Volitve v okrajni zastop gornjeradgonski. Dne 11. septem. 1903 so volile kisetske občine v okrajni zastop gornjeradgonski. Velepomemben dan \e bil 11. september, velepomemben za slovenski okraj, za celo slovensko zemljo. Upapolni so hiteli narodoi volilci na voliSče, upajoč in zanašajofi sa na zmago, upajoč, da sterejo danes kleto glavo nemčurskega sovraga. ZanaSali so se vsi na enega, eden na vse in prežtevali svoje glasove. Našteli so en glas večine. >Zmaga!< zaklicalo jim je veselja rodoljubno srce. A stoprav v tem trenutku se je naSel politiCni izdajalec. Kakor nekdaj izdajalec Efijalt, ki je izdal Špartance pri Termopilah pogubi, kakor se je našel med apostoli Judež Iskarjot, ter izdal svojega Zveličarja, tako se je naSel med narodnimi volilci eden in potisnil s svojim glasom okrajni zastop v roke besne stranke nemčurske! In ta člnvek, kj je izdal narodno stvar, |e Jože Muhič iz Žanika pri S/. Juriju ob Ščavnici. Njemu je cb slrsni stal Janez Vufiina, oni, ki je zatrjeval, da ne bo volil Bračka, in ne oddal svojega glasu nasprotnikom. Ia okrajni zastop je padel zopet v nemčurske roke. Padli smo! Dcrmvina, tužna zapuSčena, ti teptana doraovina slovenska, ne plakaj! Zgodovina slovenska, sodi Efijalta, sodi Judeža. Izdal je svojo mater, svoj narod! VoUlol prihajajo. Narodni volilci so prihajali lepo mirno in skupno vsak od svojega kraja ter se zbi- rali pri narodnem gostilničarju g. Škrlecu. Nasprotniki so Sli pa naravnost b Klirbusu, ki živi od slovenskih groSev, voli pa vedno z Nemci. Narodni volilci so videli, da sta Muhič in Vučina Sla v naprotni tabor in pričakovali niso nič dobrega. Upanja sicer niso zgubili... A vendar je Muhič ostal v prugem taboru in ž njira Janez Vučina, predstojnik v Terbegovcih. AgltacIJa. Ko so videli naši volilci, da nas predasta Muhič in Vučina v roke nasprotnikov, hoteli so jima z mirao prosojo in prigovarjaniem dokazati, kako krivično postopata. Vse zastonj! Zastonj ves napor. Muhič je rekel: »Jaz sem že Slovencev sit.« A sirota ubiga pa niti trohice nemSki ne razume, in živi med samimi Slovenci. »Črna zemlja — pravi pesem — naj pogtiine izdsjice!« Gostilničar Kiirbus je pa vabii voLlce z be3edami: »Le sem in volite z nami. Mi imamo (zaporanite si, bilo je v petek 11. sepi.) race, purane in goske !< Bračkotu hnda prede. Točno 12 minut čez osem se je volila komisija. Dva Negovca, Bračkova pristaSa, sta Se raanjkala. Bračko ves v skrbeh hiti prosit uradnega vodjo Rainerja, naj počaka Se pol ure, ker Se niso vsi skupaj. A dobil je odgovor, da ni pcmagati in da se mora točno začeti. Tako je bila komisiia sestavljena iz dveh naSih mož in dveh nasprotnikov. V tem sta pa že prišla manjkajoča. Bračko pomirjen reče: »Zdaj Se hodimo malo pit, zdaj imamo malo cajt.< — >Ia pa golaža jest«, pripomnili so nekateri in živahen smeh je nastal. VoUtev - lzld. Žačelo se je glasovati. NaSi možje so itali trdao kakor skala in volili odločno narodne može. Na vrsto pride Muhič in v tem trenutku mu nevidljiva roka pritisne na čelo pečat izdajstva. Postal je Bračkijanec. Vučina, ki je že tolikokrat teptal svoje pravice in svoj narod, in ki se je prej bahal, da bode sedaj Slovence volil, tudi ta je volil — nemškutarje, ki so slovenske krvi. Po kdnčanem glasovanju se naznani, da manjka narodnim voldcem en glas, ter da je prislo med volilcem Zemljičem in Miklnom do cžje volitve. Naši 80 se odtegnili glasovanju. Po izdajstvu Jožefa Muhiča smo torej propali in okrajni zastop Obtane zcpet v rokah tujcev. Zopet bodo gospodovali na slovenskih tleh naši nasprotniki, gospodovali tujci. Pritožba se vložl. Pri volitvah volilnih mož sta dobila Črnjavič in Misleta iz Mote enako Stevilo glasov. Žreb je določil volilcem Misleta. Okr. glavarstvo pa je po^lalo Črnjaviču legitiraacijo in ne Misletu. Črniavič je volil Bračka. Pa tudi o volitvah veleposestev se vloži pritožba. Videli bomo, kje je pravica! Kdo 80 volilcl Brafika? Čudili se bodete, dragi bralci, čudil ves svet, ako vam povem, kdo so Bračkovi volilci. »Štajerc« bo vpil, kakor vpije vedno: >Kmet naj kmeta voli!« In naSi narodni volilci so volili kmet kmeta. Ali so volili naiprotai? Ne; ti so vchli kmet meščana, nad- učitelja in gostilničarja. Zakaj pa niste klicali: »Gospodar Vračko!« ampak lepo ponižno: »Na8 gospcd oča Wratschko.« Vračka je volilo: 11 posestnikov (?) devet gostilničarjev, 1 me3ar, 1 trgovec, 2 nadučilelja, 1 meščan. To si je pogledi slovenski narod in strmi! Kdo je zmagal? Iz gori navedenega je raz*idno, da je to za Bračka zelo klaverna zmaga. Pred tremi leti smo imeli 8e satno 10 glasov in letos ? Ko bi ne bilo izdajice, bi zmagali. To je napredek in vidi se, da dolgo ne bo — in Bračko bo Sel. Tudi je bil Bračko tako splašen, da ni pustil streljati sebi v zmago, kakor je raislil. In moralično smo zmagali mi! Sami poSteni, trdni kmetje so, ki niso hoteli voliti gospoda »gospodarja« Bračka. N[ega je volilo nekaj posestnikov in lepo Stevilo gostilničarjev, kar je priča, da ga imajo radi. Baznoteroati. NaSi volilci so se zdržali mirno, Ie ko je iel mimo njih Jože Muhič, obstopili so ga, in ga pomilovali. Siromak istega trenutka ne bo pozabil, dokler bo živ in če ima le količkaj srami. Najbolj pa je naSe izzival gostilničar Johann Ktirbus. Kaj pa je z Muhičem? Niti napil in najel se ni prav in že smo ga videli na cesti pobitega in klavernega. Slovenci! Dan 11. septembra }e za nas dan poraza, častnega poraza ali moralične zmage. Č? 5e sedaj ni bilo sojeno streti glavo nemčurstva, dolgo se ne bo dvigala. V prah z njo! Vi volilci pa vztrajajte, kakor ste sedaj in doživeli bodete dan fiaslne zmage, zmage nad svojimi tlačitelji. Ne udajmo se, ampak »Naprej zastava Slave«!