakdanje okolje, v katerem shajamo z manj kot tisoč besedami ali časniki, radio in TV, ki tudi ne uporabljajo več kot nekaj tisoč besed, ali pa so vzroki drugje?11
“Če slovenščina v prevodih del velikih pisateljev poje in doni, je to zato, ker je jezik takšen tudi v izvirniku. Kolikor bolj je dovršen izvirnik, toliko bolj se mora prevajavec truditi, da svoj “izdelek" približa izvirniku, in če bo svoje delo dobro opravil, bo s prevodom tako, kakor je rečeno v vprašanju. Pri nas pa smo imeli in imamo nemalo pisateljev, ki jim je bila poglavitna skrb, da povejo neko zgodbo, kako jo povejo, pa jim ni bilo pomembno. In medtem ko je prevajavec zaradi predloge, ki jo ima pred seboj, prisiljen k velikemu jezikovnemu oblikovalnemu naporu, pisatelja nič ne sili k temu, če nima sam v sebi tiste zavesti, ki mu narekuje, da mora biti njegova zgodba podana v čimbolj dovršenem jeziku, da mora prinašati tudi jezikovne novosti in izvirne jezikovne rešitve. Kakega Thomasa Manna ali Roberta Musila pri nas pač še nimamo."
□	"Nekatere vaše novele se dogajajo v Mežiški dolini. Kako živi rojstni kraj v
vas, kako se še oglaša? Se vračate še drugače kot v "urah spomina"?"
"Mežiško dolino sem zapustil v zgodnjem otroštvu, s tremi leti. Edini spomin iz tistih let je požar domače hiše (pri Meležniku). Ležal sem na rjuhah na trati nedaleč od goreče hiše in strmel v silni ogenj in svetlobo.
Vsi moji številni sorodniki - imel sem sedem tet in dva ujca, vse po materini strani, ker je bil oče rejenec, starša sta mu zgodaj umrla - so živeli v Mežiški dolini ali blizu nje. Največ sem obiskoval pač ujca, ki je gospodaril v moji rojstni hiši, tudi v svojih mladeniških letih sem silno rad hodil tja. Poznal sem tudi okoliške kmetije, Brinovo goro, Šentanel, Strojno ... in tako sem nekaj svojih zgodb postavil v te kraje, ki so mi bili tako pri srcu.
Žal pa so bile moje poznejše življenjske okoliščine take, da zdaj že dolgo nisem videl svojega rojstnega kraja, čeprav se spet in spet odpravljam tja..."
□ "Nedavno ste vzbudili veliko pozornosti in odobravanja, ko ste ostro nastopili proti onesnaženosti Slovenije z angleščino. Tudi na Koroškem ni dosti drugače kot drugod. Kaj menite, kaj storiti, da bodo tod ljudje čez 50, 100 let še govorili in pisali slovensko? Uvesti izpit iz slovenščine na ekonomsko in tehniške fakultete? Sprejeti ustrezen zakon, podoben zakonu o varstvu okolja?"
"To, kar se zadnjih nekaj let dogaja s slovenščino, je res nekaj neverjetnega. Vsak nov čas prinaša novo ogroženost jezika, nobeden ni brez nje, in materinščina zato zahteva od nas nenehno skrb. Zdaj pa, kakor da so nas silni dogodki in spremembe, ki jih je prinesla s seboj narodna osamosvojitev, nekako zaslepili za vse drugo, pa smo tako opustili tudi skrb za jezik. Splet raznih okoliščin - malomarnost, neznanje, snobizem, jezikovne mode itn. • pa je povzročil, da je velik del "uporabnikov" našega jezika dobil občutek, da je angleščina tako visoko nad našo ubogo slovenščino, da je treba vse, kar je "boljše", izražati samo še v njej. Poslovni svet je prvi dobil ta občutek, v kratkem času smo dobili na stotine
angleških imen podjetij in njihovih izdelkov. Pa ne samo to, še hujše je, da ta podjetja tudi že kupce in odjemavce nagovarjajo v angleščini - v reklamah, na lepakih, v napisih na stenah ... In nič dosti boljša niso razna študentovska združenja (službe jim deli “top job"!) in ustanove vseh vrst. Seveda bi bilo nespametno obupavati in si reči, da bo zdaj vsega konec. A stanje, ki je res že dovolj kritično, se samo od sebe ne bo popravilo, potrebnih bo veliko naporov. Med prvimi se je potrudila Slovenska matica, drugi ji bodo morali slediti (nič preveč se jim ne mudi). Zdaj nam napovedujejo nov zakon o gospodarskih družbah, in v načrtu je med drugim, da mora biti ime firme v slovenskem jeziku • res nujno določilo. Nekateri nasprotujejo, uà naj bi bila slovenščina zakonsko varovana, češ to je prisila, ljudi je treba prepričati, nujno pa je oboje.
□ "Ni mogoče spregledati vaše neverjetne delavnosti: nedavno ste sestavili nemško - slovenski slovarček in razširili slovensko - nemškega, predelali ste prevod Joyceovega Uliksa za novo izdajo in gotovo ste spet sredi dela. Povejte, kako vam uspeva tak delovni ritem, ki bi lahko bil za zgled marsikateremu mladeniču?
"Včasih se stvari kar same nakopičijo, pa človeka prisilijo, da se zažene v delo. Slovar sem imel v načrtu dolga leta; povsem nepričakovano pa je prišlo delo za novo izdajo Joyceovega Uliksa. Tu se je pač odločila založba, da jo postavi na čelo svoji novi knjižni zbirki Roman 20. stoletja. (Ne gre pa le za ponatis, ker je medtem v angleščini izšla nova, zelo popravljena in dopolnjena izdaja). Minulo delo včasih pride za človekom. Tako se mi zdaj obeta, da bo na novo izšel še eden izmed mojih velikih prevodov, namreč Musilov Mož brez posebnosti. Tudi tu ne bo šlo brez sprememb in popravkov. Takšno delo je naporno, a je tudi prijetno, in moči mi za zdaj še ne zmanjkuje. Res pa je treba, kadar je človek ujet v takšno delo, pustiti vse drugo ob strani in včasih živeti že skoraj puščavniško. Samo ob takem samoomejevanju se res lahko veliko naredi.
Marjan Kolar
KMETIJSTVO
Resnici na ljubo povejmo, da mestni ljudje (razen, da občutijo, kako draga je hrana) o problemih kmetov danes v Sloveniji ne vedo kaj dosti. Od časa do časa sicer vidijo kmečke proteste, ko zastonj delijo hrano ali se vozijo s traktorji v dolgih kolonah. Zastonj delitev hrane jim je simpatična, kolone traktorjev pa manj, saj ovirajo promet.
Da bi nekoliko zapolnili vrzel nepoznavanja problemov, objavljamo danes pogovor s kmetom Feliksom Knezom z Vrh (blizu Sel) pri Slovenj Gradcu. Feliks Knez, po domače Zabel, sam obdeluje 14 hektarov veliko hribovsko kmetijo. V hlev” :uia 15 glav živine, v glavnem krave, na skednju pa vse potrebne kmetijske stroje. Aktiven je tudi v politiki, pri Kmečki zvezi v okviru Ljudske stranke. Bil je kordinator in eden od ustanoviteljev stranke za Koroško. Že na začetku pogovora pravi:
"Kot kaže, se je ta trenutek vse zarotilo proti kmetom, tako oblast kot vreme. Lanska katastrofalna suša je pobrala velik del dohodka, letošnja ga bo spet, če se vreme ne bo spremenilo. Politika vlade do kmetijstva pa ni bila še nikoli tako slaba. Če se bo ta zastoj nadaljeval, bomo zelo zaostali za svetom. V zadnjih 20 letih, kolikor delam na kmetiji, sa je kmetijstvo razvijalo: kmetije so se posodabljale in tudi dohodek je pritekal. Od nastopa liberalne vlade dalje pa so stvari popolnoma zastale.
Kaj je narobe pri vladni politiki?
Predvsem cenovna nesorazmerja zaradi katerih se dohodki v kmetijstvu zmanjšujejo. S ceno svojih pridelkov kmetje pokrijemo le 60 odstotkov stroškov. Izračun je naredil kmetijski inštitut, velja pa za kmete, ki dosegajo nadpovprečne rezultate.
Zahteva kmetov je, da bi se stroški pokrivali vsaj 80 odstotno. Pred tremi tedni je parlament sprejel projekt razvoja kmetijstva, ki je za kmete sprejemljiv. Toda bojimo se, da ga vlada spet ne bo izvajala.
Toda delavci že tako težko živijo in pravijo, da je hrana predraga, vi pa zahtevate še višje odkupne cene?
Krivično bi bilo, da bi kmetje morali blažiti socialne probleme. Za ogrožene bi morala poskrbeti vlada. Polo- vica ljudi pa dobro zasluži in bi lahko hrano kupovala po normalnih cenah.
Direktor, ki zasluži 300 tisoč tolaijev mesečno, bo imel iste ugodnosti kot delavec. Zakaj? Vlada mora poskrbeti za
ogrožene, cene naj pa bodo takšne kot so. Sicer pa obstaja velika razlika med odkupnimi in prodajnimi cenami. Na Zahodu so 1:1,9, pri nas pa 1:2,3 do 2,6. Posredniki imajo prevelik zaslužek, tako na račun kmeta kot na račun kupca. Mogoče niti ne posredniki, temveč država, saj predelovalna industrija trdi, da so na robu donosnosti, ker so davki previsoki in država predraga.
Od vlade ves čas zahtevamo, da naj ne povišuje cene hrane, temveč naj ceno določijo v reproverigi med prodajalci in potrošniki. Dogaja pa se obramo: ko se je odkupna cena mleka , ki jo dobi kmet aprila, povečala za 9 odstotkov, se je mleko podražilo v trgovinah za
20 odstotkov. Nesorazmeije se še povečuje.
Kakšno pa je v sedanji krizi vzdušje med kmeti?
"Malodušje, saj ni upanja, da bo prišlo do bistvenih izboljšav. Če se bo takšen razvoj nadaljeval, bo prišlo do propadanja kmetijstva. Vse, kar je bilo v dvajsetih letih narejeno, bo v nekaj letih uničeno. Ko pa kmetija enkrat propade, se težko obnovi. Mladi se za kmetijstvo več ne odločajo. Včasih smo imeli na Koroškem kmetijsko šolo, zdaj je ni več, ker zanjo ni zanimanja. Vsak išče svojo varnost drugje in si misli: kmet sem še vedno lahko.
Sicer pa so kmetje vse manj socialno vami: medtem ko so odkupne cene ostale enake, so se dajatve kmetov povečale za 100 odstotkov. Kmetje se izpisujejo in si več ne plačujejo pokojninskega zavarovanja. V slovenjgraški občini se jih je izpisalo že petdeset. Ostali bodo brez socialne zaščite.
Problem	slovenskega
kmetijstva ni samo v prenizki odkupni ceni, temveč tudi v velikosti kmetij. Kakšno je stanje na Koroškem?
"V glavnem so kmetije premale za tržno proizvodnjo po zgledu zahodnih držav. V slovenjgraški občini so velike povprečno 4 ha. Vštete so tudi polkmetije, čiste kmetije so nekoliko večje. Donosna pa postane hribovska kmetija šele, ko letno oddaja 100 000 litrov mleka in ima 20 krav mlekaric. Za to je potrebno najmanj 10 ha zemlje.
Pri nas so sedaj ogromni viški mleka, za izvoz pa je potrebna stimulacija, ki bremeni proračun. V času Jugoslavije v Sloveniji ni bilo potrebe po pridelavi poljščin, saj smo jih dobili od drugod. Zato pa smo drugam - recimo na Hrvaško izvažali mleko. Tako so v Sloveniji tudi v ravnini zrasle goveje farme. V
KMETIJSTVO
hribih je možna samo živinoreja, zato bi na ravnini morali pridelovati poljščine.
Kmetijstvo bi bilo potrebno prestrukturirati, toda čas ni ugoden za to. Kajti za pridelavo žitaric je potrebno veliko zemlje. Kmet lahko obdela tudi 50 ha zemlje, toda kmetije niso tako velike.
Kljub vsemu moramo gledati na majhnost slovenskih kmetij tako, da bomo čimveč odnesli od tega - recimo pridelava naravne hrane, kar lahko pridelujejo majhne kmetije. Kajti ne moremo začeti s ponovno revolucijo - če so pred 50 leti z raznimi ukrepi nasilno drobili velike kmetije, jih ne moremo zdaj ponovno z dekreti povečevati. Potreben bo določen čas, da se bodo začele kmetije združevati. Nekateri kmetje bodo ostali - drugi bodo v službi dovolj zaslužili, da ne bodo čutili potrebe po obremenjevanju v popoldanskem času.
Kaj pa uvoz hrane: očitno so pridelki iz nekaterih držav -recimo Poljske - precej cenejši od domačih?
To niso ekonomske cene, temveč jih država, ki hrano izvaža, tudi do 60 odstotkov subvencionira. Odkupne cene, ki jih dosega na primer avstrijski kmet, so precej višje od naših. Za kilogram mesa dobi 40 šilingov, država pa ga izvaža po 18-20 šilingov. Naš kmet pa dobi za kilogram 265 tolarjev ozriroma 26 šilingov. Nismo proti normalnemu tržnemu gospodarstvu, saj smo sposobni konkurirati kmetom iz zahodne evrope, ker smo cenejši.
Vendar zaradi uvoza hrane naš potrošnik ne kupuje ceneje. Uvožena hrana ni cenejša, temveč enako draga kot domača. Zasluži pa posrednik, kajti uvozne dajatve so tako nizke, da zasluži posrednik pri uvozu enega tovornjaka mesa tudi do 30 tisoč mark. S tem ■zasebni trgovci in uvozniki nelojalno konkurirajo domači predelovalni industriji, ki odkupuje od naših kmetov. Naša zahteva je, da se povišajo uvozne dajatve do višine cen na domačem trgu. Denar, ki bi ga stem pridobili, bi namenili
izvozu viškov domačih pridelkov.
Obstajajo že sedaj kakšne subvencije za kmetijstvo?
Neposrednih subvencij ni, če ne upoštevamo nekaj malega za demografsko ogrožene. Iz proračuna je za kmetijstvo namenjenih 9 milijard tolarjev, toda kar 4 milijarde porabijo razne strokovne službe, ostalo pa gre v kmetijstvo v obliki regresa za gorske kmetije, namakalne sisteme in podobno.
Kaj boste kmetje storili, da se spremeni vladna politika do kmetijstva?
Kmetje ne vidimo druge možnosti, kot da z vsemi silami pritisnemo na vlado. Organizirali bomo opozorilne proteste, pa tudi popolne blokade cest. Ne vidimo drugih možnosti. Od vlade smo vseskozi pričakovali, da bomo sogovorniki pri socialnem paktu. Kmetje, združeni v kmetijski zadrugi in kmečki zvezi, smatramo, da smo enakopravni parmer. V tej krizi smo se pripravljeni čemu tudi odreči. Ker pa se vlada z nami noče pogovarjati, vidimo, da bomo morali s svojimi
protesmimi akcijami izsiliti svoje zahteve.
Zavedati se moramo, da je kmetijstvo v interesu vseh Slovencev, saj ne pomeni samo pridelovanja hrane, temveč je tudi ohranjanje življa na podeželju, obdelan in kultiviran prostor. Ne moremo si zamislih turizma brez podeželja, ker smo celinska in ne obmorska dežela.
Ljudje zapiranju cest niso najbolj naklonjeni? Boste to vseeno storili?
Cest doslej še nismo zapirali. Vse akcije so tekle v tej smeri, da ljudem predstavimo naše težave. Zapiranje cest je skrajno sredstvo.
Naša kmečka zveza je doslej vedno podpirala sožitje med delavci in kmeti. Sam živim v takšnem okolju, da vem, v kakšnih težavah so delavci: brez služb ali v strahu pred izgubo službe. Zavedati se moramo, da nismo ne kmetje ne delavci krivi, da tako slabo žiivimo, temveč je nekdo tretji, ki nas oboje izkorišča.
Slavko Sušeč

Kmetijsko gozdarska zadruga Prevalje Trg 67 62391 Prevalje
KMETIJSKO - GOZDARSKA ZADRUGA PREVALJE objavlja po 8. členu odredbe o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se finansirajo iz proračuna (Ur. list RS št. 24/92)
JAVNI RAZPIS
V
za izbiro izvajalca del AGRO in HIDROMELIORACIJ 1993
1.	Naročnik: KMETIJSKO - GOZDARSKA ZADRUGA PREVALJE, Trg 67, 62391 Prevalje
2.	NAZIV DEL: AGROMELIORACIJE 1993 in HIDROMELIORACIJE 1993:
3.	POVRŠINA: 215,87 ha;
4.	PREDMET RAZPISA: Izvedba strojnih del v okvirni vrednosti 22.487.660,00 SIT
5.	Rok za oddajo pisnih ponudb je 14 dni po objavi;
6.	Vse potrebne informacije v zvezi z javnim razpisom posreduje SVETOVALNA SLUŽBA na sedežu KGZ Prevalje, Trg 67 (telefon: 31 - 781, 31 - 793);
7.	Ponudbo z oznako ( Ne odpiraj "JAVNI razpis za izvedbo AGRO IN HIDROMELIORACIJ 93), je potrebno poslati na naslov KMETIJSKO - GOZDARSKA ZADRUGA PREVALJE, Trg 67, 62391 Prevalje;
8.	Projektna dokumentacija je na vpogled na sedežu SVETOVALNE SLUŽBE;
9.	Odpiranje ponudb bo 5.7.1993 na sedežu KGZ Prevalje;
10.	Ponudniki bodo obveščeni o izidu v roku 21 dni po odpiranju ponudb.
J
------------------ PO KOROŠKI ----------------
Kinološki proznih v Slovenj Grad«
Prvič se je v Slovenj Gradcu, najbrž pa na Koroškem nasploh, zgodila velika kinološka predstava, ki jo je tokrat pripravilo Kinološko društvo Šmartno.
Da je na Koroškem veliko ljubiteljev štirinožcev in da se mnogi s psi ukvarjajo tudi profesionalno, je pokazala udeležba gledalcev, ki so na slovenjgraški nogometni stadion prišli v množičnem številu. Poteza mladega, ambicioznega kinološkega društva Šmartno je bila ob pravem času na pravem
je prikazala vaje poslušnosti. Izredno zanimiv je bil nastop vaj poslušnosti zasebne šole Irko iz Črne, vodnika in lastnika Zdravka Pečnika, še zlasti pa so gledalci uživali v njegovem ekshibicijskem nastopu s psom Irkom, ki je lastnika Zdravka ubogal na daljavo samo z gibi rok. To pa še ni vse, Zdravkov pes zna namreč tudi računati.
Agility, atraktiven nastop s psičko zmagovalko raznih tekmovanj, kije vse ovire odlično in hitro premagala.
Zdravko Pečnik kot odličen marker in v vlogi napadalca ■ nepridiprava, ki gaje pes pravkar odkril
mestu. Gotovo pa smo se prepričali o tem, da je za prikaz takšnega števila šolanih psov potrebno dolgo, mukotrpno delo posameznikov s psi, da to delo nikoli ni poplačano z denarjem; plačilo so le izredni uspehi psov na posameznih tekmovanjih.
V Slovenj Gradcu smo imeli tako priložnost videti preko 30 psov, za katerimi so leta vaj in treningov. Naj lepši so bili psi iz psarne Pod Kopska iz Šmartna, ki se že leta ukvarja z vzrejo nemških ovčarjev, pa tudi s šolanjem psov. Ekipa Kinološkega društva Šmartno
Tudi vaja v agilityju je bila izredno zanimiva, saj so jo mnogi gledalci prvič videli, izvedli pa so jo člani Kinološkega društva Maribor. Čeprav malce pozno, pa vendarle je bil višek prireditve v prikazu obrambe in napada, ki so jo izvajali člani društva Šmartno, zasebne šole Irko in tudi organov za notranje zadeve Maribor in Slovenj Gradec.
Policijski psi pokazali nekatere ktivne prijeme \ stopkih napada
so
atra-
po-
obrambe, s katerimi se policija srečuje iz dneva v dan.
Kaj naj rečemo ob koncu? Mlado in ambiciozno Kinološko društvo Šmartno, ki šteje preko 50 članov, si je svoje delovne cilje smelo zastavilo, uspelo je v težko pričakovani prireditvi za ljubitelje psov, medse pa vabijo čimveč mladih članov, predvsem takšnih, ki znajo ceniti prijateljstvo štirinožcev in njihovo zvestobo. Še več takšnih prireditev si želimo, veliko prijateljev psov imamo na Koroškem.
Na svidenje prihodnje leto.
I. Fasvald Foto: F.Jurač
_____	SrHBH
Odlično izšolani psi Organov za notranje zadeve Sl. Gradec in Maribor.
PO KOROŠKI
Bo jeseni olvorilev?
Dostojna mrliška vežica nekega kraja je temeljna potreba, tudi del kulture posameznikov in kraja kot celote.
Ljudje v KS Črneče si že vrsto let prizadevajo za izgradnjo takšnega objekta. Zgodovinsko zaščiteno obzidje, cerkev in pokopališče so namreč postali že davno pretesni. V kraju so opravili že tri samoprispevke, s katerimi so si uredili telefonijo, kanalizacijo, vodovod, vse do elektrike do zadnje hiše. Šele v letu 1991 je nekako prišla na vrsto gradnja mrlišče vežice, ki je danes pod streho, te dni pa se bodo lotili notranjih ometov.
Predsednik KS Vid Filip pravi, da ima pri tem delu vrsto /elo prizadevnih pomočnikov, ki vodijo dela, pa tudi ljudje se organiziranih akcij kar dobro udeležujejo. Odslej bodo seveda
na vrsti že bolj obrtno strokovna dela. Pri delu je sodelovalo najmanj sto ljudi, od firm pa GG Dravograd, Kograd, SO Dravograd in še nekaj drugih. Ljudje, kmetje in gozdaiji, so darovali nič manj kot 84 kubikov lesa, izreden pa je bil tudi prispevek denarnih prispevkov ljudi - krajanov.
Če bo med krajani Črneč ostalo vsaj še nekaj takšnega delovnega zagona, bo jeseni vsekakor vse končano in kraj bo bogatejši za pridobitev, ki je človeku na njegovi končni postaji vendarle prepotrebna.
k.valt
OD KOKU DO fitUH VOD
"Pot do Belih vod traja iz Kotelj po malem skoraj ves dan in vodi, ko se popneš iz doline, skoraj ves čas po višini okoli tisoč metrov. Krasen pogled se ti odpira na gorsko in dolinsko stran in venomer zreš pred seboj ostri vrh Svetega Križa, kamor si se napotil kot romar."
S temi besedami je Prežihov Voranc v uvodu k svojemu potopisu z zgoraj ponovljenim naslovom strnjeno zarisal omenjeno pot.
Letos se spominjamo stote obletnice Vorančevega rojstva. Ravensko planinsko društvo se je odločilo počastiti jubilej svojega rojaka s spominskim pohodom po poti z naše nicinske strani Gore na njeno sončno stran.
"In s hrepenenjem nicinskih ljudi po soncu, po svetlobi sem že od svojega
prvega spomina hrepenel po teh Belih vodah".
Zbrali se bomo 18.6. zvečer v koči na Naravskih ledinah. Čeprav vsi vemo, kje koča je, naj vendarle ponovim za Vorancem, kako je opredelil njeno današnjo lego:
"Ko prekoračimo Godčevo sedlo in zadnjikrat pogledamo dol na našo hotuljsko stran, zavijemo pri Naravniku na levo po pobočju Uršlje gore,..."
Zbirališče bo torej v Koči, kjer nam za začetek poti inž. Mitja Šipek pripravlja kratek kulturni program za uvod na naši poti. Prepričani smo, da bo dojemanje poti naslednji dan polnejše, če bomo temu uvodu prisostovali. Tisti, ki tega ne bi zmogli, pa vseeno želijo z nami na pot, se nam lahko pridružijo še naslednji dan do osme ure na Ledinah.
Želim povdariti, da se ni potrebno ustrašiti uvodoma omenjene Vorančeve trditve, češ da pot traja po malem skoraj cel dan. V resnici in s popolnoma normalno hojo jo je možno prehoditi precej prej. Tudi ne bomo hodili en dan tja in naslednji dan nazaj, kakor so hodili nekdaj romarji, saj imamo za nazaj naročen prevoz. Po poti se bomo nekajkrat ustavili in poskušali obuditi spomin na Voranca in rekonstruirati pot in potovanje romarjev in dogodke, ki jih v potopisu omenja. Našo pot bi radi napravili dostojno spomina, ki ga na njej obujamo.
Romarji iz Prežihovega potopisa so se na koncu poti ustavili pri gostilni Mežnar na vrhu Šenkriške gore. Ko sem pred dnevi kot predhodnica prehodil celo pot, je bilo tam zgoraj vse zaprto, cerkev pa je bila v stanju po vlomu in tatvini dragocenosti. Odločil sem se,
da se bo naša pot zaključila v gostilni Savinek na Belih vodah. Odžejali se bomo lahko po mili volji, čeprav ne tako kot "stari Kravpogar iz Kotelj, tisti, ki je bil štiriindvajsetkrat camar, in je vodil romarje iz Mežiške doline proti Belim vodam." Ta je namreč po naročilu gostilničarja šel v klet potegnit vino iz soda.
"Naročilo je tako temeljito izpolnil, da je bil kmalu primoran zapustiti klet in je kakor senca odvehal pod najbljižji rob, kjer se je zvalil na tla in prespal vso noč, kakor bi ga ubÙ. Za njim so še štirje koroški romarji potegovali vino iz soda z istim uspehom..."
V tednu pred prehodom bo Planinsko društvo Ravne zbiralo prijave za pohod. Interesenti bodo takrat dobili podrobnejše informacije in tudi vplačali avtobusne stroške pri povratku.
Maks Večko
"Krono, ki jo nosi na glavi zdrav človek, vidi le bolan". Še huje pa je, da je bolan otrok, saj si vsi odrasli želijo, da bi
vsaj otroci bili srečni.
Bolezen, ki je prizadela 86 otrok s Koroške, se imenuje cerebralna paraliza. Starša enega takih otrok. Stane in Marija Šegula iz Dravograda, ki vodita koroško društvo za cerebralno paralizo, želita te otroke pripeljati nazaj v zavetje družin. Kajti sedaj so morali drugam: v Kamnik, Vipavo - kjer so pač ustrezni zavodi za njihovo zdravljenje in učenje.
Mogoče se bodo lahko že prihodnje leto učili in usposabljali doma, kajti v
bližini Slovenj Gradca, nasproti nekdanje tovarne Fecro, raste zanje nov center Ivančiča.
Center so začeli graditi lani, ko je občina Slovenj Gradec društvu podarila 240 m2 veliko zgradbo na 1000 m2 velikem zemljišču. Ker je bilo vse zelo dotrajano, so začeli z adaptacijo, za kar so lani zbrali kar 1,7 milijona tolarjev. Denar so prispevale
vse štiri občine in mnoga podjetja in posamezniki.
Letos pa se je gradnja ustavila in to iz dveh razlogov:
zmanjkalo je denarja in ne najdejo novega zidaija.
Kljub vsemu pn Koroškem društvu za celebralno paralizo verjamejo, da solidarnost še ni zamrla, zato so poslali 200 razglednic z opisom centra na naslove koroških podjetij.
Za dokončanje centra Ivančiča morajo zbrati še 6 milijonov tolarjev. Od tega je odvisno, ali bo lepa in trdoživa cvetica Ivančiča zacvetela tudi na Koroškem. Za otroke s cerebralno paralizo bi to pomenilo, da se bodo v njej učili, usposabljali in razvijali družabnost, hkrati pa živeli v zavetju svojih družin, kjer je zanje vendarle najbolje poskrbljeno.
S.Sušec
Holmec je slovil delovno zmago
Nekako ni več v navadi, da bi naše krajevne in druge praznike proslavljali z delovnimi zmagami - z odpiranjem tovarn, delovnih prostorov, komunalnih objektov. Pa je prav lepo, če se to kje še zgodi.
Tak praznik so imeli v soboto, 29. maja, na Holmcu. Lepo število odraslih krajanov in otrok se je popoldne zbralo pri naselju Rudnik. Ko je utihnila glasba po radiu, so pristopili holmeški šolarji in prebrali svoje spise, ki so jih napisali v zahvalo za svojo novo pot.
Vodstvo krajevne skupnosti je namreč poskrbelo, da so dobili pot za pešce ob glavni cesti, ki vodi proti državni meji. Dva do tri kilometre je menda dolga, vredna pa je veliko več (gradnjo je plačalo podjetje Kompas - mejni prehodi), saj pomeni varno hojo za otroke, ki hodijo med šolskim letom vsak dan v šolo, pa tudi za številne odrasle, ki se bodo odslej radi napotoli tudi peš v trgovino ali v gostišče pri Kraljevem križu.
Šli bi tudi do meje, a pot se pri trgovini in šoli, žal, konča. Kot je povedala
predsednika KS Holmec Mira Gerdej, bi pot za pešce prav radi podaljšali - zgoraj do meje in spodaj do križišča na Poljani. Če bodo dobili rento za smetišče, ki ga morajo trpeti na svojem ozemlju in so jo zahtevali od občine, bodo načrte prav lahko uresničili.
Tudi izvajalec Štefan Pori je pripravljen delo enako kvalitetno kot doslej še nadaljevati, čeprav njemu in aktivistom
krajevne skupnosti že doslej ni bilo prijetno poslušati pripomb tistih, ki so proti taki gradnji. Večina krajanov pa jo le podpira in so ponosni na novo pridobitev. Tudi na občini bodo morali slejkoprej priznati, da znajo Homčani dobro gospodariti s sredstvi, ki jih imajo na razpolago.
Sobotni praznik so potem, ko so odprli pot za pešce, na Holmcu proslavljali tako, da so prehodili pot do šole, poslušali koncert zbora Mežiški knapi, po malici pa so se zavrteli ob zvokih ansambla Draj amigos iz Črne.
Bilo je lepo, da se je še sonce smejalo. Ko pa jih je prepustilo večernemu hladu, so mladi krajani sami poskrbeli za gretje, saj so pripravili kres, skoraj takega kot za prvi maj. No, pa ples in vinska kapljica tudi ogrejeta. A kaj bi govorili - takih praznikov in praznovanj se ne bi branili v nobenem kraju. Toda biti mora kdo, ki jih omogoči. Na Holmcu take ljudi (še) imajo.
M.P.
PO KOROŠKI
Vožnjo v neznono
Dve leti sta j?e pretekli od velikega zgodovinskega dogodka za Slovenijo: osamosvojitve. Čeprav smo to doživeli, večini od nas niso znane vse podrobnosti dogodkov, ki so pripeljali do tega, za slovenski narod tako življensko važnega koraka. Naloga sodobnih in poznejših zgodovinarjev bo, da vse to objektivno in
nepristransko opišejo.
Del tega je tudi zgodovinska izredna seja slovenskega parlamenta, ki je bila v noči od 29. na 30. junij. Nenadni napad na Slovenijo je tetjal hitre nujne ukrepe, ki jih je po Ustavi lahko sprejel le parlament kot najvišji organ. Glavne točke dnevnega reda so bile: zavrnitev vseh ultimatov Vrhovnega štaba JA, proglasitev JA za agresorja in priznati To za obrambno silo Slovenije. Ker je bila seja tajna, je bila sklicana po telefaksu, za prevoz pa so morali poskrbeti vamosmi organi.
Poslanci s Koroške smo se vozili s kombijem mežiškega rudnika. O tej vožnji bi se dalo še kaj napisati, za danes pa objavljam le posnetek iz kombija. Predstavljam udeležence, za vsakega pa eno značilno misel. V stilu Prepiha, seveda.
Prva vrsta:
Prvi: prim. dr. Drago Plešivčnik: "Niti v bolnico nisem smel pogledati".
Drugi: Ervin Kokošinek, učitelj: "Ko bi le skupščinska restavracija bila odprta!"
Tretji: inž. gozd. Ludvik Kotnik : "Na tej seji pa bom moral vztrajati do konca."
Četrti: Alojz Grabner, kmet: "Zakona o gozdovih ne bomo obravnavali".
Druga vrsta:
Prvi : Ivan Dretnik - Ajnžik,kmet: "Le
zakaj me vlačijo s silo, saj se sej redno udeležujem!"
Drugi: inž. met. Jože Studenčnik: "Na Klub stranke ne bom mogel iti."
Tretji: Albin Kac, direktor: "Za to sejo nisem mogel imeti izgovora."
Četrti: Jože Kramer,učitelj: " Nobeno izgovarjanje ni pomagalo".
Ajnžik
Kmetijsko gozdarska zadruga z o.o. Dravograd, meža 21 Dravograd
OBJAVLJA
na podlagi Pravilnika o 'načinu in postopku oddaje objektov izvedbe del (Ur.list SRS št. 27/85)
JAVNI RAZPIS
Za izbiro izvajalca za izvedbo agromelioracijskih del po "Ureditvenem načrtu in investicijskem programu izvajanja agromelioracij travniških površin v hribovitih in gorskih predelih na območju občine Dravograd - leto 1993, ki ga je izdelala Kmetijska svetovalna služba - Preglau Franc, ing. agr. marca 1993".
1.	Investitor: Kmetijsko gozdarska zadruga z o.o. Dravograd, Meža 21, 62370 Dravograd
2.	Predmet razpisa: planiranje kmetijskih površin, gradnja poti, kopanje jarkov, odvoz materialov
3.	Vso dokumentacijo lahko ponudniki dvignejo na Kmetijsko gozdarski zadrugi Dravograd, Meža 21
4.	Orientacijska vrednost del je 2.800.000,00 SIT
5.	Predvideni rok pričetka del je julij 1993
6.	Merila za izbor najugodnejšega ponudnika:
-	cena za razpisana dela
-	reference pri izvajanju takih ali podobnih del
-	ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik
7.	Interesenti morajo oddati ponudbe do 12. ure osmega dne po objavi tega razpisa na naslov KGZ Dravograd, Meža 21 v zaprti kuverti s pripisom
"NE ODPIRAJ- PONUDBA ZA IZVEDBO AGROMELIORACIJE"
Odpiranje kuvert bo v ponedeljek, 28.06.1993, ob 10. uri v pisarni direktorja KGZ Dravograd.
8.	Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 5. dneh od dneva odpiranja ponudb.
KGZ DRAVOGRAD
GLASBA
Merki z (vresengo 93
-posebej za Prepih Tomaž Bane
1 X BAND
Na letošnjem evrovizijskem festivalu v Millstreetu na Irskem, na katerem je prvič nastopila Slovenija, je imel tudi Koroški radio nekaj zraven. Tja je poslal posebnega poročevalca, ki je Prepihu prišepnil, da so fantje iz 1 x Benda, ki so zastopali Slovenijo, malce razočarani zaradi slabe uvrstitve, vseeno pa se z optimizmom z mednarodne vračajo na
slovensko glasbeno sceno. Menda bodo v kratkem "upokojili" plešoča in pojoča dekleta, ki so jih spremljala na Eurosongu ter se v stari zasedbi (z basistom) opravili na koncerte po Sloveniji. Izdali so tudi kaseto z naslovom "Novo jutro", njihovo uspešnico Tih deževen dan pa lahko najdete na istoimenski kaseti skupaj z drugimi slovenskimi skladbami, ki so se potegovale za nastop na evrovizijskem festivalu.
NIAMH KAVANAGH
Simpatična in prijazna Niamh Kavanagh / Irske je zmagovalka letošnjega evrovizijskega festivala. 25-letna bančna uslužbenka iz Dublina je (uradno) začela peti s sedmim letom starosti v šolskih zborih, nadaljevala je v mladinskih, od leta 1982 - 1986 pa je bila v profesionalni pevski šoli, kjer je izpopolnila tehniko petja. Ob vsem tem jo zanima business, vseeno pa ima najraje blues in soul glasbo. Zato ni nič čudnega, da ji je vzornica Aretha Franklin. Za tri skladbe, ki jih je zapela v filmu "The Commitments", in ki so izšle tudi na soudtracku, je prejela zlato ploščo. Rada pogleda dober film in je požrešna bralka.
ANNIE COTTON
Tretjeuvrščena Annie Cotton (Švica) je zvezda neke vrste kanadskega Beverly Hillsa. Stara je 17 let in ima za sabo že kar nekaj filmskih in glasbenih izkušenj, nastopala je v glasbenih komedijah in musiclih. Na nekem musiclu v Quebecu jo je opazil klaviaturist in aranžer Mark Sorrentino (Sweet People, Gipsy Kings). Začela sta sodelovati in kmalu je izšel album, na katerem je tudi skladbica 'Moi, tout samplement’ in ki ga je Annie podarila tudi za poslušalce Koroškega radia.
GLASBA
NAJNOVEJŠA NOVICA
Duo Kora
Zaradi težav (glasilke) je moral Toni Apohal žal zapustiti Duo Kora. Zamenjal ga je Božo Kolarič, sicer že prekaljeni glasbenik v nekdanji član razpadle Četrte dimenzije in še nekaterih drugih bendov - tudi priložnosmih zasedb, glasbeni urednik na Koroškem radiu.
V začetku leta 1993 so se Milan Kamnik, Toni Apohal in Božo Kolerič sicer že pogo-vajrli o sodelovanju oz. raz-šitirvi Dua Kora na trio, vendar se je pač obrnilo tako, da sta na koncu spet ostala dva. Z izkušnjami, ki jim imata, bosta zagotovo kvalitetno nadaljeva-
la že zastavljeno delo. Poleti ju čaka precej nastopov, saj je konec koncev treba promovirati kaseto (Rad 'mam pir), imata pa pripravljenih že nekaj skladb za naslednjo kaseto. V studio se bosta odpravila zgodaj v jeseni, za spremembo pa bo nekaj komadov prispeval tudi Božo, kar bo po svoje zanimiv dodatek k sicer že preverjenemu Milanovemu stilu.
Fanta obljubljata, da bosta še naprej ostala zvesta Koroški in njenim ljudem, čeprav se ne mislita zapirati le v ožji krog, pač pa ciljata tudi drugam. Kam, to bo pokazal čas!
I L E X
Skupina llex je ime, ki se že nekaj časa pojavlja na Koroškem glasbenem nebu. Njihove pesmi so se priljubile poslušalcem lokalnih radijskih postaj, bili so na TV, v časopisih...
Te dni pa so v samozaložbi dočakali izid svoje prve kasete, ki nosi naslov "Barvno nebo”. Promocija (in vse kar sodi zraven) bo 18. junija 1993 ob 20. uri v Kulturnem domu Stan trg. Gosta večera pa bosta Duo Kora
Člani skupine llex:
Iztok Mirti - vokal, kitara, blok flavta,
LESTVICA
<£53S~	7$ŠSi
Primož Juvan - kitara, back vokal,
Danilo Karlin - kongi,
Benjamin A Pirnat _________________________________________
bas krtara, back vokal.
Skupina obstaja od leta 1990, ko sta se zbrala Iztok -Baldi in Primož_Cima, z idejo o skupini, ki bi delala svop glasbo. V treh letih se je zamenjalo kar nekaj članov, spreminja pa se tudi glasba. Fantje sami pravijo, da niso vezani na kakršnokoli glasbeno usmeritev, ampak igrajo avtorsko, razpoloženjsko glasbo, ki je enkrat lahkoten country, drugič skoraj pop in nenazadnje lahko slišimo tudi pošten blues, rock pomešan z jazzom.
Kaj pomeni ime skupine llex? Fantje so povedali, da je to latinsko ime za božji les. Zgodba oz. zgodovina llexov sega deset in več let nazaj, ko je Iztok Flirti igral v Duo Koldi. Tako so v bistvu skladbe za kaseto Ban/no nebo začele nastajati že takrat (Sanj, Pernati prijatelj), vseh je na kaseti 13. Nastale so spontano -bodisi iz izkušenj ali iz spoznanj. Besedila na kaseti so nekaj posebnega. Nikjer ni omenjena politika (nekaten jo tako radi mešajo v glasbo). Besedila govorijo o sreči, prijateljstvu in nekakšni posebni ljubezni, ki je znana le llexom - z enim stavkom lahko rečemo : "Si srečen, prijatelj?"
Kaseto Barvno nebo so pripravljali dobro leto in jo posneli v studiu zlati zvoki Igorja Podpečana in studio Radia Alfa. Pri snemanju so pomagali prijatelji, ki pomagajo tudi pri živih nastopih: M. Kristan, I. Podpečan, M. Vavče, D Prosen, V. Simetinger.
3. ACE BASE - All. THAT SHE WANTS Meri prispelo pošt» smo izžrebali nagrajenca, ki bo po pošti preje! kaseto. To je
Kotnik Luka Francetova S 62380 Slovenj (Tradoc
Še naprej bomo vaše predloge oz. glasove nagrajevali s
lis-----------:-------—---------—-----------------——
Producenta sta bila Igor Podpečan in Miran Vavče. Naslovnico sta oblikovala Spomenko Fele in Blaž Praprotnik, fotografijo pa je posnela Tina Hauser.
Fantje postavljajo na prvo mesto skladbo Bela luna, ki se je pn poslušalcih Koroškega radia, Radia Alfa, Radia Trbovlje in Sevnica kar dobro prijela in je nekakšen razpoznavni znak llexov.
Kaseta je izšla v samozaložbi v nakladi 500 izvodov. K izidu kasete je pripomoglo kar nekaj sponzorjev, ki so pomagali tako in drugače. Velika zahvala pa gre kulturnemu društvu Slovenj Gradec (upamo, da bo praksa za prihodnost ista). Načrti llexov so sestaviti 10 (ali več) ansambel ter ustvarjati lastno avtorsko glasbo, kajti idej in inspiracij je že za več kaset.
Za llexi je že kar nekaj medijskih nastopov, med drugimi na TV v oddaji "Poglej in zadeni", Koroškem radiu, Radiu Alfi, o njiih so pisali v Gromu, Stepu, Delu in tudi Prepihu.
V kratkem se fantom obeta par koncertov po Sloveniji in nastopi v Avstriji.
Kaj reči za konec zgodbe?
Skupina llex je prava osvežitev na glasbenem področju Koroške in tudi širše. Originalna besedila (več avtorjev) in glasba (avtor večine je Iztok Hirtl) sta naredila llexe privlačne tako manj zahtevnim poslušalcem, kot tudi tistim, ki hočejo nekaj več. Tisti, ki hočete več, pa boste kaseto kupili in jo z užitkom poslušali ali pa prišli na kakšen njihov nastop.
Skupina llex bo dvema bralcema Prepiha, ki bosta pravilno odgovorila na zastavljeno vprašanje, podelila kaseto Barvno nebo.
Koliko prstov na nogi imajo vsi člani llexov skupaj. Če stojijo na eni nogi?!!
Odgovore pošljite na uredništvo Prepiha.
Darko Kašnik
MEŽIŠKA DOLINA
S
<
>0
o
a
<
z
o
LL
£
O
O
Z
O
s
p
o
UL
FOTO MONOGRAFIJA MEŽIŠKE DOLINE
62390 Ravne na Koroškem
DRUŽABNA KRONIKA
	
Kje so novinarji?
Naša novinarska kolega sta nam potožila: Na predstavitvi popotovanja od Raven do Irske, ki je oni dan potekala v Študijski knjižnici na Ravnah, je predsednik vlade Matic Tasič resignirano ugotovil, da se lepega popoldneva žal ni udeležil noben novinar. No, na predstavitvi je bil prisoten Marko Vrečič.
Nekaj dni za tem so na ravenski seji vlade veselo ugotavljali, da lahko za spremembo vsaj enkrat sproščeno razpravljajo, ker na seji ni novinarjev.
No, na seji je bila Mojca Potočnik.

iiliilil

Navdušenje
Znana liberalna demokrata Dušan Krebel in Vilko Černovšek sta navdušena, kajti na male zaslone se je spet vrnila serijalka Gozdna hiša Falkenau. Veseli sta tudi njuni soprogi, kajti mlada moža sta vsaj takrat zagotovo doma, da uživata ob napeti zgodbi.
Če bomo resnično zalili Poljano, potem velja razmisliti tudi o našem predlogu: sredi Poljanskega jezera je treba ohraniti današnjo cerkev, kajti tako bi dobili drugi slovenski otok in drugi slovenski Bled.
BAGATELA
Zdelo se nam je nadvse smešno, ko so pred časom ponujali Elan v najem za eno samcato marko. Smeh nas mine, ko zvemo, da je v delitveni bilanci ravenske železarne Specialna jeklarna ovrednotena s cifro 500 tisoč tolarjev.
©lènmi
Ženska družbica v zdravstvenem domu na Ravnah je oni dan pri kavici razpravljala, kateri je naj lepši moški na občini Ravne. Ustavile so se pri generalu Branetu Dervodelu, šefu vojnega odseka, ki so ga izbrale za mistra ravenskih občin.
Ta izbor pa je med drugimi moškimi v občinski zgradbi sprožil veliko zavisti.
ODNEŠENA V IN B
Našel se je nepridiprav in je v noči z nedelje na ponedeljek odnesel črki v in b z napisa gostilne Pod velbom v Slovenj Gradcu. Pomembna slovenjgraška postojanka nočnega življenja pa še naprej deluje. Lastnik Peter Gregor se še posebej jezi zaradi tega, ker so črke rezultat ročnega dela in bodo tako stroški za popravilo večji. Sicer pa je Pero takole komentiral dejanje zbiralca črk: "Ne vem, ali so to naredili žejni gostje, ker imamo v nedeljo zaprto, ali kdo drug. Vsekakor bom to popravil - napis in delovni čas."
DRUŽABNA KRONIKA
IN PREPIHANE CVEKE
ČESTITKA Kje SÌ
Ob nadaljevanju gradnje malih vrat v Evropo želi Mirku Kotniku vse najlepše in obilo uspehov - Vladek. Za veselo razpoloženje vam poklanja pesem Fršolnga.
Učitelji so stavkali in tožili nad slabimi plačami. Drži, da so slabe, vendar bi si svoj materialni položaj lahko popravili po zgledu nekaterih občinskih funkcionarjev s popoldanskimi firmami. Svoje vzroke pa lahko poiščejo tudi pri kolegih: Zmagajev Era uspešno goji kalifornijske črve, Stoparjev Robi pa lepo skrbi za svojo športno trgovino.
Razočarani
Jagri
Jagri iz mariborskega bazena so se nedavno srečali na Rimskem vrelcu. Javorcem so jasno in glasno posedali, da vsaj še dve leti ne bodo imeli svoje jage. Itili pa so jngri po svoje tudi malce razočarani, saj jih ni pozdravil nihče od občinske smetane. Svojčas so v zeleni bratovščini bili sami pomembni možje in se je politika krojila v lovskih kočah. Danes je vse drugače, prvo Ivesedo ima reket.
T
U
R
I
Z
E
M
Letos je leto turizma in na Koroškem sta bili doslej dve posvetovanji ali sestanka na to tematiko. Tako na sejo gospodarske zbornice kakor tudi na sestanek z doktorjem samoupravljanja Marjanom Rožičem (sedaj predsednikom slovenske turistične zveze) so bili povabljeni tudi predsedniki občinskih vlad. Rezultati: Komljanec (dve udeležbi), Komik (ena udeležba), Fras (nič udeležb), Tasič ( nič udeležb).
F0T0B0DICA
Kako čudovito dobrodošlico naključnemu obiskovalcu nudi pogled na tablo, ki označuje začetek Mežiške doline. V letu turizma, ki se menda tiče tudi Mežiške doline, si takšne "dobrodošlice" ne bi smeli privoščiti, saj poleg Kralja Matjaža predstavlja tudi rjo.
Fotografijo smo posneli pri Dulerju. P.S.
Menda ni na Holmecu nič boljše.
Jožko?
V zadnjem mesecu sta bili v Mežiški doljni dve pomembni srečanji. V Črni so spregQvorili o ekološki problematiki Črne z okolico, na Ravnah pa o problematiki kulture, s poudarkom na financiranju. V študijski knjižnici na Ravnah je sodeloval tudi minister za kulturo Sergij Pelhan.
Gospod Jožko Kert kot minister za varstvo okolja v vladi gospoda magistra Majica Tasiča se okrogle mize v Črni ni udeležil, dasiravno se bi glede na funkcijo to spodobilo. Bil pa je gospod Kert v študijski knjižnici, in prisotni so se spraševali, ali je gospod Kert minister za kulturo ali vendarle še vedno minister za okolje.
OPRAVIČILO
V zadnjem Prepihu smo gospoda Tasiča imenovali MacTasič, kar je seveda velika napaka. Matic namreč ni bil na Škotskem, ampak na Irskem. Torej se pravilni priimek glasi O’Tasic.
POZOR, TARLA.!
Prevaljčani in ostali: pozor! Sprehod skozi Prevalje je lahko zelo nevarna pustolovščina,
kajti na vsem lepem vam lahko pade na glavo kakšna tabla kakšne trgovine. To seje te dni že
zgodilo. Kljub temu pa ne priporočamo, da bi skozi Prevalje hodili po sredi ceste.
Nostalgija
Slovenjgračanom je sila žal, da so pred desetletji dopustili, da so ukinili železnico skozi Mislinjsko dolino. Še posebej jih je grabila nostalgija te dni, ko so v mestu spet imeli vlak, tokrat le sejemski, ki je vozil teden dni.
JZ

Selitev Korošcev
.Novi ravnatelj slovenjgraške glasbene šole naj bi postal Branko Čepin, sicer pravi Korošec iz rodbine glasbenih Čepinov. Eden od pogojev za prehod na glasbeno šolo v mestu miru pa je bil, da se sčasoma preseli v Slovenj Gradec. Tako je pač: poleg policajev, ki naj bi po pravilu bivali v kraju službovanja, se temu pridružuje tudi kulturna sfera.
CRNJANSKA
ATRAKCIJA
Svojčas je bil medo tista prava črnjanska atrakcija, danes pa se skupine turistov iz
________________domovine in tujine
zbirajo okrog cerkvenega hrama. Pa ne samo zato, ker je resnično lepo vzdrževan in urejen. Ogledujejo si bodečo žico, ki naj bi preprečila, da bi nepovabljena noga stopila na nedolžno travico.
Prodaja
Korošci smo dočakali velik dan. Poleg centra v Slovenj Gradcu bodo nadaljevali z deli tudi v Dravogradu.
Ker bo tudi dravograjskih šest tisoč kvadratov potrebno prodati, je najbolje, če si gradbeno podjetje Grosuplje kupi pisarno v Katici in od tam ureja nadaljno prodajo.
RADIO
DURHCUG
Dežurni
govorec
Dežurni govorec v radeljski občini tovariš Marjan Ternik se je spet izkazal. Ob predstavitvi lepe knjige Brede Bobov-nik je imel Matjan zelo lep nagovor, ki je segal do srca.
Morda pa bo ta nagovor segal tudi tja, kjer se odloča o usodi parka in dvorca, ki so ga v zadnjih letih in desetletjih po malem izropali. Breda Bobovnik je s to knjigo svoje opravila, sedaj je na vrsti občina.
SEUTVE
RADIJCEV
Lansko leto je presenetljivo zapustil Koroški radio Boštjan Polutnik. Ker vemo, da med tejst ljudmi" že dolgo škripajo odnosi, smo pričakovali še kakšen odhod iz te hiše. Pred kratkim je odšel na Radio Alfa Tomislav Merčnlk, glasbeni redaktor, ki |e bil na prejšnjem delovnem mestu tudi suspendiran. Menda iz prav banalnega razloga. Merčnik zdaj vleče "reglarje" na Alfi in premetava CD kramo.
V	tem času pa na Koroškem radiu nedvomno najbolj obžalujejo odhod tajnice Marjane Rebernik, najčudovitejše osebe te medijske hiše. Gospa Rebernik se po medijskem vrvežu zdaj preizkuša na področju notranjih zadev Verjamemo, da se je že vpeljala v nov posel.
V	zraku pa je minule dni visel še en odhod. Tega je namreč napovedala "mišica" Andreja Petrovič , ki pa so jo uspeli prepričati, da ostane. Le kaj so ji obljubili? Morda kakšno uro napovedovanja več. In dobre odnose.

«uspeu.se.a.iar.vograj.K (pa tudi ravenska) občinska
Nekatere znane osebe iz radeljskega konca zelo skrbi novica, da so policisti v enem od bifejev v njihovem kraju odkrili pravo prostitucijo z elementi zvodništva. Ker so bili nekateri redni gostje teh naslad - kolikor so pač trajale-, je skrb povsem upravičena, saj se govorice širijo in bi za nekatere utegnile biti zelo neprijetne. Menda se zdaj ti možje držijo kril svojih žena, da bi jim dokazali, kako so jim zvesti, uslužni in sploh oh in ah...
lagrajenci
Tako. Tudi na Ravnah so podelili občinske nagrade. Dokler bo še obstojala ta občina v današnjih razsežnostih, pa je nujno, da dobi nagrado tudi znani gradbenik Miran Igerc. Čeprav je v Arthurjevi stranki, je Igerc izkazal svoje svetovljanstvo, saj je v Kotljah postavil kapelico.
TRGOVSKO
POSLOVNI
CENTER
DRAVOGRAD
VELEBLAGOVNICA
TRGOVINE
POSLOVNI
PROSTORI
LOKALI
Informacije in
GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE LJUBLJANA, EMONSKA 8 TELEFON: 061/158306
prodaja:
P=K>hG
PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING DOMŽALE, LJUBLJANSKA 34 TELEFON: 061/712010
HOROSKOP
Horoskop xo Korošice in Korošce
OVEN
V mesecu juniju za Korošce zvezde prijazno svetijo. Ovnom se obeta regres, kar bo dovolj za nekaj steklenic piva na Ivarčkem jezeru ali tako imenovanem Koroškem moiju. Za pravo, slano morje letos ne bo dovolj denarja. Borovnice dobro zorijo, za gobe bo slaba letina in kriza se obeta jeseni, ko bo treba kupovati ozimnico.
Upravičeno ste zaskrbljeni nad usodo svojega dnevnega gastarbajterstva kajti če bo na oblast na avstrijskem Koroškem ponovno prišel Haider, boste postali eden od množice Korošcev tostran meje, ki zaman iščejo delo. Zato šilinge rajši naložite v kakšen lokal ali stroj, namesto da se hvalisate z novim avtomobilom. Socialno podporo boste izgubili.
DVOJČKA
Hvaležni bodite novi oblasti, ki vam je vrnila premoženje, ki so ga rdeči pred pol stoletja odvzeli
vašemu dedu. Vendar vam grozi neizmerna nevarnost, da boste z lahkoto pridobljeno bogastvo hitro spravili po grlu. Sovražijo vas ljudje, ki so zaradi tega izgubili delo. Sovraštvo teh ljudi je večje kot je bilo vaše sovraštvo do socializma
Vaša velika nesreča je, da živite v občinah, kjer se lokalna oblast bolj ukvarja z zasebnimi podjetji kot pa za dobrobit občine in občanov. Prihaja čas,' ko boste morali zavezati svoj jezik, kajti govorili bodo lahko le tisti, ki imajo kaj pod palcem. Boljše je močiti v posteljo kot pa zamočiti na delovnem mestu. Napak nikoli ne priznajte.
LEV
Oddahnili ste si, ker je najbolj znan koroški kriminalist napredoval in odšel v Ljubljano. Zdaj boste v svojem podejetju lahko plužili v kalnem in preden vam bodo prišli na sled,boste večino trgovin že privatizirali. Vendar: zmaj vrača udarec in vaš spanec ne bo miren.
DEVICA
Obiščite zdravnika, dokler ste še zdravi, kajti bolnim ni pomoči. Premaknjeni Kralj Matjaž na Peci vleče energijo iz brade in blagodejnost na ljudi v Mežiški dolini je očitna. V zeliščnih trgovinah na Koroškem poiščite čaj z imenom Blažev žegen, ki vam bo zagotovo pomagal.
(Q) TEHTNICA
Ponudila se vam bo priložnost za nakup nečesa, o čemer ste že dolgo sanjali. Vaše sanje, lastno stanovanje. Uživajte v imenitnem stanovanjskem standardu naše regije in v lepem bivalnem okolju. Dolina smrti je vselej bila le privid in izmišljotina razrednega sovražnika.
ŠKORPIJON
Naj vas ne bo strah. Udba je uničila tudi vaše papirje in ni nevarnosti, da bi prišlo do diskrditacije. Seveda pa mnogi vaše sosedje in prijatelji vedo za vaše honorano sodelovanje in tega zgodovinskega spomina ni mogoče izbrisati. Ugodnosti, ki ste jih na ta račun uživali, so
neprimerno manjše od današnjih neprijetnosti.
(%£) STRELEC
Amor deluje in vaš partner resno sumniči. Vaši izgovori so trivialni in vse pogostejše izostajanje od doma poraja dvome. Avtomobil parkirajte za policijo, kajti pred diskoteko ga opazijo prav vsi in z veliko mero privoščljivosti povedo vaši ženi. Izkoristite užitke disko noči, kajti na diskoteko bodo kmalu obesili ključavnico.
si) KOZOROG
Končno ste pustili pri miru politiko, ki vam ni pisana na kožo. V politiki ste bili kot slon med porcelanom in ste Korošcem naredili več škode kot koristi, dasiravno ste se trudili. Vaša vest pred Bogom je čista in to vam je lahko v tolažbo. Res pa ste si v teh letih nabrali več sovražnikov kot prijateljev.
^ VODNAR
Odpravite se na sprehod ob Dravi, kar vam bo pomirilo živce. Vaše ambicije so v obratnem sorazmerju z vašimi sposobnostmi in na vrhu vas drži samb anemičnost ljudskih množic. Poskrbeli ste že za vse družinske člane in prijatelje. Preobremenjeni ste in zato tudi delate toliko napak.
(H mbi
Pustite pri miru otroka, ki je gimnazijo končal z dvema popravnima. Ali ste se mote- -biti poprej vprašali, kako je z učnim uspehom, ali se resnično uči pri prijateljici ali pa morebiti vleče travo v zanikrnem bifeju? Manj se pehajte za materialnimi dobrinami in več časa posvetite otrokom.
PO KOROŠKI
Poglejmo k sosedu
ložipoti
mSovmOo
Gradnja ceste Arnfels - Kapla
Novi smerokazi v Oberhaagu
Da bi olajšali gostom in domačinom orientacijo in jih nemara tudi spodbudili, so v sosednjem Oberhaagu postavili nove kažipote. Prvič v zgodovini stojijo tudi v tem prijetnem mestecu kažipoti za Remšnik in za Brezno.
V tem času je zgrajena tudi cesta iz Amfelsa -Andraža proti maloobmejnemu prehodu Kapla. Po dolgih dogovorih in planiranjih je župan Haibl dobil od Štajerske deželne vlade denar za štiri kilometre ceste. Spodnji ustroj ceste je bil izgotovljen v enem tednu.
Tu kaže posebej izpostaviti dejstvo, da znajo vedno izkoristiti material, ki je na kraju gradnje, za kar danes obstaja vrsta mobilne mehanizacije. Vzporedno so uredili pokrajino, prinesli ljudem boljšo cesto in se povezali s sosedi kot se spodobi.
-kv
So medicinske sestre zaposlene v zavarovalnicah?
Res je, da je Prepih nedavno tega pisal o zdrahah in nesoglasjih, ki so vedno glasnejše v zdravstvenem domu v Radljah. Da so nezadovoljni povsod, sem se lahko prepričala sama, ko sem svoja dva otroka pred nedavnim popeljala k naši izbrani zdravnici Ireni v Vuzenico. Že ko sem oddala knjižice, sem začutila, da nekaj šepa.
Pa bi se gotovo tudi ne razjezila, če "bi ne čakala in čakala. Ko nas sestra Slava le pokliče naprej, jo vidim za RAČUNALNIKOM. Pnjetno sem presenečena:	"Ohoho,
torej ste se končno tudi vi posodobili!” Požgečkam sestro m zdravnico. Pa ne ena ne druga ni vesela.
"Torej niste zadovoljne zdaj, ko vam delo teče lažje od rok in imate končno vec časa za bolnika. Zdaj se bom lahko celo pogovarjala z vami, ne da bi v ozadju čutila napetost in nelagodje. Morda mi bo katera dala"celo kak nasvet in mi ne bo treba za vsako manimanjšo figo tekati v lekarno...'
Slava Umavt, višja medicinska sestra v zdravstvenem
domu v Vuzenici, pa ni delila mojega navdušenja: "Res je, da smo v februaiju dobili računalnike z namenom, da vanje vnašamo podatke, ki bi naj koristili našemu delu in nam tako prihranili čas, ki bi ga tako lahko posvečali bolnikom. Toda, saj ne gre za naše delo! Postali smo servisna služba zavarovalnic. Zanje moramo vnašati vse do obračunov. Pri tem pa nam nihče ni razložil niti osnov! Predlagala sem, da bi v Vuzemci - kar bi bilo logično - uvedli centralno datoteko, kjer bi za računalnikom sedela za to usposobljena oseba, mi v ambulantah (otroška, splošna, obrama, zobna) pa bi kadarkoli lahko z določenim
ukazom na svojem monitorju dobili željene podatke. Pa ne, to preprosto ne gre! Vsi po svoje se moramo tako učiti. Seveda nimam nič proti učenju, vprašujem pa se, čemu sem potem sploh hodila v medicinsko šolo, če ZDAJ NJMAM ČASA OPRAVLJATI SVOJEGA DELA! BOG NE DAJ, da bi poslušala koga, ki ga muči visok ali nizek pritisk in mu celo svetovala, kaj naj je, kako in koliko naj se giblje, kaj je koristno in kaj ne... ker preprosto ne morem!
Vidite, v računalnik moram vnesti celotno kartoteko bolnika, recepte, napotpice, staležne liste, potrdila... Če bi bila zelo vešča računalnika, bi za vsakega bolnika potrebovala več kot dve minuti. Samo, to jaz nisem, ker niti strojepisnega tečaja nimam... Dnevno pa pri nas na vrata potrka okoli šestdeset bolnikov. Kadar so kakšne epidemije, recimo gripa, pa otroške bolezni, je to število
znatno višje! Zamislite si šele zobne asistentke. Kako lahko sedi za računalnikom in hkrati pomaga zobozdravnici, ko vam vrta po zobeh!"
Zdaj jo torej razumem. Njeno molčečnost, tihoto, pa tega, da mi kaže hrbet, ko jo med odprtimi vrati pozdravim.
"To na ni vaše edino delo, kajne?"
"Seveda ne! Še vedno strogo zagotavljam individualno zdravstveno vzgojo. Prepričana sem, da se mora začeti pri najmlajših. Zato hodim po šolah in mlajšim šolaijem svetujem in dajem nasvete o osebni negi, med starejšimi šolarji pa se pogovarjamo ( in učimo) o alkoholizmu, o škodljivosti le_tega, o narkomaniji, o vseh vrstah zasvojenosti, pa o spolni vzgoji, načinih prehranjevanja in o zdravi hrani.
T. Repnik - Vrhnjak
PO KOROŠKI
NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE RAVNE
Ob občinskem prazniku je skupščina	občine	Ravne	na
Koroškem podelila	nagrade in
Nagrade občine Ravne za leto 1993 so dobili Vera Mrdavšič, Ivan Hočevar in Jaroslav Kotnik, priznanja pa Center za ysposablianje, delo in varstvo v Qmi, Maksimiljan Paradiž in Stefan Zver.
Slavistka prof. Vera Mrdavšič je dobila občinsko nagrado za svoje dolgoletno požrvovatno pedagoško delo na ravenski gimnaziji, za neprestano skrb za materinščino, širjenje bralne kulture, za pomoč mladim literarnim talentom, za strokovni prispevek pri pripravi srednješolskega učbenika, za dejavnost v svalističnem društvu ter za topel človeški odnos do dijakov, sodelavcev in drugih.
Ivanu Hočevarju so podelili nagrado za delo v ravenskem Društvu invalidov, ki mu predseduje že 18 let, za sodelovanje v Občinski gasilski zvezi in Gasilski zvezi Slovenije ter v CB-klubu Koroška, zaslužen pa je tudi kot član organov KS Cečovje.
Upokojeni župnik Jaroslav Kotnik je dobil občinsko nagrado za svoje živliensko delo, ki ga je opravil kot voditelj župnije Ravne na Koroškem. Odlikuje se po strpnem in spoštljivem odnosu do drugače mislecih in s pripravljenostjo pomagati vsem, ki pomoč ptrebujejo,-Kljub težavnemu času, v katerem je vodil župnijo, je uspel vzdrževat sakralne objekte in ohraniti kulturno dediščino v njih sedanjim in prihodnjim rodovom. Priznanje občine so dobili : Center za usposabljanje, delo in varstvo v Cmi ob 25 - letnici delovanja in skrbi za prizadeto mladino, Maksimiljan Paradiž s Prevalj za dejavnost v krajevnih društvih m za pnspevek pri ghranjanju kulturne dediščine ter Stefan Zver iz Cme kot aktivist TVD Partizan, funkcionar Nogometnega kluba Peca in predvsem za svoj pnspevek pri gradnji športnih in drugih objektov družbenega pomena v kraju.
PLAKETE
PREŽIHOVEGA
VORANCA
Skupščina občine Ravne podeljuje tudi priznanja za delo v kulturi - zlate, srebrne m bronaste plakete Prežihovega Voranca.
Zlato piatelo za leto “1993 je dobil Tone Ivartnik za svoje dolgoletno
zborovodsko in organizatorsko delo -je dirigent mešanega pevskega zbora Podjuna iz Pliberka, umetniški vodja Koroškega okteta z Raven in eden pobudnikov zborovske revije Od Pliberka do Traberka; zaslužen je za sodelovanje med koroškimi Slovenci na obeh straneh državne meje.
Franc Boštjan z Raven je dobil izredno zlato plaketo za svoj prispevek k razvoju likovne dejavnosti v občini. Je slikar in član Društva slovenskih likovnikov, dolga leta je vodil slikarsko kolonijo
Železarne Ravne ter ravenski Likovni salon.
Karla Oder , kustosinja Koroškega muzeja na Ravnah, je dobila srebrno Prežihovo plaketo za knjigo o Mežiški dolini, njenih krajih in ljudeh. Izdala jo je leta 1992 pn Žnanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani pod naslovom: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje: Občina Ravne na Koroškem.
Adolf Rauter je dobil srebrno plaketo za svoj pnspevek k razvoju gledališče dejavnosti. Deluje kot
igralec in scenograf v dramski skupini Mežica - Prevalje.
Bronaste Prežihove plakete so dobili : Ivanka Komprej s Prevalj za organizacijo kulturnih srečanj na Uršlji gori, Jože Krenk za igralski prispevek v gledališki skupini Mežica - Prevalje, Franc Podmeninšek za dolgoletno pevsko dejavnost, Mojca Potočnik za publicistično delo in Lojze Rebernik za organizacijsko in strokovno delo pri Harmonikarskem orkestru KUD Prežihov Voranc na Ravnah.
Vsem iskrene čestitke!
M.P.

Zgled bi si morali jemati pri čebelah.
Skoraj vsakodnevno smo pred leti srečevali FRANCA ODRA iz Mislinje, kako se je s kolesom vozil k svojim varovankam. Za Franca bi lahko dejali, da je posebnost Mislinje, saj kljub svojim 93
v njegovem življenju. Kar pa je še pomembnejše in kar nas je vodilo na klepet k njemu, so njegove čebele, božje muhe, kot jih sam rad imenuje. Z njimi se ukvarja že od leta 1916, ko jih je

Franc s svojimi čebelami
letom na nekakšen poseben način daje utrip kraju, predvsem in tudi zaradi svoje častitljive starosti. Lahko bi dejali, da je živa legenda, saj pozna marsikaj in ve o stvareh, ki so včasih dajale kraju veljavo in pečat. Do 1934 leta je delal v tovarni lepenke, katere lastnik je bil takratni veleposestnik Berger, po ukinitvi tovarne, katero so požgali borci Pohorskega bataljona, pa se je zaposlil na žagi v Mislinji, kjer je ostal vse do upokojitve 1956 leta.
Nanizali smo samo nekatere stvari, ki so kot mejniki
vzljubil kot kratkohlačnik takoj po osnovni šoli. Zgodilo se je, da je imel celo 16 panjev in (kot se *rad spominja), so bili takrat veliko boljši časi in pogoji za čebelaijenje, danes pa ...S prizvokom trpkosti je pripovedoval, da mu je pred leti varoza vzela vse čebele. Pa ne samo njemu, temveč tudi številnim okoliškim čebelarjem.
Da čebele tako naglo izumirajo, so kriva predvsem škropiva, s katerimi danes uničujemo škodljivce ter na takšen način poskušamo dvigovati pridelek. Spominja
se tudi, da si včasih samo dobro nakrmil čebele za zimo, pa so preživele, danes pa moraš zanje intenzivno skrbeti skc,.i vse teto. Pri tem moraš uporabljati številna zdravila in preparate, a se kljub temu postavi pred tebe vprašanje in neznanka - bodo preživele?
Sedela sva tako pri čebeljnjaku in se pogovarjala o mnogih stvareh, ki jih danes ljudje stežka razumemo. Franc je dodal, da si le stežka predstavlja čas in stvari, ki smo jim danes priča. Vse hiti s takšno nezadržno naglico in tako malo uporabljamo toplih besed, ki so potrebne, da osrečimo človeka.
Sonce je prav prijemo pripekalo, obletavale so naju čebele in reka Mislinja, ki teče le streljaj vstran od njegovega čebeljnjaka, je šumela prav tako kot v Francovih mladih letih, on sam pa je bil s spomini kdove kje. Morda se mu je stožilo po nekdanjih časih, po življenskih mejnikih, po vsemu lepemu, kar je bilo nekoč. In vendar se mi je čisto tako nehote zdelo, da sta se čas in spomin ustavila pri njegovih ljubljenkah -čebelah.
Silvo Jaš
PLENUM GZS SKLICUJE 12. KONGRES GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE,
ki bo 26. in 27. junija 1993 v Slovenj Gradcu v dvorani Kulturnega doma, Francetova c. 5
PRFn' CC DNEVNEGA REDA KONGRESA
SOBOTA, 26. 6. 1993 (od 9.00 do 12.30) ob 9.00	- začetek kongresa,
-	izvolitev delovnega predsedstva kongresa,
-	sprejem poslovnika o delu kongresa,
-	izvolitev ostalih organov kongresa,
-	poročilo plenuma GZS o delu med 11. in 12. kongresom,
-	referat predsednika GZS inž. Ernesta Eòryja,
-	pozdravi gostov,
-	razprava.
od 12.30 do 14.00 ODMOR
od 14.00 do 18.00 - NADALJEVANJE KONGRESA
-	poročilo verifikacijske komisije,
-	tematske razprave,
-	predlog sprememb in dopolnitev Statuta Gasilske zveze Slovenije,
-	razprava.
NEDELJA, 27. 6. 1993 (od 8. do 11. ure)
ob 8.00	- sprejem sprememb in dopolnitev Statuta Gasilske zveze Slovenije,
-	poročilo nadzornega odbora,
-	glasovanje o razrešnici,
-	volitve,
-	poročilo komisije za programske usmeritve in sklepe 12. kongresa,
-	podelitev nagrad Matevža Haceta.
UDELEŽBA V UNIFORMI
12. DCetujres ^juihke zi%eze Slemnije, cSlóvenj gradeč, 26.-27. 6. 1993
PRIREDITVE OB 12. KONGRESU

SOBOTA, 26. 6. 1993
od 7.30 do 9.00	- koncert godbe na pihala pred Kulturnim domom,
ob 18.00	- Galerija Slovenj Gradec: retrospektivna razstava akademskega
slikarja Oskarja von Pistarja, ogled Sokličevega in Koroškega muzeja,
od 19.30 do 24.00 - družabni večer delegatov in gostov v Športni dvorani v Slovenj
Gradcu.
NEDELJA, 27. 6. 1993
ob 6.00	- budnica,
ob 10.30	- zbor za parado na Podgorski cesti,
ob 11.20	- parada gasilcev in gasilske tehnike po Glavnem trgu,
ob 11.45	- slavnostni zaključek in zborovanje na Stadionu. Slavnostni govor
predsednika države Milana Kučana, kulturni program.
12. DCewqi'es Qmihkz meze Slovenije, Slovenj čjeatlee, 26.-27. 6. 1993
I
OPREMA
Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153
oblazini enega pohištva in ugodni prodajni pogoji!
O 20 % popust ob gotovinskem plačilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12 % fiksno obrestno mero
V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME
SLOVENJ GRADEC	NOVO MESTO
Stari trg 304	Regerške košenice 65a
(0602) 44 185, 41 144	(068) 21 674
ZANIMIVOSTI
Kozo
prevzelo
uioteriostvo
Kdor redi živali, se mu pripeti marsikaj, in znajti se je treba, kakor se ve in zna.
Pn PODRŽANOVIH na robu Dravograda je svinja povrgla sedem krepkih mladičev in čez štiri dni hudo zbolela. S pomočjo veterinarja so svinjo uspešno rešili, le mleko je
skoraj usahnilo. Gospodinja Berta se je dobro znašla: s trudom in ljubeznijo je začela navajati pujse na kozje mleko. Mleko jim je zaradi debelejših seskov začela molsti v gobčke, ko pa so pujsi malo odrasli, so sami začeli loviti seske.
Gospodinja Berta v časovnih razmakih devlje h kozi po dva mala pujska. Tako je mater svinjo nadomestila mati koza, katere kozlički že pridno mulijo travo. Gospodinja je še pristavila, da pokosijo ali popasejo vse površine, kjer bi trava zanesljivo propadla, to
je na strmih škarpah in drugih manjših odročnih površinah. Ves trud je poplačan z biološko	neoporečnimi
dobrinami, katere dostavljajo k nizki plači ali pokojnini.
L.M.
Rezborjenje kol donato obrt
'S
Maks Arih iz Slovenj Gradca je po izobrazbi lesarski tehnik, zaposlen pa
je v tovarni pohištva v Pamečah. Tudi v prostem času se najraje ukvaija z

S pomočjo rezbarja Ariha lahko lovci primemo razstavijo svoje trofeje.
lesom. Začel je z restavriranjem raznih starih lesenih predmetov, lani pa je dobil tudi dovoljenje za opravljanje domače obrti. Za pridobitev	takšnega
dovoljenja je potrebna visoka kakovost ročno rezbarjenih predmetov, s to pa Maks Arih vse bolj prodira.
Največ se ukvarja z deskami za lovske trofeje, ker je po njih največje povpraševanje, sicer pa po naročilu izdela tudi druge stvari :	izveske, drobne
pohištvene dodatke, razpela, ohišje za stenske ure in barometre, okviije za ogledala, spominke itd. Arih že sodeluje z glavnimi slovenskimi preparatoiji ( na Koroškem je to Rafko Potočnik z Legna v Slovenj Gradcu), kjer lovcem ponuja široko izbiro desk za trofeje, prav rad pa se loti stvari kot so grb mesta Slovenj Gradec ali kmečka skrinja.
R.T.
J
Vorujmo življenje v rekcih
Izredno nizke gladine rek in potokov (mnogi so že zdavnaj presahnili) so narekovale, da so se tudi koroški ribiči in še zlasti ribiški čuvaji odločili ponovno	javnosti
posredovati	nekatere
napotke, da ne bi prihajalo do nepotrebnih poginov in drugih tragedij v vodi. Tako so podvojili kontrolo ob vseh rekah in potokih, posebno pozornost pa so namenili divjim odlagališčem ob njih.
Začel se bo tudi kopalni vrvež in ravno mladoletniki s svojim "raubšicanjem" delajo še dodatno škodo. Zato tudi ni odveč napotek staršem, naj pazijo na svoje varovance, kajti kazni za tovrstne prekrške niso tako majhne. Posebno poglavje pa so lastniki kmetijske mehanizacije, še zlasti cistern. Teh naj ne perejo v bližini vode, kajti prav lahko pride do najhujšega. Prav bi namreč bilo, da bi se vsak končno zavedal, da postaja s praznimi in mrtvimi vodami takšno tudi naše življenje.
S.J.
PREPIH
RAZGLEDI
11A
S G P K0GRAD DRAVOGRAD	
P 0 D	1 E T J E
1 G	E M
T I
Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej 'še z:
—	IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo
—	ukrivimo in polagamo betonsko železo in mreže
—	vse vrste betonskih mešanic
—	KO—TLAK plošče
—	betonski zidaki in druga betonska galanterija
—	separirani agregati
—	kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji
SE PRIPOROČAMO
lek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTI JE
(^) lek d.d. Dpl&Ojjsra
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
Ker živlienie putrebu/e varnost
Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843
PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025
Piše: Rok TAMŠE
Poletje je tako zapeljiv sinonim za uživaštvo. Vse je tako visoko. Temperatura, sonce, misli. V vročih dnevih begamo sem ter tja, žejni smo poležavanja v senci, najbolj simpatično nam je brezdelje. Na vse bi pozabili. In potem nas še mediji tako zmešajo, da želimo pobegniti stran od vsakdana. Tako leni smo, da kar poka.
Konec maja se v časopisju obvezno pojavi fotka s slovenske obale, ki praviloma kaže dve razgaljeni, soncu nastavljajoči se mladenki s pomola portoroške centralne plaže. Po možnosti je vsaj ena zgoraj brez in ob takšnem pogledu na poželjiva ženska prša se nam zazdi, da smo pozabili uživati. Kar naenkrat spoznamo, da, če smo bolj skromne narave in bujne domišljije, za uživancijo sploh ne potrebujemo veliko. Idejo, nekaj cvenka in svobodo misli, da takoj postaviš ob stran razloge, ki bi lahko preprečili uresničitev idej. Zanimivo je, kako veliko Slovencev si v tej ideji prislika morje. Za nekatere predstavlja vsaj deset dni dopustovanja ob morju pravi zakon. Saj ni važno, če si bil tam vseskozi na smrt pijan in nisi niti našel poti do vode. Pomembno je biti tam in pisati razglednice s sporno vsebino prijateljem, sorodnikom in najboljšemu sosedu, če takšno bitje sploh obstaja. Pa majico s flourescentnim motivom mesta, kjer si si dal duška, še nabaviš. Doma se enostavno več kot pol povedanega zlažeš in vsi ti zavidajo, ker znaš uživati. Pa četudi samo deset dni v letu.
A je to res uživancija? To sprašujem zato, ker potem ljudje rečejo, da je bilo deset dni (oprostite, če vas žalim s tem, ko vam privoščim samo
deset dni dopusta ob morju) ravno prav in da več pa res ne bi mogli zdržati. In baje so uživali. Mora biti pa res naporno to uživaštvo, če ga zmoreš manj kot pa dela v službi. Koliko je šele tega! O.K., eni res uživajo v delu. Drugi pa v športu, hrani, seksu, glasbi, drogiranju, obrekovanju, buljenju v prazno, branju ali ne vem v čem vse še. V čem vi uživate? Kaj bi lahko počeli v nedogled9 Ali sploh obstaja takšna dejavnost:
Zamislite si, kako lepo mora biti uživati življenje. Že s tem, ko se znate učiti na napakah drugih, najdete pot do svojevrstnih užitkov.Še posebej, če ste bolno nevoščljivi in zlobni. V tem primeru ste lahko deležni še orgazmičnega uživanja. Ah, ta erotika...
Moj kolega zna reči: "Čista sreča!" To izusti takrat, ko zares uživa. Bolj ko se bliža poletje, večkrat ga slišim reči ti dve besedi. In to v najrazličnejših situacijah, ne samo potem, ko ima za sabo triumfalno noč v postelji. Kakšen je šele takrat. Fant je eden redkih modelov, ki mu pri uživanju skoraj vselej uspe načelo: Malo denaija, veliko muzike! Njemu podobni frajeiji in frajerke uživajo življenje, da bi ga lahko drugim polepšali ali grenili. Kakor komu. Eni so večno nezadovoljni nergači, ki so egoisti od pet do glave in takšnim je treba zakuriti pod nogami. Na čimbolj izviren način. Drugi so dovzetni za zdrave stvari na tem iztiijenem svetu in želijo tudi uživati. Tem je treba najmanj čestitati. Ter se družiti z njimi.
Uživajte življenje, da ne boste enkrat ugotovili, da je bilo prekratko in da niste imeli nič od njega.
□
industrijska
prodajalna
V NAŠI PRODAJALNI LAHKO PO UGODNIH CENAH KUPITE:
•	AKUMULATORJE VSEH VRST
•	ELEKTRO IN VODOVODNI MATERIAL
•	BARVE IN LAKE
•	ORODJA
•	ČISTILA
•	ŠPORTNE ARTIKLE
NA VAŠO ŽELJO NAROČIMO MATERIAL VSEH VRST OBIŠČITE NAS!
RUDNIK MEŽCA, 62392 Mežica, Polena 5, Tel. 0602/35-110,
Telex 33124 rudme, Fax 0602/35149,35203
JELOVICA
v
III: C
«
/A
\—/
Posebna ponudba:
Vrtne garniture, lamelni parket, strešna okna, lesene stopnice, montažne stene, okna, vrata.
S G P K0GRAD DRAVOGRAD
GRADBENO PODJETJE
STAVBENIK
-----d. o. o -
PREVAL J____E
vsu mm mmm, m nbzke
l^pcOTipm OTiecu im mwmÉm m mSmimssm mm
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
TO JE
ŠPORTNA REVIJA
■KIPA
IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKUI
IN MEMORIAM
Prijatelj Pavel
Govoril vam bom o blagem človeku, o dr. Pavleju Za-blatniku. Povedal bi rad nekaj lepega, toplega o njem, pa je beseda jecljava.
"O pozdravljen!" mi je vedno podal roke v pozdrav z blagim nasmehom. Bilo je še v nekdanjih prostorih nemške gimnazije, kjer je gostovala slovenska gimnazija. Tam je bila Pepca sekretarka - tako so jo klicali profesorji in ko sem čakal na gospoda ravnatelja, sva klepetala. No, konec tega klepeta je najbrž jasen. Metka, Pavlejeva gospodinja, se je pogosto spominjala tega. Tu se je začelo najino prijateljstvo.
Potem sem hodil na obiske v Rebhuhnweg 28, v Tessendorf. Dolgo sem mislil, da je to Walddorf, saj so same lovske ulice posejane po naselju: Hasenweg, Jagenveg,..., je pa le Walddorf tam proti Gospe Sveti. Običajno mi je odprla Metka, o ta dobra in skrbna gospodinja "gospuoda prove-zorja". "Gospuod še malo počivajo." No, pa se je že prismejal v kuhinjo, kjer sva z Metko modrovala.
Potem sva s Pavlejem govorila, govorila...Med tem je
Metka pripravljala kosilo, navajena je že na številne obiske.
Metka, še lahko pridemo na obisk? Zdaj bo molčanje in meditiranje, Pavlej, saj boš med nami, vse bo govorilo o Tebi. Pisalna miza v delovni sobi čaka na mnoge načrte, knjige s polic nemo zrejo v prazen sedež za pisalno mizo. Pavlej je za njo neumorno pisal o narodnih običajih koroških Slovencev, polemiziral z nemškim Graberjem: pisal o velikem deležu skupne slovenske literature, sestavljal učbenike za mlado gimnazijo za Slovence v Celovcu, pisal o porednem pauru v Korotane, Drabosnjaku. Saj ne moreš prešteti vseh del, ki jih je napisal. Bil je steber Mo-hoijeve, bil je steber slovenske krščanske kulture, bil je... bil je središčna osebnost koroških Slovencev.
Zdaj vse te knjižne police zaman iščejo neumornega ustvarjalca. In stol je ostal prazen. O, Pavlej, nikoli nisi rekel ne morem in si sprejel delo. Pred očmi mi je Cankarjeva črtica Sveto obhajilo - in čudno podobna
prispodoba se mi je porodila. Alije res, Pavlej?
Romali smo k Tebi, Pavlej, mnogi in premnogi, da smo prisluhnili Tvoji preudarni besedi, se lajšali ob Tvojem življenskem optimizmu. Zdaj vem, da smo Te utrujali, pa tega nam nikoli nisi pokazal.
Celovec bo zame za eno veliko postajo siromašnejši. Ena ulica se mi je zaprla po poteh po Celovcu, po Koroški. Nekaj jih še imam. Hvala Bogu! Zdaj se dragi Pavlej vračaš v svojo rojstno faro Bilčovs na sončnih Gurah nad Rožem, blizu svojega rojstnega kraja Bilnjovs, kjer si pred dobrimi osemdesetimi leti zagledal luč sveta. Po Gurah sva hotela v teh dneh, zdaj Ti prihajam v Gure na pogreb. Hvala Ti, dragi prijatelj Pavlej za vse, predvsem pa za dobro besedo.
Zmenila sva se, da boš napisal uvodnik k izboru del mojega očeta, dr. Franceta Sušnika, zdaj naj bodo te besede namesto uvodnika Tebi v spomin.
Tone Sušnik Maja 1993
"Kdaj boste že podrli to cerkev?"
Tako je ob nekem obisku direktorju Železarne ošabno pripomnil takratni minister za industrijo Luka Leskošek. V mislih je imel podružnično cerkvico sv. Antona, ki je bila sezidana veliko prej kot pa deželna cesta in Železarna, ki jo zdaj obkrožata.
Cerkvica	sama res	ni
nikomur v preveliko napotje, pokopališče okrog nje pa je že dolgo tega postalo premajhno in neprimerne locirano. To zadevo je	rešila občina z
odlično nadomestno lokacijo, kjer je tudi cerkev, v bližini gostilna, prostora pa je za kapaciteto dveh far. Na bivšem pokopališču je uredila park in spominsko obeležje.
Cerkvica pa še stoji in tudi bo, čeprav ji je predla že trda, saj je visela na nitki. Ne samo ministru za industrijo, bila je trn v peti tudi nekaterim drugim, različno mislečim. Z rušenjem se ni strinjala cerkvena oblast, posvetna pa je odlagala, dokler je zamudila vlak!
Pri obnovi so v prezbiteriju cerkve odkrili fresko. Nič posebnega ni: v barvah je upodobljen betlehemski hlevček, sv. Družina, pastirji in živina. Toda stara je 450 let! Fresko so restavrirali, cerkev pa je prevzelo Spomeniško varstvo. Cerkev je bila rešena!
Brez dvoma je kraju neprimerno bolj potrebna Železarna kot podružnična cerkev, vendar ta razvoja Železarne niti malo ni ovirala!
Cerkev je rešila kulturna dediščina!
Kdo bo rešil Železarno ?
- Ajnžik
ŠPORT
ODBOJKARJI
OS
KOROŠKIH
JEKLARJEV
VICEERVAKI
DRŽAVE
Da se na Ravnah pod vodstvom pedagoga in trenerja Fužinaija Franja Ježa poraja nova generacija mladih odboj-kaijev, smo v Prepihu že poročali, potem ko so pionitji ravenskega kluba osvojili naslov državnega prvaka Slovenije. Slab mesec zatem so učenci osnovne šole Koroških jeklarjev, ki jih je znova vodil Franjo Jež, potrdili nadarjenost mladih ravenskih odbojkarjev. V Kanalu ob Soči, kjer je bil finalni turnir za osnovnošolsko državno prvenstvo, so učenci ravenske o;,i.„vne šole osvojili odlično 2. mesto. Državni prvaki so postali Kanalci, ki so v odločilnem srečanju premagali naše odbojkarje z 2:1 v nizih (11:15, 15:13 in 17:15). Tretje mesto so osvojili Mariborčani, četrti so bili Kamničani.
O
NASLOV
POLENI
MAGO
Že več kot desetletje obstaja v občini Ravne liga v malem nogometu, katero ima na skrbi strokovna služba pri Športni zvezi. Zanimanje za tekme, ki se igrajo na Ravnah, na Prevaljah, v Kotljah in v Mežici, pa je precejšnje, tako med nogometaši kot med gledalci. Tekme oz. treningi so vselej v nedeljah dopoldne.
V sezoni 1992/93 je v ligi nastopilo 12 ekip, po pričakovanju pa so zmagali nogometaši KMN Polena Maco, ki so si naslov prvaka občine priborili že nekajkrat doslej.
Končni vrstni red : 1. Polena Maco, 36 točk, 2. Haloni Kotlje, 3. Lispo Ravne oba po 30, 4. Mini market Žagar, 27, 5. Diareja, 20, 6. A je to 17, 7. Hašk, 16, 8. Vavkan Prevalje, 12 itd.
Potem ko so vsi pričakovali, da bo ekipa Polena zmagala tudi na turnirju za pokalnega prvaka, ki je bil žez teden dnt v Mežici, so prijetno preseneti-
li igralci ekipe Mini Market Žagar in osvojili 1. mesto. Drugo mesto je pripadlo Diareji, "šele" tretji so bili nogometaši Polena Maco. Na turnirju v Mežici je nastopilo 10 ekip.
n
PLAVALCI
FUZINARJA
V
ITALIJI
IN
NEMČIJI!
Mednarodni plavalni miting v Italijanski Modeni je bil letos 5. in 6. junija, zbral pa je plavalce in plavalke iz kar 47 klubov iz 7 držav. V tako močni konkurenci so se izkazali tudi tekmovalci Fužinarja, ki so v svojih starostnih kategorijah krepko posegli po najvišjih mestih. Zlati kolajni sta na omenjenem tekmovanju osvojila kadeta Matjaž Čepelnik v disciplini 100 m prosto in Borut Dežman, kr je zmagal na 100 m hrbtno, pri tem pa izboljšal rekord mitinga. Poleg tega sta omenjena plavalca Fužinarja
osvojila še eno terjo, eno četno in eno peto mesto.
Med mladinci je bil Miha Hribernik dvakrat drugi, in to v disciplinah 100 m hrbtno in 50 m kravl, priplaval pa si je še tretje mesto na 200 m mešano in 5. mesto na 100 m kravl. Sonja Prosenc in Helena Cej sta plavali v konkurenci članic in se uvrstili: Prosen-čeva na 4. mesto na 100 m prsno in Gejeva na 7. mesto v disciplini 100 m delfin.
Mlajša skupina Fužinarjevih plavalcev in plavalk pa je nastopila na mitingu v Nemškem Neheitn Hustnu in tudi dosegla vrsto dobrih uvrstitev. Omenimo samo najboljše: Grega Paternoster je v kategoriji kadetov zmagal na 400 m mešano, poleg tega pa osvojil še dve tretji mesti. Med dečki in deklicami je prvo mesto osvojil Marko Šuler v disciplini 100 m kravl,poleg njega pa so si druga oziroma tretja mesta priplavali še: Goran Brvar, Miha Tisovnik, Anja Srebotnik, Tanja Merzdovnik in Špela Fras.
Ivo Mlakar
NajMečjLjjsEejLslovenjpraških rokometašev
Prihodajt lezoM v ftrtpi
Rokometaši Nove opreme so v pred kratkim končani sezoni dosegli izvrsten uspeh, saj so se po dveh tekmah za tretje mesto s trboveljskim Omnikom Rudarjem uvrstili v pokal EHF, kjer bodo nastopili v novi sezoni. Slovenjgradčani so sicer oba srečanja s Trboveljčani igrali neodločeno (26:26 in 22:22), vendar je o uvrstitvi v evropsko tekmovanje odločalo večje število zadetkov, doseženih v gosteh.
S tem uspehom je bilo veselje v taboru slovengraških rokometašev in med njihovimi navijači neizmerno. V klubu so
se kaj hitro potrudili z organiziranjem skupnega piknika s privrženci in ta je v celoti uspel.Vodstvo kluba, igralci, navijači in njihove spremljevalke ter otroci so se prijetno zabavali na športnem igrišču ob osnovni šoli v Šmiklavžu, kjer ni manjkalo nogometa, odbojke, hrane, pijače in glasbe. Tako je bila dana še pika na i na sezono, ki je nedvomno naj-uspeščenjša v zgo-
itfi
dovini slovenjgraškega rokometa.
Vsekakor pa ne velja zaspati na slavi rezultatov minulega prvenstva. Sodeč po pogovorih z vodilnimi ljudmi v klubu se tega dobro zavedajo. Tekmo-
valna sezona, ki je za njimi, je samo prvi korak k formiranju velikega kluba, ki si ga mesto Slovenj Gradec nadvse zasluži. Obisk na domačih tekmah je bil praktično maksimalen, precejšen interes so pokazali
ŠPORT
ludi različni (potencialni) pokrovitelji, prav vsi pa si tudi v bodoče želijo dobrega rokometa. Nova oprema kot generalni pokrovitelj kluba si za pomoč v minulih dveh letih zasluži pohvalo. Ne gre namreč pozabiti, da se je tovarna oblazinjenega pohištva iz Slo-
Ključ za EVROPO
IGRALCI:	Borut Zorman
(kapetan), Dušan Mavrič, Branko Pavlič, Uroš Soršak, Boris Leve, Tomaž Kleč(trener in igralec), Dejan Leskovšek, Igor in Boštjan Doberšek, Miran Strigi, Miro Mauc, Primož Pori, Matevž Bari, Sebastijan Oblak, Alen Mihalj
TRENER: Tomaž Kleč
ŠEF STROKOVNEGA ŠTABA: Avsiust Potušek
TEHNIČNI VODJA MOŠTVA: Darinko Čas
PREDSEDNIK KLUBA: Matjaž Beliš
in še čela ljudi, predanih klubu.
venj Gradca odločila za pokroviteljstvo v prav nehvaležnem času, prav tako pa ne gre spregledati dejstva, da je z rezultati rokometašev izredno
veliko pridobila. Najbrž o tem ni potrebno posebej pisati, sploh če se samo spomnimo, kolikokrat se je pojavilo ime Nova oprema v slovenskih medijih. In to zaradi dobrih rezultatov.
Potrebe slovenjgraškega rokometa so danes večje kot leto dni nazaj. To velja tako za organizacijo kluba kot za moštvo, ki bo v prihodnji	sezoni
nastopila kar na treh "frontah” (prvenstvo, pokal, evropski pokal). Jasno je, da so zdaj oči navijačev uprte v upravo kluba. Ta je zadolžena, da še dodatno izboljša organizacijo v klubu in okrepi ekipo. Seveda se mora pri tem izjasniti tudi domača občina, ki bi lahko bolj odločno izrazila svoje stališče in interese v zvezi z rokometnim klubom, ki je eden izmed najboljših predstav- nikov občine in tudi Koroške. Najbrž je iluzorno pričakovati	povečano
REPREZENTANTI NOVE OPREME
V minuli sezoni so dres državne reprezentance oblekli Tomaž Kleč, Boštjan Doberšek in Miro Mauc pri članih ter Matevž Bari, Uroš Soršak in Primož Pori pri mladincih.
zanimanje tudi s strani ostalih koroških občin, saj je znano gospodarsko stanje, še bolj pa lokal- patriotizem žal tudi v športu.
V poletnih mesecih lahko pričakujemo pri Novi opremi nova imena. Seveda mislimo na igralske okrepitve. Orli in ostali navijači v dresu najdražjega kluba nadvse močno želijo videti Slovenjgradčane, ki igrajo v Zagrebu, Celju in avstrijskem Brucku. Gre za Teteya Banfra, Aleša Levca in Janija Kontreca. Po besedah šefa strokovnega štaba Avgusta Potuška je Banfro le predrag igralec, Levec in Konrec pa bi se lahko ob ugodnih pregovorih in seveda
denarju ponovno znašla v Slovenj Gradcu. V igri pa so še nekateri znani slovenski rokometaši, s katerimi se bo uprava Nove opreme še pogovarjala.
Slovenjgraški rokomet je še dodatno pridobil na ugledu, danes pa ima tudi svojo ceno. Dejavniki v in okoli kluba bodo
morali v prihodnji sezoni zagotoviti, da bodo lahko naredili naslednji korak h graditvi velikega kluba. Profesionalen klub ni mogoče postati čez noč, temveč postopoma in predvsem z dobršno mero vztrajnosti in potrpežljivosti. Kot kaže, slovenjgraškim rokometašem v tem trenutku v prvi vrsti manjka večje število treningov, višja hranarina (ali kakorkoli se že temu reče), dodatna moč v upravi in še kaj. Predpogoj za uresničitev vsega tega je denar, torej se kaže potreba po (vsaj) polprofesionalizaciji. V času do pričetka novega prvenstva se bodo v rokometnem klubu Nova oprema skušali temu vsaj približati, če že ne uresničiti.
Rok Tamšt
Območna enota RAVNE NA KOROŠKEM
Ob suhi 11/b, 0602 / 22 461 Izpostave:
MOZIRJE 063/831 840 Na Trgu 10
RADLJE 0602/71 120 Mariborska c.37 SLOVENJ G.0602/41 441 Kopališka ul. 27 VELENJE 063/851 987 .Efenkova 61
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE £LOVENITE OBMOČNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM
SPOŠTOVANE ZAVAROVANKE, ZAVAROVANCI !
V primeru, da izgubite vaše delovno mesto in postanete brezposelni, vas vabimo, da si podaljšate vaše dosedanje prostovoljno zdravstveno zavarovanje na način, ki ga omogoča sklep UO ZZZS (do 30. junija 1993 velja tudi za že brezposelne).
Zato vam predlagamo, da čimprej:
>	pridete na eno izmed naših območnih enot ali izpostav >■ prinesete s seboj
a)	zdravstveno izkaznico,
b)	sklep o prenehanju delovnega razmerja
c)	izkaznico za prostovoljno zdravstveno zavarovanje (v kolikor ste jo že vrnili kadrovski službi v svojem dosedanjem podjetju - sklenitelju skupinske police, potem potrebujete podatek o dosedanjem sklenitelju in višini premije ter popustih),
>	in sklenete novo polico za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS pod enakimi pogoji, kot ste jih imeli doslej.
Vse to boste lahko uredili na katerikoli naši območni enoti oz. izpostavi. Priporočamo pa vam, da si opisano podaljšanje vašega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri ZZZS uredite na tisti enoti oz. izpostavi, kjer imate urejeno tudi obvezno zdravstveno zavarovanje.
PREPIH
7J
G LOSI RANA ČRNA KRONIKA
Koj se je zajedlo v nase duše...?
Naslov, ki ste ga pravkar prebrali, ni nastal kar tako, iz ljubega miru. Ne, ob prebiranju policijske črne kronike si skorajda ne morem zastaviti drugačna vprašanja. Vendar, naj grem lepo po vrsti.
Prvo področje, kjer se je nekaj zažrlo v naše duše, v naše ravnanje ali na nas same, je promet. Temeljna značilnost minulega dvotedenskega obdobja na Koroškem je namreč nesorazmerno veliko prometnih nezgod. Tudi takšnih z najhujšim izidom - smrtjo udeležencev, večina nezgod se je pripetila zaradi stvan, ki sta oržkone povezani s človekovo dušo in njegovim ravnanjem. Smo namreč v času, ko na nas nenehno deluje toliko različnih informacij -če lahko tako rečem - da se kratko in malo ne znajdemo več in tudi sami postanemo - ker smo pač nekako potisnjeni v kot - napadalni, srboriti m bojeviti. Ne znamo se umiriti in divjamo skozi življenje. Tudi in predvsem na cesti. Da je temu prav zares tako, kaže še droga značilnost minulega obdobja. Gre za namerno poškodovanje tuje stvari. Tudi tokrat je bilo kar nekaj nočnih napadov na jeklene konjičke, ki so jih njihovi lastniki zjutraj našli ali opraskane ali s prebodenimi gumami. Prav zares je
težko razumeti, zakaj se nekdo spravi na avtomobil in ga namerno poškoduje. Edina možna razlaga je najbrž v notranji agresivnosti - zanjo so v veliki men krivi tudi mediji s svojimi grozljivimi informacijami s svetovnih bojišč in drugod, - ki se pač mora nekje sprostiti. Morda bi se lahko sprostila tudi pri delu, a je žal pri nas vse več brezposelnih.
In še na eno stvar bi rad opozoril v tem svojem običajnem resnejšem uvodu. Pričele so se močnejše poletne nevihte in že pri prvih se je pokazalo, kako pomembno je imeti dober strelovod. Nevihta ali viha, kot ji rečejo na Koroškem po domače, ki je nastala 3. junija letos, je sprožila tudi strelo v sferne gospodarskega poslopka P.R. iz Vuzenice. Poslopje je pogorelo do tal, škoda pa znaša kar več kot 3,5 milijona tolarjev.
Zdaj pa nekoliko vedreje!
■ Drvar
Kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvan je utemeljeno osumljen J Z. iz Slovenj Gradca. Po prepiru s svojim dekletom je namreč odšel na
parkirni prostor in z njenega avtomobila snel bnsaice ter zvil nosilca. Gmotna škoda na avtu je sicer samo 5000 tolarjev, a škode v srcu njegove ljube, ki tako “visi na svojem jeklenem konjičku", ne bo moc izmeriti. Bojda so nekateri slišali, kako je J.Z. bentil, da se bo prihodnjič lotil "nje" in ji snel še vse kaj drugega kot "sajbenvišeiie".
N N pa je v gozdu nad kmetom Mlačnikom iz Mežice na škodo M.K. v času od 19. do 21. maja posekal dve bukvi in smreko v izmen dva kubika. Vse kaže, da je dejanje naredil kakšen brezposelni gozdni delavec v okviro “javnih del". Podrtih dreves namreč ni - kot bi pričakovali - odnesel, temveč ju je pustil kar na kraju samem. Torej mu ni šlo za dobiček, marveč za delo kot tako. Ja, brezposelnost je zares škodljivi gozdni zajedalec.
^ Roletar
Obrtnik na dglgi rok.pa je M.H. iz Nazanj. P n I. Z. iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu je namreč vzel 5000 SIT predujema za izdelavo rolet. Te bi morale biti gotove že do. avgusta lani. Seveda je jasno, da I Z. doslej še ni videl ne "roletaria" in ne rolet. Bojda pa ima tudi M.H. že svoje videnje dogodka: rolete je napravil, zdaj pa mu nikakor ne uspe da bi jih "dol spustil". Ko bo rešil ta tehnološki problem, se bo spet oglasil pri naročniku.
Nad 800 metn ni greha, si je verjetno mislil zmikavt, ki je blizu planinske postojanke na Pikovem nad Mežico vdrl v osebni avtomobil M.S. iz Mežice in mu iz Jakne odnesel 1500 ATS, 20 DEM in 2500 tolariev. Plen je lep, a se računica lopovu ne bo izšla. Avtomobil namreč - po zadnjih izračunih policajev - ni stal na višini 800 metrov, marveč precej niže. To pa pomeni, da bo NN za svoje fgrene" plačal krepko ceho.
*	Top
V policijskih zapisnikih je vse pogosteje moč naleteti tudi na tako imenovana dejanja ogrožanja z
nevarnim predmetom pri prepiru ali pretepu, tako sta M.S. m R.V. iz Dravograda utemeljeno osumljena, da sta 23. maja na prarkimem prostoru GG TOP (podčrtal avtor) med prepirom segla p nožu in plinski pištoli ter grozila H.G. in R.A. Slednja dva sta imela še srečo: napadalca, bi jima lahko grozila tudi s T OP-om!
Zelo hitro pa bo plicija verjetno lahko odkrila NN, ki je v livarni Vuzenica odtujil 30 metrov dolgi električni podaljšek. Povsem logično je, da ga je treba iskati na razdalji do 30 metrov od livarne. Najbrž gre za delavca, ki si delo nosi tudi "na dom". Pri tem pa menda ja ne bo uprabljal lastnega toka. In se je s pdaljškom ročno "obesil" na matično delovno organizacijo!
Ko počistim, naredim to "omg", si je verjetno mislil NN, ki je 26.5. med 6. in 14. uro obiskal stanovanje B.V. iz Dravprada. Odnesel je namreč televizor Star, videoplayer m stenski telefon v skupni vrednosti okoli 70.000 SIT. Lastnik ga tem potom prosi, naj mu vme telefon, da Bo lahko poklical plicijo. Namesto televizorja si bo že kupil kakšno drogo uspavalno sredstvo!
Na svoj in neobičajen način se je reševanja bggunske problematike lotila A.M. iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Nekaj mesecev je lam namreč gostila v stanovanju begunko. Po njenem odhodu pa tega ni javila ustreznim organom, marveč je še naprej “vlekla" denarno podpro in brezplačne pkete z živili in drugim. Unprofor po "šmarsko", ali kako imeti svojega begunčka".
» Turbo vlom
Bife ali bistro Turbina v Vurmatu (Ožbaltu) postaja zadnje čase pravi ^generator'' uspšnih vlomilskih phodov. Tokrat je verjetno skupina nočnih tičkov zares izpraznila, kar se je le dalo. V času med drugo in tretjo nočno uro dne 27. maja so namreč odnesli dva avtomata za
poker, glasbeni stolp s štirimi Komponentami, zvočno omarico, satelitski sprejemnik in cigarete. Lastnika M.T. iz Manbora so tako oškodovali za dobrih 700.000 tolarjev. Lastniku	predlagam
spremembo imena: namesto Turbina naj bistro preimenuje kar v Vlomnina! To bo tukaj, kot kaže, poslej najdonosnejša dejavnost!
Da pa ljudje prav zares kradeio vse, pve pnmer iz Slovenskih železarn na Ravnah, kjer je NN ukradel celo
378 metrov jeklenih vrvi. Kako jih je spravil na prostost, bomo najbrž izvedeli šele tedaj, ko ne bo več na prostosti".
Grda človeška razvada - kajenje - je bila zelo draga in skorajda tudi usodna za avstrijskega državljana M.K. V gozdu, blizu hiše na Tolstem vrhu, je želel spraviti v pgon osebni avtomobil. Pri tem je iztočil okoli 5 litrov bencina. Hip zatem je odvrgel še cigaretni ogorek • in buh - je izbruhnil penj, zajel vozilo Audi 100, ki je pogorelo do tal. Pravzaprav zelo draga metoda za odvajanje kajenja.
Podobno smolo je imel še R.H. z Mute. V svoji lopi je poskušal spraviti v tek motorno kosilnico. Po izbruhu ognja iz izpušne cevi, se jekosilnica vžgala in zgorela. Poleg tega je penj uničil še lopo, stroj za mletje koruze in camp Orikolico T r-e s k a. Komentar nekpa mimoidočpa: “Ko treska, res treska'"
s Črni cestni dan
Žal moram tokrat tako resno kot sem začel tudi končati. Magistralka Dravprad • Maritor je bila spet prizorišče nekaj hudih prometnih nezgod. Med njimi je bila tudi tista najhujša- utrnili sta dve mladi življenji. Najbolj črn dan je bil, kot kaže, prav26. maj.
Tega dne okoli 16.25 je M.K. iz Podvelke vozil motorno kolo Kawasaki iz Radelj proti Podvelki. Na blagem in nepreglednem ovinku, zunaj naselja Brezno, je - domnevno zaradi nepnlagojene hitrosti - izgubil oblast nad motorjem. Zapeljal je v oPestno muldo in po njej vozil dobrih 54 metrov ter trčil v travnato pobočje. Motorno kolo je odbilo na cesto, kjer je drselo se okoli 60 metrov. Motorist in njegov 18-letni soptnik P.H. iz Podvelke sta na kraju nezgode umrla.
V	drugi nesreči tega dne je voznik tovornjaka B.P. iz MariPra v Zgornji Vižingi prehiteval traktor, ki ga je upravljal P F. iz tpa kraja. Traktorist je prav tedaj zavijal v levo, kar je voznik tovornjaka sprpledal in trčil vanj. Traktor je obrnilo, pri tem pa se je hudo poškPovala sopotnica na njem K.F. iz ZG. Vižinge.
V	tretji nezgodi tega dne pa se je voznik osebnega . avtomobila avstrijski državljan P. C. P zadaj zaletel v vozilo D.S. z Mute, ki je zaradi intervencije delavcev cestnega podjetja ustavil. Lažje se je pn tem oškPovala sopotnica S. P. z Mute.
PREJELI SMO
Delegatom občinske skupščine in občanom Dravograda
Odstop predsednika občinske skupščine, nezmožnost izvolitve novega, nezmožnost sklica občinske skupščine ter s tem nedelovanja najvišjega občinskega organa od septembra 1992 ter nenazadnje vse večje nezadovoljstvo občanov Dravograda so vzpodbudili občinski zbor Demokratov Dravograda, da se obme na delegate in javnost ter opozori na vse negativne posledice, ki jih takšno "delo" najvišjega organa v občini lahko povzroči.
Prehodni čas, ko se stari sistem občin kot najnižjih družbeno političnih skupnosti izteka, novi, ki naj bi uvedel lokalno samoupravo ter ostro ločil komunalne zadeve od državnih oz. upravnih, pa še ni dorečen in zato lahko preteče še vrsto mesecev do njegove uveljavitve, v ničemer ne opravičuje razmere, kakršne v Dravogradu so. Po zaenkrat še vedno veljavnih predpisih je občinski IS odgovoren občinski skupščini za stanje v občini. Dolžan ji je poročati o stanju sprejele politike, o izvrševanju občinskih odlokov, kot tudi o svojem delu, dolžan se je tudi ravnati po njenih smernicah in sklepih.
Toda glede na dejstvo, da ta najvišji oblastni organ v občini pravnoveljavno oz. sklepčno ni odločal že od začetka decembra 1992, je povsem jasno, da zgoraj navedene relacije niso spoštovane ter da IS samostojno sprejema vse odločitve, saj je navsezadnje k temu celo prisiljen. Vendar, ali so te odločitve vedno najboljše in v interesu širše skupnosti, zaenkrat niti ni mogoče ugotavljati. Toda če se bo kasneje pokazalo, da je bilo v tem času kaj zamujenega, nenadzorovanega..., ali se zavedate vi - občinski delegati, da krivda, pa čeprav v najboljšem primeru "le" moralna, ne bo na občinskem vodstvu, temveč na občinski skupščini in njenih delegatih, ki so s svojim neprihajanjem na seje takšno stanje dopuščali. (Govori se, da je nesklepčnost posledica večinskega nestrinjanja s poli-
tiko občinske vlade, vendar način, ki ste ga poslanci izbrali, je zelo neprimeren in neučinkovit).
Sedanji prehodni čas je lahko usoden za nadaljni razvoj kraja.
Ob sprejemanju nove lokalne samouprave bomo morali biti Dravograjčani še kako glasni in odločni, da ne bodo na višjih nivojih odločali mimo nas in državne oz. upravne funkcije prenesli na sosednje občine, ki se v tem trenutku obnašajo mnogo bolj zrelo. Dravograd kot geografsko središče in nenazadnje kot občina, kjer živi in dela prav tako mnogo sposobnih in ambicioznih ljudi, pa bo zopet ostal praznih rok (kot že ničkolikokrat).
Demokrati Dravograda, ki združujejo politično neobremenjene ljudi, takšne, ki se s politiko niso začeli ukvarjati zaradi političnih ambicij, temveč z željo dvigniti standard družbenega življenja v občini, apelirano v prvi vrsti na poslance, da dokažejo, da s svojim delom upravičujejo svoje poslanstvo ter da zastopajo interese in voljo ljudi, ki so jih na ta mesta tudi izvolili, ter jih opozarjamo, da s takšnim početjem nosijo odgovornost za delo občinske vlade, ki opravlja svoje delo brez sklepov občinske skupščine in brez njenega nadzora. Prepričani smo, da je interes volilcev, da najvišji občinski organ zaseda in kontrolira izvajanje občinske vlade.
V kolikor poslanci ne mislijo sodelovati v delu skupščine ( tu ni mišljena le prisotnost, temveč kvalitetno in aktivno sodelovanje), imajo možnost s te funkcije odstopiti, kar je v tem primeru tudi njihova dolžnost, ter s tem omogočiti nadomestne volitve.
Delegati občinske skupščine, upoštevajte ta naš poziv za dobro kraja, v katerem živimo in delamo !
Občinski odbor Demokratske stranke Dravograd.
KDAJ DO BIOLOŠKO BOLJ ZDRAVEGA OKOLJA
Za nami je dan varstva okolja. Pred njim in na ta dan je bilo v vseh javnih medijih izrečenih ali napisanih precej lepih misli ter obetavnih besed in predlogov. Ali pa se bo v prid boljšega okolja kaj udejanjilo, pa je drugo vprašanje. Tu bi se gotovo lahko zanesli na tisti pregovor, da se pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne.
Če odmislimo vsa divja odlagališča in povsod tam, kamor odpadna roba ne spada (da ne govorimo o odvrženih čikih, katere lahko zagledaš kjerkoli, čeprav še ni daleč za nami dan nekajenja). Čeprav dobro vemo, da so tudi škropiva okolju škodljiva, jih kar pridno uporabljamo tudi tam, kjer bi se jih lahko izognili. Če se jih moramo vsaj v večji meri posluževati proti rastlinskim škodljivcem, bi se škropivom lahko povsem odrekli pri plevelu, saj imamo na voljo čedalje več mehaničnih pomagal in tudi delovnih rok, ki so postale odveč v tovarnah in drugih delovnih mestih. Le vzpodbuditi in organizirati bi jih morali znati. Kot nekoč, bi moral še kako veljati rek: Polje, le kdo bo tebe ljubil? Ali vprašati se: Narava, le kdo te še danes ljubi in spoštuje?
Ni mi točno znano, kako dolgo je že na poudarku rek, več znaš, več veljaš. In česa vsega dandanašnjo mladež učimo, le spoštovanja in pridelave hrane mnogo premalo. Ko pa se te velikanske armade izučijo poklica, pa zanje ni delovnih mest. Da bi pa kdo od teh izobraženih ljudi šel na polje ali koso vihtet, plet, bi pa bila zanj že nagravžna sramota, pa čeprav brez hrane nihče ne more živeti.
Le zelo redki so, ki z vsem srcem spoštujejo in obdelujejo zemljo. Vsi, ki pridno delajo na poljih in drugih delovnih mestih, pa morajo odvajati vedno večje dajatve tudi v prid tistim, ki se delu namerno izmikajo ali pa zaposlitve ne morejo dobiti.
Dolga stoletja je človek s trudom obdeloval in trebil zemljo s primitivnim orodjem, ki naravi in okolju niso škodovala ali je onesnaževala. Z izumom strojev in raznovrstne tehnike se
je zgodil velik premik, ki je zelo olajšal delo v kmetijstvu ter sprostil veliko delovne sile. Zal pa zaradi teže strojev in izpušnih plinov izginjajo v zemlji in okolju številne koristne drobno-živke, vse do ptic, žab, močeradov..., na račun katerih se množi vse več rastlinstvu ter drevesom škodljivih. Tudi v bolj preudarnem gnojenju bi lahko v marsičem prizanesli okolju, tako da bi proizvajali več biokom-posta in hlevskega gnoja in za toliko bi se zmanjšala potreba po umetnih gnojilih ter polivanju gnojnice.
V še ne v tako daljni preteklosti so rekli tistim učencem, ki so se slabo učili ali izmikali učenju: Za kmeta ali kmečko delo bo že, saj tudi neumen kmet pridela debel krompir. Strokovnjakov z visoko izobrazbo je bi'o v preteklosti bolj malo med nami. V zadnjih desetletjih se je izšolalo strokovnjakov kot gob po dežju, ki z veliko vnemo načrtujejo tehnološke projekte, kot temu moderno pravimo. Zal stojijo ti projekti premnogokrat na trhlih tleh, za kratkoročno obdobje.
Peščica učenjakov nam je pred desetletji obetala poceni energijo iz pri nas še nerojene jedrske elektrarne. Ne da bi preverili vsestransko smotrnost ter posledice njenega ozadja, smo brezglavo pohiteli z gradnjo tega projekta, ki nam sedaj s svojimi vedno pogostejšimi okvarami in izpadi elektrike prinaša velikanske stroške in izgube. Da ne govorimo, kam bomo z odpadki in drugimi ekološkimi posledicami, ki jih ta objekt lahko še prenese. Torej so nam učenjaki pridelali kar zajeten kup ekološke nesnage ali dreka.
Res škoda, da ne znamo ali nočemo ekološko umazanijo vsaj omiliti, če je že povsem zaustaviti ne moremo. S skupnimi močmi in nekaj več osveščenosti, reda ter dela bomo imeli okolje bolj zdravo, lepše in prijaznejše, kar nam bo v ponos in jamstvo, da bodo tudi naši zanamci zdravo živeli.
Ludvik Mori
KRIŽANKA
Sestavil: F. Novak
Janez
Bernik
lesina
torta
Ob vsakem času, vedno
Plača
Slovanaov
Plaòeq
Kratica
avstrijske
denarne
enote
Prebivalec
kotline
tarpa
jama
Bava Kob
Igralec na lajno
Tomaž
Šalamon
Pivski vzklik Reka v Romuniji
No
Šorli
psaiele
Turgenjeva
Vrag,
hudiček
kaiijanski turistični kraj ob reki Esino
Norveška glas bere slatina
Povrtnina
Pritok Irtiia Past, našteva
Rudolf
Nurejev
Cindy
Nelson
Težko
opravilo
'glejete
človek*
Gora nad Livnim v BIH
Gostinski
poklic
Plezalka v skalah
Žvčna
cdica
Anton
Novačan
onà
knez
zvezna
4ŽBVB
Nauk o žužefcah
Prva taka Mesto v Nigeriji
Gimnastičn a športna zveza
Pavel
Apovnik
Reka na lugu Italije Lovro Armič
Sodobna
foste
Pesnica
Seidel
Sekanje
Anton
Aškerc
to-afca
Turner
Fkvaška
črka
Raz la ca, odtenek l^al. Loll-obnpda
Prenehanje
zemeljskih
àartni
plin
Takšen
Rudnik železa v Karanju
Ime Fran skladate*) Delčibesa
Ste
ivstrijsld
Živčni
stres
iTafca
ŽijMriae
Oče
Obadva
Pesnik
ŽLJteKtČ
Slovenski
rokopisni
časopis
1854/1855
Ozek kos blaga
Gora v Jišijcah nad dolino Vrat 250 Im
Prebivalci kraja nad Prevaljami
Igralec Shanf Grški otoki
Osnovna
količina
Oloasni
ptič
Glavni
števnik
Prebivalec
črnogor-
skerga te naselja
Znak
starinskega zeleni volk
Industrijska naravoslovna šola
Pisar, po-irefekitB Japonski politik
Hobotnica
lyas
kartami
Japonsko pnstanišče na otoku Honšu
Leča pri dalpogle naMfo očesu Desni pritok Donave
Travniški in njivski plevel
Mestone
severu
Egj>ta
ìutekaa razr členo-nožcev Clan
Ozek
prehod,
morska
čistilno
koleno
odvodne
cevi
Plesalka Duncan Peter Ržen
Pritok
3ajq»kegi
jezera
Edinbur
football
club
Pridelovale c apna
Osebni
praznik
Japonska
denarna
enota
Ime igralke
Dohodek
od
naioéene fo vrvce
Gorske
reševalne
sam
Srbsko moško ime
Med reševalce, ki nam boste poslali pravilno reše no
križanko, bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
prva nagrada: TORTA ZA ROJSTNI l)AN
druga nagrada: KOSILO ZA DVE OSEBI
tretja nagrada: DVE PIZZI RUDAR
Rešeno križanko pošljite na uredništvo do 10. 7.1993.
Nagrajenci križanke št 10/93:
1.	Vrečka z domačimi izdelki: Ivanka Šumnik, Cečovje 34, Ravne
2.	Kosilo za dve osebi:Gabrijela Tomše, Sp. Javorje 7c. Črna
3.	Tri ure igranja v igralnici: Dank? Pesjak,Prežihova 4, Ravne Nagrade podarja GOSTILNA LEČNIK z Raven.

STARSI !
Za vaše znanja željne šolarje, so vam v BLAGOVNICI Mislinja - Trgovskega podjetja ŽILA SLOVENJ GRADEC, pripravili nadvse ugoden nakup zvezkov in ostalih šolskih potrebščin.
Vse šolske potrebščine lahko dobite na odloženo plačilo treh mesecev, oziroma na tri čeke.
Pa še cene:
□	60 listni zvezek formata AS
□	60 listni zvezek formata M | □ šolske torbe že od
26,20 sit 89,30 sit 2.990,00 sit
Obiščite jih, zagotovo boste zadovoljni!
m BM$-mvM BOLJŠI JUM.
Trgovsko podjetje '‘KOROTAN"
Ravne na Koroškem
\
Spoštovani kupci
ponovno smo za vas pripravili presenečenje v naši poslovalnici "PAPIRNICA" na Čečovju.
i 114 è L % tff! TUl flilfll Silil
n! popit
pri gotovinskem plačilu, ob nakupu zlatega in srebrnega nakita. Izkoristite ugoden nakup in izberite primerno darilo svojcem in prijateljem.
GOSPODARSKA
ZBORNICA
SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA DRAVOGRAD
Tel.: 0602 / 83 - 080, 83 -521
1.	Slovensko podje^e povprašuje po 500 komadih temnomodrih mikic T - shirt za nadaljno prodajo.
2.	Dansko podjetje je zainteresirano za uvoz jeklenih proizvodov kot so plošča, palice, žica in cevi.
3.	Nemško podjelje išče partnerja - zastopnika za prodajo softwera za avtomatizacijo proizvodnje.
4.	Podjetje iz Holandije - zastopniški agent za izdelke iz lesa in ostale izdelke za notranjo dekoracijo želi sodelovati s proizvajalci sledečih proizvodov:
viseči stropni sistemi iz kovin;
ploščice za oblaganje stropnih sistemov izdelane iz mineralnih vlaken, steklena volna, mavčne plošče;
leseni stenski opaž, leseni izdelki za stene in strope.
5.	Slovensko podjetje Išče proizvajalca, ki bi za tuje in domače partnerje izdeloval kable, filtre za vodo, mazalne pripomočke in zaščitno kremo za roke.
6.	Slovensko podjetje ponuja ameriške proizvode s področja prehrane in kmetijstva: riž, koruzo, pšenico in sojine tropine.
7.	Italijansko podjetje išče manjše šivalnice za šivanje svilenih srajc iz njihovega blaga - lohnarbeit
OBČANI - OBRTNIKI - PODJETNIKI
Imate nov telefonski imenik? Se jezite zaradi mehkih platnic?
REŠITE PROBLEM
Prinesite telefonski imenik v Tiskamo Velenje, kjer vam bomo za 950.00 SIT na obeh imenikih naredili trde platnice.
Se priporoča	TISKARNA VELENJE
Štrebenkova 6, tel.: 063 / 855 521, 855 030
PREPIR Od javnosti odvisen časopis.
Izdaja ČZP VORANC d. o. o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniško oblikovanje MK STUDIO, Studio za oblikovanje in propagando, Dobja vas 121, Ravne ga Kor., Tel.:0602/31 024,22 479 Naslov uredništva: Ravne na Kor., Čečovje 5, Tel.: 0602 / 22 999 Tiska: Koroška tiskarna Slovenj Gradec
Na osnovi mnenja Republiškega sekretanata za infoimiranje št. 2Gb 05-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
SMELT
international group
OBČINA
SLOVENJ
GRADEC
V Slovenj Gradcu so že zaznavni prvi obrisi Katice - poslovno trgovskega centra, ki uspešno raste v stanovanjskem naselju S8 in bo kupcem na razpolago v septembru 1993.
KUPCEM PONUJAMO LOKALE IN POSLOVNE PROSTORE PO UGODNIH IN PRISTOPNIH CENAH
- V KLETI TRGOVSKEGA CENTRA (SKLADIŠČA, ZABAVIŠČNE DEJAVNOSTI, GARAŽE)
- V PRITLIČJU (TRGOVINE Z ŽIVILI, SERVISNE DEJAVNOSTI, AGENCIJE, BANKE, SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA) - V I. NADSTROPJU (MANJŠE TRGOVINE Z OBČILI, OBUTVIJO IN SPECIALIZIRANE TRGOVINE)
V H. NADSTROPJU (POSLOVNI PROSTORI IN MIRNEJŠE DEJAVNOSTI, KOT SO SPECIALIZIRANI BUTIKI, KROJAČ, KOZMETIČAR, PEDIKER, FRIZER, AGENCIJE, SVETOVANJA ITD.)
PRODAJA - INFORMACIJA OBČINA SLOVENJ GRADEC Tel.:0602 / 41 151 int. 312
SMELT LJUBLJANA, Tel.: 061 / 378 247, 061 / 378 765
KOROŠKI TRGOVSKI CENTER