384
Narodno gospodarstvo.
—   Trpežno knjigovezno lepivo (klajster), ki nadomešča dragi gumi-arabicum napravi se iz krompirjeve skrobi (štirke), ako se ji prilije malo vode ter se premeša tako, da postane kakor redka kaša in se mej močnim mešanjem vlije v drobnem curku v vročo vodo, da se zadostno zgosti. Kuhati se lepivo ne sme, ker potem, ko se posuši, odstopi. Da se pa lepivo ne razpusti, stopi se v vodi, v kateri se škrob meša z V16 alavna od te vodne teže, ali pa se že gotovemu mrzlemu lepivu primeša krevzota ali bencina.
—  Kruppove   fužine   v Essenu  na Nemškem.   S
kakimi velikanskimi sredstvi deluje moderna velika industrija, pričajo nam nasledni najnovejši podatki o Kruppovih fužinah in livarnah. Vsa naprava ima nad 1100 pečij za gretje, varenje, topenje, izdelovanje jekla i. t. d. Parnih strojev je 570; naj večji med njimi ima 2500, vsi skupaj pa 27000 konjskih sil. Parna moč goni tudi velikanska kladiva, težka od 100 do 50.000 kg., poleg teh pa še nad 1700 drugih strojev za izdelovanje razne železnine. Orjaške železne plavi in izdelke prenaša 360 samotežnikov ali žrjavov (krahne), izmed katerih vzdigne največji 120.000 kilogramov. Fužine porabijo vsak dan 2 milijona in 800.000 kilogramov premoga, ogromna teža, kateri komaj spravijo na 280 železniških vagonov. Vsak dan pripelje tedaj 7 tovornih vlakov po 40 vagonov premoga v fužine! Vode porabijo fužine dan za dnevom po 22000 kubičnih metrov. Ta voda bi napolnila strugo, 45 metra široko, 2 metra globoko in skorej 2500 metrov, to je pol ure hoda,dolgo; svetilnega plina zgori vsak dan 3100 kubičnih metrov. Za prevažanje premoga in blaga ima tovarna 18 svojih   lokomotivov, 1000 vagonov,  60 konj in 180 voz.
Telegrafski dratovi, napeti po fabrikah, merijo 80 kilometrov (16 ur hoda,) za telefon pa je porabljenih 140 kilometrov bakrene žice. Tovarne in delarnice pokrivajo 330 hektarov ali približno 566 oralov. Vseh delavcev je 21.000. Ako prištevamo k tem še njihove družine,, lahko trdimo, da preživi Krupp v Essenu nad 70.000 ljudi Več nego 24.000 stanuje v hišah, ki so lastnina Kruppova. Blizo 15000 delavskih otrok, za šolo godnih, hodi v šolo> katere vzdržuje tovarnar na svoje stroške. Za zdravje in omiko delavcev skerbe raznovrstne blagodejne naprave — vse lastnina Kruppova: kopališča, bolnišnica, hiralnica, biblijoteke, obrtne šole i. t. d. — Kruppove fabrike so tedaj naprave, kakoršni ni para na vsej zemlji. Pa vsej pravici nazivljajo lastnika Kruppa »Kralja železnine".. S takim podjetjem je se ve da vsaka konkurenca nemogoča in zato hirajo in ginejo manjše fužine vedno bolj.