JUBILEJI
Sedemdeset let akad. prof. dr. Antice Menac
kademik Antica Menac je osrednja osebnost hrvaške rusistke v 20. stoletju. Kar pomeni Rajko Nahtigal za Slovence, to je Antica Menac za Hrvate in južnoslovanske narode ter širše gledano za evropske in še za neevropske.
Več kol polovico svojega življenja je bila predavateljica ruskega jezika na Katedri za ruski jezik Filozofske fakultete Vseučilišča v Zagrebu. Več let je bila predstojnica katedre in v letih 1972-1976 ena od podpredsednikov MAPRJAL-a (Mednarodna zveza predavateljev ruskega jezika in književnosti) s sedežem v Moskvi. Bila je članica uredniških odborov različnih časopisov in urednica več slavističnih zbornikov. Ni rusista v bivši Jugoslaviji, ki se ne bi bil srečal z njenimi deli. Težišče svojega dela je posvetila sinhronemu preučevanju ruskega jezika, ne prezre pa tudi diahronih raziskav, kot je npr. "Oko autentičnosti S lova o polku Igoreve".
Sodobni ruski jezik preučuje s fonetičnega in fonološkega vidika, ukvarja se z akcentologijo, besedno in stavčno intonacijo, leksikologijo, frazeologijo, ima veliko število del z vidika kontrastivnih in komparativnih jezikovnih odnosov, ne gre mimo sintakse, metodičnega preučevanja pouka ruskegajezika, tehničnih sredstev pri pouku ruskegajezika—televizije, številnih učbenikov in priročnikov, morfologije, prevajanja, kroničnih zapisov in večjezičnih slovarjev.
Svoje raziskave je največ objavljala v Zagrebu, sledijo Beograd, Novi Sad, Ljubljana, Varšava, Praga, Pariz, Moskva, Sofija, Berlin, Veliko Tyrnovo, Stockholm, Bruselj, Montréal, London, New York...
Največ njenih razprav je bilo objavljeno v časopisih Strani jezici, Živi jezici, Russkij jazyk za rubežom, Contact, Suvremena lingvistika, Književni jezik, Filologija, Croatica, Narodna umjetnost, Prevodilac...
Akademik Antica Menac je uredila več zbornikov, ki vključujejo ftlološko tematiko ruskega jezika. Sodelovala je zjezikoslovnimi prispevki na simpozijih v Jugoslaviji in sirom po svetu. Sodobno rusko fonetiko obravnavajo njeni "Očerki po fonetike russkogo jazyka (Zagreb, Sveučilište, Filozofski fakultet, 1965, 112 str.). V soavtorstvu z I. Iljašem je izdala knjigo "Leksika i frazeologijo sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka" (Zagreb, Sveučilište, Filozofski fakultet, 1971,160 str.); zelo obsežen je zbornik "Voprosy metodologu i metodiki opisanija russkogo jazyka v sopostavlenu s rodnym" — zbornik je sama uredila (Zagreb, Savez Slavističkih društava Jugoslavije, 1975, 210 str.), vključuje pa večjezikov, tako npr. mongolščino (S. Galsan), angleščino (R. Filipovič), bolgarščino (I Vaseva-Kadynkova), srbohrvaščino (B. Stankovič), ruščino (V. Venturin), skratka, tu najdemo tudi jezikoslovne razprave iz vzhodnih, zahodnih in južnoslovanskih jezikov. Osrednji študiji iz ruske sintakse sta: "Iz problematike suodnosa negacije i objektnog Pem u suvremenom ruskom jeziku" (Nahtigalov zbornik, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 1977, str. 235-255) in "Padež direktnog objekta s negacijam u suvremenom ruskom i hrvatskom ih srpskom jeziku (Zagreb, Zavod za lingvistiku Filozofskogfakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 1978, 80 str.). Veliko življenjskih sil je jubilantka pobelila slovarjem, dvojezičnim in večjezičnim. Navedimo najvažnejše: "Serbskoxorvatskij turistskij razgovornik Idr. R. Filipovič, dr. A Menac (Zagreb, Panorama, 1966,113 str.) —teksti so srbohrvaški, nemški, italijanski, francoski, angleški in ruski. V soavtorstvu z Alio P. Kovalje izdala "Ukrains'ko - xorvats'ko abo serbs'kij slovnik-Hrvatsko ili srpsko-ukrajinski rječnik" (Zagreb, SNL, 1979, 685 str.).
Veliko ustvarjalnih sil je posvetila akademik Antica Menac frazeološkim študijam in frazeološkemu slovarju. Med prvimi navedimo: "Posudjeni elementi u ruskoj t hrvatskoj frazeologu (Zagreb, Hrvatsko ftlološko društvo, 1973, str. 89-98), "Strani element! u ruskoj t hn>Askoj frazeologu (Varšava 1973 str 100-101), "O tautološkimfrazeoshemama. Iz frazeoloske problematike (Zagreb, Zavod za lingvistiku 1980, str. 17-46), "Iz,problematike,frazeoloske sinonimije u ruskom i hrvatskom
književnom jeziku" (Filologija, Zagreb, 1979, 9, str. 185-193), "Osnovnye tipy tavtologiceskix frazeosxem v russkom i serbskoxorvatskom jazykax" (Praga, Gospudarstvennoe pedagogičeskoe izdatel'stvo, 1982, str. 154), "Roditel'nyj padež v sostave frageologizmov v sovremennom russkom i xorvatskom ili serbskom jazykax" (Moskva, Nauka, 1983, str. 139), "Tipovi genetivnih sveža u frazeologizmima suvremenog ruskog i hrvatskog književnog jezika " (Zagreb, Zavod za lingvistiku Filozofskogfakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 1983, sir. 1-28), "Frazeologizmi oko riječi kraj/konac u različitimjezicima" (Strani jezici, Zagreb, 1976, V, 12, str. 35-38), " Neka pitanja u vezi s klasifikacij om frazeologije" (Filologija, br. 8, Zagreb, 1978, str. 219-225) — prav na osnovi te študije je podana minimalnafrazeološka enota "fonetska riječ, tojejedna samostalna riječ na koju se oslanjaju proklilike ili enklitike (za dlaku, od davnine... milo mi je) ".
Takšno pojmovanje frazeologije se morebiti najbolj približuje samarkandski frazeološki šoli, kolere predstavnik je bil L. 1. Rojzenzon, v nasprotju z moskovsko in leningrajsko frazeološko šolo. Rusisti zagrebške frazeološke šole so univerzitetni profesorji, ki so ustvarili pod uredništvom naše jubilantke "Rusko-hrvatski ili srpski frazeološki rječnik / Tatjana Korač, Antica Menac, Milenko Popovič, Miho Skljarov, Radomir Venturin, Renata Volos" (Zagreb, Skolska knjiga, 1979,1980, 2 knjigi, I. str. 746, II str. 788). Ta slovarje narejen na pojmovanju frazeologije v širšem smislu. V jugoslovanskem prostoru je izšlo več kritik in ocen, nihče pa ni poudaril, daje to slovar, ki ima ruski delfrazeologije v celoti naglašen, kar je relevantno za ruski jezik. Menimo, da smemo govoriti o samostojni zagrebški frazeološki šoli. Kaj nam pomaga kup frazeoloških slovarjev, ki navajajo rusko frazeologijo v ozkem gledanju (npr. A. I. Molotkov navaja v slovarju okrog 4000frazeologizmov, Bol'šoj akademičeskij slovar' približno 28000), ko pa nikjer ne podajajo naglasa, karje v ruščini še posebej pomembno. Po lastni izkušnji pa vem, da še celo Rusi naglašajo frazeologizme napačno.
Ne smemo prezreti spoznanja, da je akademik Menčeva urednica frazeoloških slovarjev iz zbirke Mali frazeološki rječnici, kot npr.: "Hrvatskosprsko-rusko-ukrajinski frazeološki rječnik" ; "Hrvatskosrps-ko-češko-slovačkifrazeološki rječnik";	"Hrvatskosrpsko-poljskifrazeološki rječnik... "
Če bi hoteli prikazati vse delo Antice Menac, bi nastala zajetna študija. Poudariti je treba njen topli človeški odnos do študentov, magistrantov in doktorandov. Nepozabni so njeni jezikovni seminarji in usmerjanje—mentorstvo na področju ruskega jezika in splošne lingvistike. Iz ljubezni do ruskega jezika, a še posebej do mladih učencev pred vstopom na univerzo in do vseh, ki jim je drag ruski jezik, je napisala večje število učbenikov ruskega jezika.
Leta 1958 je izšel "Ruski jezik na pločama, Izgovor i intonacija s recitacijama, Tekst i komentar sastavila Antica Menac, Tekst cita Lidija Korjagina" (Moskva, Jugoton, Zagreb). Ruski jezik obsega sedem plošč z vajami. Poleg ploščje še priročnik o ruskem glasoslovju. Vseh vaj je 34. Upoštevana je tudi stavčna intonacija. Pojasnjen je tudi izgovor vokalov in konzonanlov. Prikazuje njih izgovor glede na pozicijo v besedi in stavku. Celotno delo temelji na dognanjih sodobnih raziskovalcev ruske glasovne sestave. Glasovne norme ruskega knjižnegajezika so zajele v izgovoru tekstov, tako daje celoten komplet mogoče uporabljati na univerzi. Njeni izsledki se ujemajo z edicijo: "Russkoe literaturnoeproiznošenie i udarenie" v redakciji R. I. Avanesova in S. I. Ožegova (Moskva, 1960).
Za gimnazije in usmerjeno izobraževanje je pripravila za štiriletni program učbenike "Davajte govorit' i citat'po-russki". Knjige so bogato ilustrirane (vključujejo tekste ruskih poetov in prozaikov, vsebujejo rebuse, križanke in slike ruskih umetnikov slikarjev, na koncu pa imajo še slovar. Po teh knjigah smo poučevali v 60. in 70. letih tudi v Sloveniji. Dijaki so se na republiških tekmovanjih v gimnaziji zelo dobro odrezali. Posamezni učbeniki so izšli v petih ponatisih. Za nas — predavatelje ruskega jezika — so bili zanimivi tudi priročniki, kol npr. "Upute za nastavnike uz početnicu ruskog jezika za prvi razred gimnazije" (Zagreb, Skolska knjiga, 1966). Učbeniki akademika Antice Menac so zajeli tudi druge evropske in neevropske države. Fonetični inštitul zagrebške univerzeje pod vodstvom profesorja Guberine omogočil naši jubilantki sestaviti učbenik "Méthode audiovisuelle de russe premier degré: selon les principes SGAV définis par P. Guberina et P. Rivenc" (Paris; Bruxelles; Montréal, Didier, 1962. Istega lela je izšla še angleška izdaja: "Russian Audiovisual" (New York, Chilton).
Ob sklepu zapišimo, da želimo ugledni hrvaški znanstvenici še veliko srečnih in ustvarjalnih let.
Jurij Roj s Maribor