deb xMjenje letnik 25 ŽIRI, JUNIJ 1987 Odprli smo vrata vsem, ki se zanimajo za nas Novinarsko srečanje srn^^io ki bileju ie našem ju- maž direktor To- je novinar- ^"bliskih, po- sedanio sil glasil s njenim- v Alpini in ritvlZ usme- nemnn - °"danl je zlasti rih razmere, v kate- njimi _ poslujemo, med v primcf-^^!"' tečaj dinarja, mi. Povnlf^' ® tujimi valuta-pravkar da Je Alpina tev na +^?cela pošiljati obu-važno i I ^ tržišča, in zelo narin Л ' ^^kšen bo tečaj di-bodo 7^^ mesecev, ko Odkri^^ prihajati plačila, bi ta tr. ^udi ugotovil, »da ne bi že stala«, če se oblik C Posluževali mnogih ko SDrni-kolikor toli-^Oseho- '• °l^ivamo material, tajn nJ Pudaril, da se obe-Podr(&iT,^\^^nja naročila na naj hj športne obutve, saj izdelan^^u1^° pancerjev letos Na vr, 400.000 parov, 'takšna novinarjev, čarskik cena naših smu-Povedal v tujini, je višje СРП prebijamo v da sm. " ® razrede, tako okoli čevlji veljajo PriDoJ°° dolarjev. K temu ^Portnn *^1 dejstvo, da Celoti obutev prodajamo v kar ip - ^"^enom Alpina, za поНпГ-^®^ usmeritev tudi cer m lahke obutve. Si-vsern wit težnja pred- "spemo ® lahko 28. maja je bil dan odprtih vrat Alpine. Cisto majhni, srednjih let, starejši, vsi so si hoteli ogledati našo proizvodnjo. Kar blizu 800 obiskovalcev smo imeli ta dan. Obiskovalcem smo ob tej priliki dali posebno brošuro, ki smo jo izdali ob 40 letnici Alpine, pa še kaj zanimivega, zlasti za mlade. 1947-1987 Posebno priznanje Erichu Riessu Predstavnik gospodarske zbornice Slovenije Dimitrij Grčar je predsedniku firme Alpina Sports Corporation Erichu Riessu izročil posebno priznanje za uspešno petindvajsetletno sodelovanje z Alpino. Povedal je tudi, da sodi Alpina (poleg Elana) med tiste redke svetle izjeme, ki na tujem trgu uspešno prodajajo svoje izdelke pod lastnim imenom. Nekaj informacij o praznovanju naše 40-letnice Potem, ko smo bili zelo zadovoljni z obiskom ob dnevu odprtih vrat, saj nas je obiskalo okoli 800 ljudi, se pripravljamo na drugi vrhunec našega praznovanja, osrednjo proslavo, ki bo 4. julija. V okviru praznovanja so nas 13. junija obiskali zdravstveni delavci, s katerimi sodelujemo kot delovna organizacija. Zelo zanimivo srečanje, ki je odprlo nova izhodišča za sodelovanje. Kot veste, smo v 4500 izvodih v srbohrvaščini in slovenščini izdali posebno brušuro, ki je posvečena naši obletnici. Za razliko od zgodovinskega zbornika pred desetimi leti smo bili tokrat omejeni na »časopisni obseg« štiriindvajsetih strani, na katerih smo skušali predstaviti razvojne faze na nekoliko bolj plastičen način, preko čevljev, ki smo jih izdelovali. V poglavju, kjer se predstavljamo kot delavci in poslovni ljudje, spoznamo, da je kakovost dela naša edina možnost. To pa lahko dosežemo le z neko vrhunskostjo, tako v razmišljanju kot v drugih dosežkih. To je hkrati naš cilj in pogoj za spodoben vstop v svet. N. P. DOCOYORIfimO fC-DOCOYORIll ffflO SE 63 Konferenca za novinarje je bila zanimivo srečanje novinarjev, naših tujih partnerjev, reprezentantov v alpskem smučanju, žirovskih smučarskih skakalcev in poslovnih ljudi Alpine. Reprezentanti, ki vozijo z Alpininimi čevlji so tudi na tisko' vni konferenci potrdili visoko kakovost naših smučarskih čev Ijev, s katerimi tekmujejo in kar je še posebej zanimivo, praV take čevlje lahko v naših prodajalnah kupi vsak. Na sliki s«: Tomaž Cižman, Grega Benedik, Klemen Bergant, Sašo Ro' bič in Robert Zan. ( Od leve proti desni sedijo: Janez Šmitek, Tomaž Košir in Mišo Ceplak Zirovski skakalni reprezentantje so se s svojim trenerjem udeležili tiskovne konference. Z leve: Borut Mur, ki Џ lani v Planici dosegel kar 164 metrov (neuradni žirovski re' kord), trener Niko Dolinar, Andraž Kopač, Primož Kopač. Največji tuji kupci so se z našimi predstavniki komerciale udeležili novinarske konference. Helena Kavčič, Jakob Haugen, Peter Oskarsson, Jože Bogataj, Peter Drossier, Rolf Schaer in Erich Riess Ob enem industrijskem traku gor, ob drugem dol, pa spet v druge hale. Kar utrudljivo, zanimivo pa je le bilo, saj siti" pogosto slišali: veliko sem videl, nismo vedeli, da ste tako veliki, zares ni mi žal... J DOGOYnRinmO (E -DOCOYOmU ШО M sveti TOZD in DSSS ćetkii rednih sejah v za- jeli obravnavali in spre- usn«g o ugotavljanju П1етк"°^'^' dela. Osnovne spre-rendum sprejete na refe- nikom so urejene s Pravil-delifo ° osnovah in merilih za no Dnr P'^^^stev za OD in skup-Samou P°.™ZD in DSSS ter sporazumom o delita, osnovah in merilih za no OD in skup- Sanw, ravni delovne or- Podrobnosti pa ureja stoinos^i' ki je v pri- Potrinf • tozdov in DSSS in ga niali delavski sveti. Stri-PričnB° S®.s predlogom, da se šele s pravilnik izvajati Zato , avgustom 1987 in sicer гегцЦа?'^ bodo takrat že znani Polletin'^ prvem donuct j® tudi kolektivni uvainf bi bilo smotrno ' novosti v tem času. nja svet TOZD Proizvod- rofiio ° .^vnaval in potrdil po-P'ana ° izvršitvi proizvodnega "^vršen^^'r^f jG bil obutv , ^"pdstotno. Nekatere mani\^^ bilo izdelano nekaj je tud bilo planirano, ker Potreb naročil, zato pa bo cerip,, "5'zdelati precej več pan-bo v , bveze do naših kupcev in k_ sekakor treba izpolniti delavo zagotoviti dovolj da ђј rnontaži pancerjev, njo 'shko povečali proizvod-stiti t ^j^.sirnalno bo treba izkori-kjer kapacitete v obratih, K i , j,®jo notranje čevlje. Prisn«^*^? plana bo nekaj na оГ® r Tekstilna tovar-'zdehr za nas ponovno obutvi^ apreski, na liniji lahke je blln *^1^ poteka tako, kot ° planirano. •^vid^noff'L®? odobrili najetje li- tov. Iti j-L . kratkoročnih kredi- zaradi il potrebno najemati bolj krit i Azalog. V naj- eustu Vn mesecih: juliju, av- naietiseptembru, bo potrebno d'narip,?^ ' 1500 milijonov '^ratkn,. - ."dragih« kreditov. nie tj_i kredit, ki se naja--r. pri LR ТП/-1 ___:___... uie nt.; T л1 se naia- Tozda pi? Kranj preko trebe cpi t koristi za po- cMe nk delovne organiza-ProizvnH P" krijeta TOZD vsaka polovico" ^®znic 7= ®? tydi odprodajo ob-dojila zn obveznega po- ^^zvoia ^^^ditiranje hitrejšega tih r^^E^fPpdarsko manj razvi-šini % Kosovo, v vi- Oziroma ° vrednosti, kupne vrednrf 15 % nominal-"^ednost, obveznic. ^opolnitv^^° spremembe in ""^zuma «1 samoupravnega spo-Тв Ljub°jan Jugobanke Prevzela Proizvodnja nziko iz poslovanja rob sklepom banke v skladu z 8. a členom samoupravnega sporazuma v višini koriščenih bančnih kreditov in garancij pri Jugobanki, vendar ne manj kot z 20 odstotki svojega poslovnega sklada. Delavski svet je sprejel sklep glede na to, da TOZD Proizvodnja koristi kredite v višjem znesku, kot znaša 20 % njenega poslovnega sklada in z ozirom, da ne bi imela težav pri najemanju novih kreditov. Izvrši se tudi združevanje sredstev v fond solidarne odgovornosti Osnovne banke Priština PPl Beograd, v višini din 3.261.548.—. Obveznosti do te banke je bilo potrebno poravnati tudi iz razloga, ker smo banko zaprosili za odobritev 300 milijonov din kredita, ki ga nujno rabimo za pokrivanje sezonskih zalog. Poleg tega so delegati odobrili finančna sredstva v višini 7.900.000 din za investicijsko vzdrževalna dela na parkirišču Alpina z delnim asfaltiranjem, odobrili dodatna finančna sredstva za poravnavo deleža Polik-su v višini 3.963.522 din, glede na sporazum o sofinanciranju cest v industrijski coni, poravnali stroške za izvedbo strelovoda na objektu obrata Šentjošt, s tem, da se to upošteva pri dodelitvi dotacije krajevni skupnosti v naslednjem letu. Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju sredstev za nabavo in polaganje telefonskega kabla od VATC Skofja Loka do Žirov. Alpina združi sredstva sorazmerno številu zaposlenih in številu porabljenih impulzov v zadnjih 12. mesecih. Sredstva se združijo iz neporabljenih sredstev SLO iz predhodnih let in leta 1987, eventuelna razlika pa iz sredstev neporabljene obračunane amortizacije. Pri združevanju sredstev za telefonske kable sodelujejo vse delovne organizacije, ki koristijo telefonske storitve. Iz sredstev sklada skupne porabe se odobri posojilo sindikalni organizaciji, pod pogojem, da znesek vrne do novembra in da predloži dinamiko vračanja posojila. Potrjeno je bilo nekaj odpisov inozemskih kupcev zaradi reklamacij in sprejet predlog za odprodajo tovornega avtomobila Zastava 619. V komisijo za odpise in odprodajo je bil namesto Štefana Glu-hodedova imenovan Anton Ži-bert. Delavski svet TOZD Prodaja je odobril dodatna sredstva za investicije v: Novem Sadu, Čač-ku in Zagrebu II. Razpravljal je tudi o ustanovitvi nove prodajalne v Novem Marofu, kjer je v že obstoječem lokalu, brez investicijskih vlaganj, mogoče odpreti prodajalno. Z referenduma 19. maja 1987 Delegati so menili, da prodajalna v takem kaju nima perspektive in je še veliko boljših lokacij, ki niso izkoriščene. Na drugi strani pa je interes celotne delovne organizacije, da smo v tem kraju prisotni tudi zaradi obrata, ki izdeluje za nas zgornje dele in interesa občine Novi Ma-rof. Glede na navedeno so sprejeli sklep, da se strinjajo z odprtjem nove prodajalne v Novem Marofu. Prodajalna ima lahko le dva zaposlena. Če se v določenem obdobju pokaže, da prodajalna ni ekonomsko upravičena, se ukine, DO Tatjana Marinič, oziroma skupščina občine Novi Ma-rof pa se obvežeta, da poskrbita za zaposlitev delavcev prodajalne. Delegati so sprejeli še sklep, da se imenujejo inventurne komisije za polletni popis, ki bo 27. junija v isti sestavi kot so bile za popis ob koncu leta 1986. Za zamenjave in spremembe članov se pooblasti vodjo rajona in direktorja TOZD Prodaja- Delegati delavskih svetov pa so skupaj s strokovnimi delavci prodaje na pobudo predsednice 00 sindikata TOZD Prodaja, razpravljali o problematiki kolekcije, ki jo trenutno prodajajo. Analizirali so pomanjkljivosti, ki so nastale pri boljših grupah sandal, neustrezne sortimente, kar je potrebno upoštevati in pri pripravi naslednje kolekcije odpraviti. Ugotovili so tudi, da bo potrebno več sodelovanja med proizvodnjo in prodajo in upoštevati potrebe tržišča. Delavski svet delovne organizacije je potrdil II. del projektne naloge proizvodni informacijski podsistem in odobril razdelitev nagrade — 35 % od celotne vrednosti v višini 1.050.000,— din. Potrdil je projektno nalogo za smučarski čevelj GT in odobril izplačilo za izdelavo prototipa MS 850 v višini 15 % od celotnega razvojnega dela. S firmo FIMEX Dunaj se sklene novo kreditno pogodbo o najemu blagovnega kredita v višini DM 1.500.000 po pogojih: gibljiva obrestna mera, rok vračila 185 dni od črpanja kredita. Kredit se porabi za plačilo uvoza repromaterialov za potrebe proizvodnje za izvoz. Sprejete so bile še nove cene za smučarsko, tekaško in apre-ski obutev. Anuška KAVCiC Prejšnji mesec so Alpino obiskali sodelavci firme A&E iz ZRN, ki za to firmo po vsej Nemčiji prodajajo našo obutev KAKO UfTYARJIIfflO Delovno tekmovanje čevljarjev uspelo 23. maja je bilo v Žireh proizvodno-delovno tekmovanje obutvenih delavcev Slovenije, ki se ga je udeležilo 34 tekmovalcev iz sedmih delovnih organizacij čevljarske industrije. Udeleženci delovnega tekmovanja obutvenih delavcev Slovenije Potem, ko je član organizacijskega odbora Mišo Ceplak začel srečanja čevljarjev, je le te nagovoril tudi glavni direktor Tomaž Košir, predsednik tekmovalne komisije Tone Kle-menčič pa jih je seznanil s tekmovanjem Že prva preizkušnja ni bila od muh; nekaterim je celo delala največ preglavic; to je bila teorija, kjer so tekmovalci odgovarjali na 20 vprašanj, od tega 10 s področja samoupravljanja, 3 z varstva pri delu in 7 s področja, kjer so tekmovali v stroki Tekmovalce in druge goste je pozdravil glavni direktor Tomaž Košir, ki je med drugim dejal: »Kdor več zna, več velja — so govorili že stari ljudje. V sodobnem svetu to vedno bolj drži. Znati pa je treba marsikaj: ugotoviti katere izdelke bomo delali, jih razviti, izdelati in seveda prodati. Znanje je torej prva stvar, ki nam bo pomagala iz velikih težav, v katerih je naša država in s tem tudi mi. Trdim, da smo se tega v delovnih organizacijah čevljarske industrije že ves čas dobro zavedali. Zavedali smo se tudi, da brez znanja v osnovnem čevljarskem poklicu ne gre. Mislim, da je v tem tudi odgovor, zakaj smo dokaj uspešni, tako na domačem kot tujem tržišču, kamor izvažamo več kot polovico izdelane obutve«. V nadaljevanju je predsednik tekmovalne komisije Tone Klemenčič seznanil navzoče z organizacijo in potekom tekmovanja in propozi-cijami, zatem pa je steklo tekmovanje v teoretičnem delu, kjer so tekmovalci odgovarjali na deset vprašanj s področja samoupravljanja, tri vprašanja s področja varstva pri delu in sedem vprašanj s področja stroke oziroma discipline, v kateri so nastopali. Po odmoru se je začel praktični del tekmovanja. Delavci so nastopili v petih tekmovalnih disciplinah: modeliranju, sekanju zgornjih delov, šivanju zgornjih delov, sekanju spodnjih deloV in montaži. Poleg teh disciplin ženskega programa, je v moškem programu nastopila še ekipa Peka, toda le v teoretičnem delu. Rezultati; V modeliranju (Alpina ni imela zastopnika) je zmagal Anton Strlič iz Planike. Sekanje zgornjih delov: zmagovalka je bila Vera Ma-rušič iz Cicibana, medtem ko je bila naša Betka Jurca tre-tja. Šivanje zgornjih delov: zmagali sta Marija Rupnik in Mojca Miklavčič iz Alpine. Sekanje podplatov: zmagal je Srečko Ajtnik iz Slovenj Gradca — TOZD UTEK, Branko Leskovec je bil tretji. Montaža: zmagovalca sta bila Mitar Peric in Janez Fi-lipič iz Alpine. Ekipno je zmagala Alpina, pred Pekom in Planiko. To so torej rezultati. Tudi sicer je srečanje najboljših obutvenih delavcev lepo uspelo. Pogrešamo morda večjo množičnost, kar zadeva organizacijo pa še nekoliko bolj vnaprej premišljen program. N. P. Tekmovalna komisija za ugotavaljanje teoretičnih znanj je imela kar veliko dela UfTYflRinfflO H vo tekmovanja se je treba še kaj pogovoriti. Le- tekmovalca v montaži Janez Filipič in Mitar Peric, no ogranizator Jaka Bogataj Zmagovite ekipe Alpine na drugem delovnem tekmovanju obutvenih delavcev Slovenije: Marija Rupnik, Betka Jurca in Mojca Miklavčič, čepijo pa: Janez Filipič, Mitar Peric in Branko Leskovec kanji2a m slavua .t