Katnlišk cerkven list.
Tečaj \E.
V Ljubljani 23. grudna 1858.
i Asi 20. ^
i> I
od rimskima sv. sedeža zastran trupla sv. Feliksa pri sv. Jakopn v lijuhljani.
Fr. Aiitoniiis Ligi - Bussi I rbiuas Ordinis Miiiorum Conveiitualiiun l)ei Et Apostolirae Sediš Gratia Arrliiepisf-opiis lconiensis Ah bas Coininendatarius S. Laurentii Kxira >Ioe»ia SaiMiissimi Domini Xostri l^aelatus Doinesticus Pontifioio Solin Adsistens Alniaeque 1'rbis Vices^erens.
1'niversis, et singulis praesentes littcras inspccturis fideni tacimus. atqee testaniur. <|uo«l Xos, ail majorcm Um-nipotentis l)ei gloriam. suoruinquc Sanctoruni venerationem recognovimus sacra- particulas Corpus S. Feliei* \ti Mart., «|iioii anno l)ni eireiter MDCC'1. una cum lapidc pro-prium numcn referente effossum est ex Coemeterio SS. Thra-sonis ct Saturnini, quodque reposiium cum fragmentih am-pullae Sanguini.-* in capsula lignca ad hauc diem summa religionc adservatum est in quodam I rbis sacranim virgi-num coenohio. Iloc ipsurn nune sine lapidc, (qui ob saeculi \VIII. labentis calamitatcs deperditus c.st) collocavimus in pectorc Slatuac cenpiasticae. moribundum Martvrem referenti*, ac sigillo communiviiuuM ita ut Sacra Hjusdcrn Ossa ei fronte ac manu dc.vtera nec 11011 ex destero pede per-spici possint. Ilaec autem statua militis more induta est tunica argentca auro contexta. palliiim insuper habet seri-c«m viliosum rubii coloris phrvgio opere ex auro ornatum. Kam denique collocavimus in Icctulo serico vaso cocruleo cooperto atque aurcis item oriiamentis decorato una cum sanguinis ampulla quam inclusimus vase ligueo inaurato auratisque palmi* urnato ct eonsignavimus H. D. Francisco Urovvatb. Parocho S. Jacobi \auporti in Germania (Cogita: l.abaci in Carniolia Vr.) absque tamen Officio et Missa ad formam decreti SS. Rituuin Congregationis edit. die 11. Augusti 1691, quod cx authenticis locis eitractum, reve-renter collocavimus in theca seu potius in dieta statua ccro-plastica sine crjstallo munita, bene clausa, et funiculo se-rico coloris rubri colli^ata. ac sigillo nostro signata. camque cotHignavimus d. R. D. Hrovvath cum facultate apud sc re-tinendi, aliis donandi. estra lihem transmittendi. ct in qua-
cumquc Kcclesia, Oratorio. aut Capella publicae Christili-delium venerationi eiponendi. In quoruni fidem bas littcras testimoniales manu nostra subseriptas. nostroque sigillo fir-matas per infraseriptum uostrum Secretarium expediri mati-davitnus.
Romac ex Aedibus nostris Die 2.*». Mcnsis Septembri* A n ni MD(XX'I,VIII.
Fr. A. Archiep. Iconien. Vicesg.
I*.	Jacobus J— a Secretis.
Gratis.
Pics PP. IX.
rniversis Christifidelihu* praesentes l.itteras inspcc-turis salutem el Apostolicam Renedictioncm. Ad augendam lidcliuiu religioneni et atiiiuarum salutem coelcstibus Kccle-siae thesauris pia cliaritate intenti. omnibus utriusque se\us Christifidelibus vere poeuiteulibits et confessis ac S. Com-munioue refeetis. qui Parochialcm Kcclesiam sub invoca-tionc S. Jacobi Civitatis Labacen. die festo S. Felicis .Mart. a primis vesperis usque ad occasum solis diei bujusmodi devote visitaverint, ibique pro Christianorum Principuin con-cordia. haeresutuque evstirpationc. ac S. Matris Keclesiae eialtatioue pias ad Dcuni preces elTuderiut. pleuariam um-uium peccatorum suorum iudulgentiam et reminsionem mi-sericorditer iu Domino couccdimus. Pracsentibu* ad Sep-tenium tantum valituris. Datum Romae apud S. Petrum sub Annulo Piseatori« Die \. Septembri* MDt t t lA III Pouti-ficatus \ostri Anno Dccirnotertio.
£	Pro Domino Cardinali .Macchi.
J. H. Brancaleotie Castellani.
Zirlfenje in otipnsfki f eiiksa mu-venca r farni cerkvi sv. J ako pa v Mjfubtfani.
Pri tej p i i I o/. nosti, ko bomo od življenja sv. Feliksa kaj spregovorili, hočemo zavoljo boljšiga porazumljcnja nekoliko od sv. mučeneov v pervih časih keršanstva sploh povedati. Znano je. de je preganjanje kristjanov vstalo kinalo po Kristusovim \ncbohodti. iu de je 300 let tcrpelo. V tem času, kakitr so učeni zgodovinarji prerajtali. je bilo do 10 milijonov kristjanov n:ucenih od 20 grozov imili rimskih cesarjev iu kervoloenib poglavarjev, tako de ua vsaki dan v letu pride okon oO tavžent mučeneov. izmed kterih so nam pa
le eni po imenu in njih življenji znani. Res je sicer, de so bili v Rimu knj od začetka skrivni pisavci v to odločeni, de so imenitniših mučeneov smert in življenje, kolikor jim je mogoče bilo. bolj ua tanko pozvedovali. tode večkrat so bili ravno leti vjeti in usmerteni, njih spisi pa očitno sežgani, in zavoljo tega imamo v primeri le malo in majhnih popisov iz življenja p?rvih kristjanov.
l'o tem takim vemo tudi od sv. Feliksa mučene* le toliko, kolikor pripoveduje ta zgorej po latinsko pisani rediti -ti i lisi i/. Rima. kteri je sv. Feliksa do nas sprem-Ijeval. Iz tega lista sc to posname, »le jc bilo v veči čast Rozjo in Božjih svetnikov truplo sv. Feliksa. Krisiu-oviga mučenca. okoli leta I7;»0 z napisani v kamen vsekanin
rFeliks Kristusov inticenecu v podzemeljskim pokopališu sv. Trazona in Saturnina najdeno in vzdignjeno, potem pa s koščiki kervne posodice vred v kapeli nunskiga samostana v Kimu z veliko častjo do današnjima dneva shranjeno. To kcrvno posodico je viditi na perjih vošene podobe svetnika, ki leži kot umirajoč mučenec. in ki se na čelu. na desni roki in na desni nogi zauiorejo sv. kosti viditi. Ta podoba je po vojaško napravljena v tuniko, iz srebernih in zlatih niti stkano, in v rudeč žametast plajš, ter je več zlatine vdeljane. Lezi pa podoba na blazini iz rudeč iga z zlatarn našitiga atlasa s kervno posodico, ktera je djana v drugo leseno in pozlačeno, s palmami o/.aljsauo posodo. — Ti sv. ostanki smejo v vsaki cerkvi ali kapeli k očitnimu počešcvanju vernih kristjanov stati.
V dostavek tega. kar je tu rečeno, se pa se toliko po drugih verjetnih virih ve, de jc Feliks. kakor učeniki ker-sanskiga starinstva iz podobe in lastni je v kamen vsekanih čerk ^Feliks Kristusov mučenec" in drugih okoljšin sodijo, mogel okoli leta 250 po Kristusu pod grozovitnim cesarjem Jlioklecjanam ob glavo djan in po spricbah zdravnikov mla-deneč pri IS do 20 let biti. Iz tega se vidi. de so bile f*\. kosti 1500let pod zemljo skrite. I0o let pa ze v nunski cerkvi \ Kimu če-rne. - Sv. Oče papez Pij l\. so blagovolili v duhovni prid vernih kristjanov tudi odpustke inilost-Ijivo v liospodii podeliti ter jih z obiskovanjem svetinj sv. Feliksa skleniti. Popolnama odpustke zadobe verniki v god sv. Feliksa muccnca. ako kjer si bodi resnično skesani spoved opravijo, sveto Obhajilo vredno prejmejo, in pa cerkev -v. .lakopa a postel jna ta dan pobožno ohišejo. Ta god pa "C bo obhaj. I v dan sv. Štefana, ker se bo ta dan truplo sv. Feliksa .•reneslo v cerkev sv. .lakopa. Tedaj bo treba v zadobljenv odpustkov cerkev sv. .lakopa obiskati od druzih večernic božičniga dne do solnčniga zahoda v dan sv. Štefana, in moliti se bo moglo pobožno /.a tri navadne gnade. lo je. za mir iu edinost keršanskih poglavarjev, za zatrenje krivoverstva. in poviksanje sv. matere katoliške Cerkve. - Slovesno prenašanje sv. Feliksa mučenca iz cerkve Marije l>e\ice pred m ost a m v cerkev sv. Jakopa aposteljna bo ledaj 2t». t. m. ob osmih zjutraj. Od tega kaj več — v novim letu.	St.
Tihe mi* t i o konca Meta.
kak naglo zopti leto je minilo.
Se malo ur — in tukaj več ga ni! Prihodnje. pričijore nam je bilo
In z <t a j j* v lihi prelečenosfj. — Njegovi dnevi <n se tj p vernili \ neskončno \ecnost. kjer so m> rodili; Ne\idno so odšli, nc verno kdaj. In. oh! ne bo — ne bo jih več nazaj. —
Nosilo mnogim mnogo je \eselja.
Xigljah* v njem so sreče zvezdice, Spolnila se je marsiktcr.i zelja.
Rodilo dokaj upov \ sercu je: Al veči vender rane >» boleče tirenile rasniga življenja ječe;
\Hiko rev. nadlog, težav, solza Obšlo jc \ njeni široki krog sveta. —
\sa svetna radost je. ko dnevi kratki, \ sa sreča naglo z njimi *red zbeži; Nespolnjeoi so zopet upi sladki ,
Nemirno serce zadovoljno ni. Pa spet zazdiavijo ..»» bolečine. Nadloga zopet in britkota zgine. Ter obmolči jokanja mili glas Ker spremenljiv je ves begoči čas. —
Pa vender. vedi! prctccrne dela
In misel slednja serčnih gtobočin, Besede vse. življenja doba cela
Imela večno bode svoj spomin: * življenja Luk\ah vekomaj bo stalo, Kar v nje vsevidno Bitje je pisalo.
O blagor njemu, ki mu je modrost. Družica neumerljiva bla krepost!*)
Ker. ko ne bojo zvezde več svetile.
Ko v prah minljivost bo zdrobila V9e, ko leta vec ne bojo se množile.
Cvetela bode ena roža sc: krepost le vekomaj ne bo vsahnila. Svoj sad prelepi — še ga bo rodila, ko časa že ne ho in zginil svet; kreposti svete nezvenljiv je cvet! —
A. Okiški.
Pismo iz Amerike ti o r. c. korarja J. F ofea.
Pri liurierim jezeru 22. kimovea 1&5H.
Visokočastiti gospod! Akoravuo sim Jim**) še le pretečeniga rožnicveta pisal , pa me vender zelje ženejo, spet pisati Njim, ki sim Jim pet viiiiu svoj namen, v Ameriko iti, razodel, in ki so leta namen poterdili iu me k njega izpeljavi obudovali. Naznanil sim Jim bil že, de sim iz škofije našiga ljubiga rojaka, visokočastitiga škofa Baraga, se v drugo škofijo podal. Morebiti bi se Njim ali tudi komu drugiriiu čudno zdelo, de sim svojiga škofa zapustil. Jim tedaj razodenem, de moj namen, zavoljo kteriga sim vse zapustil, ua kar je bilo na tem svetu moje serce nar bolj navezano, je bil in je še. med ne ve miki biti; tedaj sim le še pripravniga ča&a čakal. Berž ko je tedaj upanje bilo, de bo v škofii visokočastitiga Baraga duhovnov, ki me bodo nadomestili in še veliko prekosili, sini se škofu v Šent-Pavlu in gosp. Pircu ponudil, kjer sim bil sprejet; zakaj v škofii g. Baragi, v sedanjim obsežku ni veliko ueveruikov. Bojim se pa vender eunialo, de sini morebiti preveč prederzen, in si preveč upam. Človek obrača, Bog oberne. On me ne bo zapustil, to upanje me podpira; če je njegova volja, bom nevernikam sv. evangeli oznanoval; če sc bo pa drugači izšlo, de bom mogel drugam iti, se bom pa tudi Njemu podvergel; konca noben človek ne more previditi.
V nedeljo, '.i. rožnicveta, sim se od svojih ljubih ln-dijanov poslovil. Zvečer sim bil še do 1 a12. v spovednici, drugi dan sim še v cerkvi malo besedi povedal, in ob 10. od tam odrinil. Dva fanta Indijana sta me v čolnu v Ma-kinak peljala. Pri dobrim vetru smo šc pred nočjo tam t je prišli, kjer sini parobroda čakal. Drugi dau (15.) popoldne okoli dveh sim šel tam na parobrod, ki se je tako malo časa pomudil, de sim komej utegnil se zapisati dati. plačati in svoje reci nanj spraviti; v hitrici sim svoj plajš. ki siui ga i/. Krajnskiga prinesel, v hiši tamkajšnjiga duhovna pozabil. Kavno koparobrod odrine, se še le spomnim, pa je bilo prekasno. Ce mi ga ne bo mogel duhoven poslati, ga bom pozimi zlo pogrešal, ker druziga si ne bom mogel napraviti. Pa vender to mi še nar manjši skerbi ni storilo: Bog tiče in zverine oblači, bo že tudi mene. Tako sim se tisti dan in celo noč in drugi dan do 5. ali ti. popoldne v parobrodu po Mišigauskim jezeru peljal, na kteriga južuo-vzhoduim bregu sim 4 leta pri ljubih Indijanih Božje skrivnosti obhajal iu se v indijanskih čolnih marsikterikrat po njim peljal, in kteriga. kakor mislim, nikoli več ne bom vidil. Na parobrodu je bilo precej veliko ljudi. Amerikanci so večidel prijazni. z inarsikterimi sim se po malim pogovarjal. sosebno pa z neko siaro ženo. Nemko iz KIsasa, pobožno katoličanko. Naj raji pa sini bil še sam v premis-
•) Krepost ali čednost.
•*) Ze večkrat smo mislili: Zakaj se neki zoper vkoreninjeno ..Oni". „Njiiu~. _Njih~ itd. tolikanj vojskujemo, akoravno jc novejši meni	„Vam~. »Vaš- itd.? Sej tudi Lahi imajo svoje no-
vejši _Kllau. rLeiu itd., kar njih mati ni poznala in jih zato nič vest ne peče. Š tem pa nočemo očancu ..Vikarju" vojske napovedovati. temuč samo to naj se nam prizanese, de enkrat tudi strička ..0 ni k ar j a" na njegovim mestu pustimo, ki ga je peresna lopata že tolikrat v tamnice sunila.	Vr.
Ijevanji. Ta sim prevdarjal nekdanje in sedanje čase. Spominjal sim se na 17. stoletje, ko so pervi katoliški misijonarji o bregovih ravno tega jezera se vozili, pa ne v veličastnim parobrodu, kjer se ua mehki postelji spi iu pri lepo pogernjeni mizi dobro je, ampak v revnih čoluičkih. Spomnil sim se med drugimi slovečih misijonarjev Marijuetta in Menarda; pervi je umeri na vzhodnjim bregu ravno lega jezera v naročji keršenih Indijanov. drugi pa ua zahodnjim nekje v gošavi; ali je bil ubit ali je lakote umeri, nikoli nobeden ni vedil. Ue bi pač ti bogoslužni duhovni. ki so gotovo v nebesih, zame prosili, ki imam sicer ravno taki namen, pa ne takih lastnost, sosebno ne take serčnosti, po-terpežljivosti. ponižnosti in enakih bistevnih lastnost. Pa še v naših časih, ko so g. Baraga perve leta tukaj bili, na celi pokrajni lega jezera skoraj ni bilo druzih prebivav-cov kot revni liidijani, zdaj je ze več lepili mest iu tergov z lepimi cerkvami iu duhovni. Se ve, de v tih mestih niso liidijani, ampak Evropejci ali evropejski rojenci. Tako sim se tedaj tudi novejših časov spominjal, ko je nekdanji duhovni pastir v Detroitu, Richard (f 1832), le kraje 1799 in okoli 1820 obiskoval, in ko je še pozneji nekdanji gene-ralvikar in poznejši škof detroitiški, visokočastiti Rese, ravno tako te daljne kraje obiskoval itd. Kako liiiro se je spremenilo v 30 letih, še v 10 letih? Evropa pošilja svojih preobilnih prebivavcov v tukajšnje neznane prostore, ktere priduo obdelujejo in se s poprejšnjimi naselci zedinjujejo; med tem ko stari prebivavci liidijani odmirajo, se proti zahodu in severu odmikujejo, nekleri pa tudi keršansko vero in omiko sprejemIjejo. V Milvvaukee pridšimu je bila, se ve de, perva pot k škofu. Po tukajšnjih okolišinah morajo škofje v nekterih zadevah biti kakor pri vas lajmostri. Duhovni grejo k njemu, če ravno kje drugej nimajo zuancov. Tako sim tedaj šel k njim, in sim bil prijazno sprejet in postrežen. So že precej priletni, vender še čversti, (kakor je znano, njih ime je Janez Heuni); stanujejo v novi lepi hiši s tremi duhovni, in tudi z njimi jedo. Tudi cerkev je nova in lepa. Celo mesto je še novo. pa vender že zlo veliko. Ni bilo časa se veliko po mestu ogledovati, ali pa še drugih duhovnov obiskovati. desiravno bi jih bil neizrečeno rad vidil. ker so nekteri Avstrijauci: dr. Saiznian, dr. Paulhuber. Lrbanek je ravno takrat na parabrodu žalostno smert storil. Tudi škof so mi rekli, de naj le hitro v Šent-Pavl grem, taiu se utegnem dalje muditi. Sc ve, de vsak škof ima dosti opraviti s duhovni svoje škofije. Rekli so mi. ko bi hotel v njih škofii ostali, bi mi pač radi precej službo dali; ker jim duhovnov manjka. Močuo me je veselilo, pobožniga škofa poznati in njih blagoslov prejeti, in tako sim ob G. zvečer (17.) po železnici hitro odderdrnl proti reki Misisipi. Železnica gre skozi lepe travnike in gojzde, pa tudi čez potoke in močirja; ni še ravno velikih vasi ob nji. Tu nekje je nekdaj sloveči jezuit Marijuette po neki reki v revnim čolničku sam v neznanim kraji veslal, ter pervi zmed Evropejcev do gorenjiga Misisipa prišel. Spet tukaj sim se tega zveličaniga occta spomnil in njegove čase z današnjimi primerjal. Drugi dan okoli 9. zjutraj pridemo v mesto Prairie du Chien (Preri dii Sien) ob Misisipi. Tu je katolišk duhoven, pa nisim utegnil ga obiskati. Bil je tu nedavno ranjki škof Cretin duhovni pastir, kjer ie tudi Indijauam pridigoval; zdaj ni več nobeni-ga Indijana. vsi so mogli bolj pridnim in umetnim prebi-vavcam se umakniti. To mesto so bi i t škofje za sedež nove škofije izvolili, pa ta škofija od papeža ni bila vstauovljena in poterjenu. Misisipi je pač imenitna reka; koliko velikih mest. sosebno St. I.ouis in New Orlenns je ob njegovih bregovih. koliko blaga iu ljudi se vedno v zalih parabrodih prepeljuje. Nekako posebno čutilo me je obšlo, ko sim ga zagledal: koliko duhovnov se je ze po njem vozilo od per-vih misijonarjev do zdaj; veliko ljudi je pa že tudi na njem življenje zgubilo, tako uied veliko drugimi duhovna Urba-liek in Delcross (ne l.a Croise. kakor sim tudi jest iz
pervih novic na Krajnsko pisal.) Bcrz smo sc z zeleznice na prelepi parabrod rltasca" spravili, in hitro odrinili. Vožnja je bila kaj prijetna; reka teče med zelenimi, v nekterih krajih visokimi bregovi. Kar kraj zadene, se mi je močno tako zdelo, kakor ob Donovi. kjer sim se v študen-lovskih letih od l.iuca do Dunaja peljal, tode s tem raz-iočkain: tamkej so prijetne mestica in vasi. lepe cerkve in samostani, kakor Molk iu Klosterneuburg. nekoliko pioč na hribu (»ollvveih. lepe polja in proti Dunaju prijetni nogradi. in sem ter tje tudi podertija kakiga stariga gradii. post. Diirrenstein - a itd.; tukaj pa so nasproti le redke iu čisto nove, pa vender čedne vasi. ki se bodo pa. berž ko ne. v mesta narastle. nezmerni prostori pa še čakajo pridnih ob-delovavcov iu prebivavcov. Na parabrodu neizrečeno veliko derv požgo. zato jc v veliko krajih že delavcov. ki imajo na bregovih nasekanih in suhih derv: kadar jih Imcejo na parobrod. kar čoln z njimi k njemu privezejo iu se peljaje taiste vanj mečejo, po tem se pa s čolnarn spel veruejo. Tako sc nič časa ne zamudi, ti de bi pač mi vsi dragi čas dobro obračali, de bi si nebeško voclje pridobili. V saboto. proti poldne smo prišli v Sem-Pavi. Pac sim Boga zahvalil za srečno pot. ker dostikrat se ncsiečc primerijo: tako je ravno kakih 12 dni po tem parobrod nf«aleuau z vsim blagain vred ne deleč od Sent-Pavla zgorel, in pet popotnikov. Drugi so se vsi oteli.
Sent-Pavi je poglavitno mesto derzave Minnesota. V ti deržavi je žc veliko nasclcov. in med temi je morebiti večina katoličanov. Ze lepo je. de veliko mesi iu sel ima imena svetnikov, kakor: Saiut Paul. Saint Peter. Saint Anthonv, Saint Joseph. Saint Cloud (S. Klotilda). Tudi veliko Indijanov nevernikov je že tukaj; o de bi pač apo-stel nevernikov, ki je patron naše škofije, prosil za uboge Indijane. de bi luč sv. vere jim zasvetila. Administrator škofije, častiti Avguštin Ravouse. je bil tudi Indijansk misijonar pri Siuh (Sioun). pa je bil pred več leti od škofa v Sem-Pav I poklican, zavoljo pomanjkanja duhovnov. Tudi zdaj je se pomanjkanja veliko: častiti Ravouse mi jc pokazal prosivno pismo iz nckiga kraja od veliko mož podpisano. ki za duhovna prosijo, iu še v več drugih krajih bi jih bilo treba. Sent-Pavi, kjer so se bili pred kakimi 12 leti ribči naselili in selu ime dali. je zdaj že precej veliko mesto, in če bo. kakor je upati, toliko velikost doseglo, kolikor je zemlje zanj odmeiijene. bo veličastno mesto. (Tukaj namreč, kadar se kak kraj pripraven zdi za naselitev. se zeinljiše razmeri v majhne dele (lot). prekupci veliko takih delov od deržave nakupijo, ktere potem selcam z dobičkam na drobno prodajajo.) Škofijska cerkev je velika . ko bo dodelana, bo lepa; še ena cerkev katoličanov je tu; pa bo morebiti kmalo še druge treba. Od Sent-Pavla dalje se pa ne more po vodi peljati. ker je blizo (8 angl. milj proč) skalovje v reki. Ker je bil ravno neki benedik-tanarsk brat od s. Jožefa tam. ki se je h praznim vnzam vernil. sim se z njim peljal pol pota. 8. angl. milj od Šeut-Pavla pri reki Misisipi je mesto Sent-Anton (Saiut Anthonv ali zavolj skalovja v reki Fells of. S. Anthonv imenovani, kjer so mali slapovi (AVasserfall). To mesto jc ze tudi precej veliko, se raztega ob reki. tako de je dolgo, pa ozko. Tu je katolišk duhoven in tudi nektere nune v šoli uče. Duhovna sini obiskal, je Francoz po imenu Favole. Cerkvica je stara in revna, od dveh strani zepodperta; pa se že nova dela. in sicer zidana; že precej je zid od tal. Tudi nekaj nemških katoličanov je tukaj. ki sami zase hočejo cerkev delati, torej Francozam ne pomagajo, pa so. kakor g. Favole pravi, prerevni. in jih jc tudi premalo, de bi mogli svojiga duhovna imeti, zato hi po njegovih mislih bolje bilo. de bi bili s Francozi združeni. Ta težava je velikokrat v Ameriki, razna narodovnosf pri fannanih. ki se težko združijo. Semkaj do tega kiaja je. kur je znano, edini zmed starih misijonarjev, oče llciinepiu prijel v 17
stoletji, pa ni bil misijoua vstanovil. Pač se moramo ču-
<
diti iskrenosti in ljubezni tih indijanskih aposteljnov, ki so v tistih časih po tako divjih krajih v takih težavah in s takim trudain iskali zveličanja ubogih divjakov. Cnstran reke (na desnim bregu)je novo selo Minneapolis, že tudi precej veliko; prebivavci so večidel protestantje. Tukaj je paro-brod. ki zamore spomladi, dokler je velika voda, do Sauk Rapids hoditi. Od tod gre pot dalje po nezmernih planjavah; sem ter tje jc že kaka nova hiša, tudi kako malo nelo. Sauk Kapids je na pol pota od Sent-Pavla do Crovv Winga. Tukaj je precej velika, se ve, nova vas, nekoliko tudi katoličanov, ki imajo leseno cerkvico, rtistran reke precej delec dalje so še druge vasi skorej samih nemških naseleov, večidel katoličanov, kakor s. Jožef, s. Cloud, Rochester itd. Tukaj iu Sauk Rapids zdaj benediktinarji katoličane oskerhljujejo, popred pa so gosp. Pire od Crovv VVinga sami jih oskerbljevali. Pri sv. Jožefu jc tudi sestra Pireovii. V Sauk Rapids-u sim se tedaj od svojiga voznika ločil in pošte čakal pol drugi dan v hiši katoliškiga kovača, ki mi je lepo in vse zastonj postregel. V saboto zjutraj sim se na pošto vsedel in zvečer ob ti. v Crovv "U ing prišel, kjer so dozdaj navadno g. Pire stanovali iu od tod druge daljne sela obiskovali. Tukaj sim nekaj dni g. Pirea čakal, ko so bili med neveruike šli ogledat, kje de bi se nar ložji misijon vstanovil. Ni mi treba popisovati, kako sim hrepenel poznati, svojiga ljubiga rojaka, tako ime-nitniga misijonarja. Čuditi se je, kako so močni in zdravi, dc zamorejo več terpeti in delati, kakor marsikteri mladc-neč. Ce je treba, celi dari na vertu kopljejo, ali celi dan peš hodijo, ali pa kaj druziga delajo, kakor okolišina nanese. 3. vel. serp.. ravno v obletnico mojiga mašnikoviga posvecevanj .. sva iz Cro\v Winga odrinila na pot med neveruike. k sreči je bil ravno neki kovač, Francoz, prav dober katoličan z vozani in dvema volmi tukaj, ki nama je tri dni deleč zastonj peljal domu grede, kar sva bila nar po-trebnišiga sabo vzela. Ker je imel še več druziga blaga peljalti, sva šla midva peš; pot je bila lahka in prijetna, Mamo komarji (moskitos) so bili včasi nadležni; dvakrat na dan smo kuhali, zvečer pa nalaš zavolj komarjev narejeno mrežo razgernili. pod ktero sva spala, brez nje bi skorej ne bilo mogoče spati. Več Francozov katoličanov je šlo z nami. ki so bili prav prijazni in postrežljivi. Pot jc dosti dobra in derži po gojzdih iu planjavah, memo veliko malih jezerov; klaneov jc prav malo. Tretji dan zvečer smo prišli do velikiga jezera, ki se po indijansko Gasagaskuačimeka, po fr. I.ac Sangsue, po angl. I.eech l.ake (Lič Lčk).toje, pijačje jezero imenuje. Ob tem jezeru je veliko Indijanov. kjer so tudi g. Pire obljubili misijon vstanoviti. ako bo mogoče. Tu so bili več let protestantovski učiteli in pridigar, od vlade z indijanskim denarjem plačevani, pa lansko leto so sc odtegnili, ker Indijani jih niso hotli več imeti. Precej čedne hiše so imeli, tudi cerkev mende, ali kaj? je močno dodelana; zdaj pa je vse pustota. samo streha in stene so še. celo dilje od tal (poda ) so pokradene. Sic trausit gloria mundi. Nam je ravno tisti večer ravno prav bilo. de smo bili pri tih hišah, ker namreč voli niso mogli do kovačeviga doma priti, kamor je bilo še pičle pol ure, smo tukaj prenočili, in si po navadi na trati ležiša napravili. Ali proti polnoči začne dež iti; komej smo se utegnili v hiše oteti in si postelje napraviti in svoje reči z voza pod streho spraviti. Celo noč po tem je deževalo in še skorej celi dan, tako de smo v nar večini dežji ntogli do kovačeviga doma iti. k sreči ima tam vlada velik magazin. ki je za indijan-skiga agenta ob času plačevanja, kovač nam je berž ključ v magazin dal, v kteriga smo se z vsim spravili in v njem stanovali tri noči. Tukaj so tudi v nedeljo g. Pire maše-vali iu dvakrat pridigovali po indijansko in francosko. V ponedcljik sva dalje pot uastopila v dveh čolnih s tremi mladimi Indijani neverniki; šli smo zdaj po kakim jezeru, zdaj po malih rekah: osemkrat smo mogli tudi iz eniga jezera v drugo, ali pa čoln v reko. iu vse prenašati. Po več
sitnostih z nepriljudnimi in nagajljivimi vozniki, ki so naji vedno zasmehovali in k delu priganjali, desiravno sva več veslala kakor oni fsamo nositi nisva mogla toliko), sva prišla v saboto popoldne srečno v odmenjeni kraj. V petik smo skorej celi dan v velikim dežji po potoku iu roji (?) veslali, dostikrat pa, kjer je bila voda preplitva, po vodi bredli, in Indijani so čolne vlekli. Vesela sva bila, de sva pred nedeljo v vas prišla, sosebno ker je bil še tako velik god. Tukaj je že nekoliko katoličanov, ki so pol Indijani. to je, eden njih staršev je bil Indijan, drugi pa Francoz, ali pa pol Indijan. Hden zmed tih nama je precej svojo hišo v stanovanje dal; grozno je vesel najniga prihoda, ravno tako tudi nekteri drugi katoličani. Večidel zmed tih so bili od čast. gosp. Baraga-ta v l.apoinie-u keršeni, ki so pa že pred veliko leti sem se preselili, pa so vender vero ohranili. — Jutri bodo šli g. Pire od tukaj nazaj v Cro\v \Ving, ker tam ni še mendc drugiga duhovna, in je več opravil; jest pa še tukaj ostanem, Bog ve, doklej? Indijani so sicer rekli, de naji ni treba tukaj še zdaj, dokler zemlje ne prodaio Amerikancam, potlej naj prideva; de naji pa siccr ne sovražijo: tode iz tega ne vidiva še vzroka, pustiti dobre katoličane, in veliko dobrih nevernikov, ki žele, de bi duhoven tu bil, in bi tudi vero sprejeli, če bodo vidili, de naši nasprotniki ne bodo prehuJi. — Vsak teden saj enkrat, pa večidel še večkrat se mi od krajnskiga, sosebno pa od doma sanja, in tudi po dnevi velikekrat tje mislim, vender s telesam tje iti nisitn še sklenil, in prosim Boga. de bi me v sklepu vedno poterdoval. Naj molijo zame.
P. »S. Prosim, naj mi kmalo pišeji ako je mogoče. Ilavno te dni smo več večerov lepi komet blizo horizonta vidili, ki se proti severu pomika.
Napis. Rev. Lavvrence l.autishai. R. C. Missiouarv
Crovv \Ving, North - America. Mi inesota.
Njih ponižni sluga Lavtižar.
Postave za spohomihe
pervih. pa tudi nekaj poznejših časov sv. Cerkve, v pokorjenjc posebno očitnih grešnikov.
(I/spokornih pridig Jan Travna in Kr. Vcriii-toviea katekizma. IV. tlela, spit-al Burja.)
(Konec.)
Iz teh postav lahko spoznamo, kako ojstro jc katoliška Cerkev v pervih časih grešnike pokorila, dc bi razžaljeni pravici Božji zadostili. svoje resnično spreobernjenje zagotovili in vterdili. Uči sc grešni človek po teh postavah spoznati, kakršna bi tudi tvoja pokora za take in enake grehe mogla biti. ker Bog je nespremenljiv, Jezus Kristus včeraj in danes in na veke ravno tisti. Božja pravica še dan današnji ravno tista ojstra in strašna, kakor v pervih časih sv. Cerkve. Ne čudi se, ako ti pridigarji oznanujejo in priporočajo, de za grehe ojstro pokoro delaj po izgledih Kpokornikov v pervih časih sv. Cerkve, ali vsaj nekoliko tinim nodobno; ne čudi sc iu nc toži. ako ti skerbni spovedniki za veči grehe tudi veči pokoro nakladajo po poko-rivnih postavah pervih časov nekoliko primirjeno, ker je katoliška Cerkev v tridentinskim zboru želje razodela. de bi grešniki še zdaj in vselej po teh postav.ih delali pokoro, kakor so jo delali v pervih časih sv. Cerkve, ali, de naj se ji vsaj bližajo po svoji slabosti. Sv. Ambrož, nekdanji milanski škof, je rekel cesarju Teodozju, ko ga je k očitni pokori zavernil: Greh se zbriše le s solzami; ni ga angela, ne velikiga angela, de bi ga mogel drugač odpustiti; Gospod sam odpusti le tistim, ki pokoro delajo.
V tej ojstri pokori je Cerkev pervih časov le iz štirih vzrokov zamogla grešnikam kaj pregledati: ti so: t.) velika gorečnost v pokorjenji, 2.) prošnje velikih Božjih pri-jatlov. posebno marternikov po ječah. 3.) novo preganjanje kristjanov, 4.) smertna bolezen, kolikor je sv. Cerkev v ti naloženi pokori grešuikam pregledala, tolikošin odpustik
so zadobili; ako jim je pregledala vso pokoro, kar je je bilo še opraviti in dostati, so popolnaina odpustik zadolili; ako jim jo je pa le okrajšala, je bil nepopolnama odpustik. V pervim primerljeji je bilo odpušanje vsih časnih kazen, zavolj kterih je bila pokora naložena; v drugim pa so bile kazni le okrajšane, vse to po tisti oblasti, ki jo ima sv. Cerkev od Jezusa, ali odvezati ali pa zavezati na zemlji, kar je v dušni prid kristjanam. Potem ko je bila pokora pred naložena iz zgorej imenovanih vzrokov ali v^a. kar je je še hiln. pregledana, ali pa le okrajšana, so bile tudi kazni v. grehi zaslužene v nebesih ali vse odpušer.e ali pa le okrajšane. Iz tega zopet spoznaš, grešnik, de se je pokoriti mogel vsak, kdor jc hotel odpustik zadobiti, in pa z gorečnostjo; tedaj se tudi ti zdaj v svetim letu poprimi pokore goreče, po izgledu spokornikov pervih časov, in za-dobil boš po milosti Jezusa popolnaina odpustik od sv. Cerkve, in veliko ložej, kakor so ga dosegli spokorniki v pervih časih Cerkve, ker je Cerkev od nakladanja očitne pokore zavolj mnogih vzrokov zlo odstopila, akoravno v tridentinskim cerkvenim zboru, v 24. seji priporoča, rekoč: „Apostel (s. Pavel 1. Tini. 5, 20.J zapove očitne grešnike očitno svariti. Kdor je tedaj v pričo druzih hudo grešil, in jih pohujšal, temu gre po velikosti greha očitna pokora, :le ž njo dano pohujšanje popravi". Zdaj je vender le vse nakladanje pokore spovednikam prepušeno, in če je tudi naložena pokora po pokorivnih postavah pervih časov sv. Cerkve bolj ali manj vmerjena po velikosti greha, je vender le skrita, in se k večimu v ponižneji obleki, v zder-žanji od drušinj, in tudi od kaciga nedolžniga veselja, v preklicu kaciga hujiga obrekovanja, v spravi s sovražniki in v kacih druzih dobrih delih nekoliko razodeva. Niso pa več v navadi tiste očitne štiri stopnje pokore, ko so očitni spokorniki v černih oblačilih s pepelain potreseni, 1.) na stopnji jokajočih pred cerkvenimi vrati ob nedeljah in praznikih svoje grehe več časa objokovali in se prošnjam v csr-kev gredočih priporočevali; 2.) ali so na stopnji posluša-jočili v cerkveni lopi nauke duhovnov in petje psalmov poslušali, pri sveti maši pa niso smeli biti; 3.) ali so na stopnji klečečih sicer smeli do darovanja v cerkvi biti, pa odločeni v spodnjim delu cerkve, in so med pridigo in petjem vedno klečali, pred darovanjem pa jim je bilo iz cerkve odkazano; 4.) ali so poslednjič bili na stopnji stoječih z drugimi vernimi pri vsi sveti maši, pa so bili odločeni na poseben kraj. in niso smeli ne darovati, ne k sveti in u Obhajilu pristopiti. Ce so na tih stopnjah pokore veliko gorečnost kazali, jim je bila naložena pokora, kakor je bilo zgor rečeno, bolj ali maulj pregledana in so se zamogli večiga ali manjiga odpustka vdeležiti. Te očitne in težavne poti do odpustkov zdaj ni, in pot je zlo vender polajšana. akoravno se brez resničniga kesanja nad grehi in spreober-njenja in brez pokorjenja tudi dan današnji ne zadobč. Obudi, grešnik, goreče želj*;, se pokoriti in Božji pravici zadostovati po zgledu spokornikov pervih časov, spovej se čisto svojih grehov z resničnim kesanjem iz ljubezni do Boga, s terdnim sklepam, ne več grešiti, se v prihodnje stanovitno zoper greh vojskovati; prejmi pobožno sveto Obhajilo, opravi pobožno druge od sv. Cerkve zapovedane dela, kliči Marijo Devico, angela varha. kerstniga patrona ali patrono in tudi pomočnika svoje farc na pomoč, iu skerbi, de boš v začetim dobrini stanoviten ostal in na to smeš upati, de boš v svetim letu popolnaina odpustik za-dobil od sv. Cerkve po milosti Božji iz zaslužcnja Jezusa Kristusa, Marije Device in svetnikov Božjih.
Bogat dušni zaklad,
ali odpustki, ki si ji!i zamorejo verni kristjanje vsak dan pridobivati.
(Dalj-i.)
21. Kdor zvečer, ko zvoni, angelovo češenje moli, zadobi popolnama odpustik. (Pavel lil., Aleksader VI.,
Greg. XIII.J Kdor tudi druge to uei moliti, zadobi ravno ta odpustik (Rodrig. T. 2 fol. 233). Ta odpustik se zamore tudi za duše v vicah oberniti.
22.	Kdor zvečer pri zvonenji, po angelovim češenji, moli klečč psalm: „De profundis — iz globocinc vpijent k tebi", zamore sedem sto let odpustkov zadobiti. (I.igvori v Slav. M.)
23.	Kdor tri Božje čednosti pobožno mo'i, zadobi vsa-kikrat sedem let in 26 dni odpustkov. (Benedikt l\.)
24.	Kolikorkrat kdo pobožno, skesano in z ljubeznijo zdihne in reče: „Moj Jezus, u sinili se!" zadobi 100 dni odpustkov, ki se zamorcj.i tudi /.a duše \ vicah oberniti. (Leon XII., Greg. XVI., Pij 23. Sept. 1848.)
25.	Kdor skesauo moli molitvico: rPresladki Jezus, ne bodi in i Sodnik, ampak Odrešeni k!" zadobi vselej 50 dni odpustkov. (Pij IX., II. vel. serp. 1851 ).
21». Kolikorkrat verin kristjan Bogu v čast in zraven tega v nadomesten je za razžaljen j a, ki se store s kletvinjo in preklinovanjem zoper Boga in svetnike, naslednjo molitvico pobožno moli, zadobi vselej eno leto odpustkov: rBog bodi češen in hvaljen! Cešeno in hvaljeno bodi Njegovo sveto ime! Cešcn iu hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek. Cešeno in hvaljeno bodi ime Jezus! Ccšcu in hvaljen bodi Jezus v nar svetejšim zakramentu sv. Rešnjiga telesa! Ce-šena bodi velika Mati Božja, naj svetejši Marija! Cešeno bodi ime Device in Matere Marije! Ccšcu iu hvaljen bodi Bog v svojih svetnikih, zdaj in vekomaj!** (Pij VII. 1S01).
27. Vsak dan 100, ob nedeljah pa 7 let in 7krat 10 dni odpustkov zadobi, kdor moli zjutraj rSalve lic gin a — češena si Kraljica**, zvečer pa „Sub t u u m prac-sidium — pod tvojo pomoč pri bežimo itd.u. in obakrati pristavi vcrstice: „Stori me vredniga (vredno), o sveta Devica, de te hvali m. Daj m i m o č zoper sovražnike svoje. Cešen in hvaljen bodi Gospod Bog v svojih svetnikih. Amen, — in ima namen, de bi tiste krivice nekoliko nadomestil, ki se delajo Marii in svetnikam. Kdor pa to skoz celi mesec opravlja, zamore dve nedelji v mescu (ktere si zvoli) popolnaina odpustke zadobiti. ako svete zakramente prejme iu navadno molitev v namen sv. Očeta opravi. (Pij VI.. 5. mal. trav. 1786).	( Dalje «d.)
Sola in dom.
Z združeno močjo!!!
(Konec.)
Kdor more resnico prenesti, naj poslusa. ako povem, de so lastni starši in njih namestniki, de so šolski u č i t e I i, in de so tudi sami učenci in učenke krivi, de je tolikanj potrebno združenje med šolo in domani pomanjkljivo ali clo zanemarjena.
Starši, pravim, so krivi: ker ne de bi svoje otroke na šolo pripravljali, jih velikrat z žuga njem šele s šolo st r a š i j o, tako de otroci že s straham iu trepetam na tisti strašni dan mislijo in celc noči nepokojno presanjajo. kako bodo v šolo vpeljani. Mar ni slišali še clo omikanih staršev, ko pravijo svojim otrokam: ..l.e čak" cak . boš ze vidil, ko v šolo prideš!u ali pa: „Ce ne vbogas, le bom pa v šolo dal!" in več taciga.
Kadar starši ali njih namestniki otroka v šolo pripeljejo, malokdaj njegovo pravo lastnijo učeniku razode-nejo, temuč ga mu kot angela ali pa kot hudobo v podobi otroka skažejo. Malokdaj učenik zve od njih pravo dušno ali zaderžansko lastnijo otroka. Zakaj? Velikrat roditeli ali njih namestniki saini otroka prav ne poznajo, ali pa. kakor pravijo, ga nočejo incniku počerniti. Ko so otroci \ šolo vpeljani, se roditeli ali njih namestniki menijo malo ali pa nič za njih šolsko življenje. Ako tudi staiši ali redniki včasih po svojih šolskih otrocih poprašajo, se to po
navadi nc zgodi pri pravih osebah, ne na pravim kraji, malokdaj pri učenikih in v šoli. Tje iti in se z učeniki, temi prijatli njih otrok, včasih zastran njih učenja, znanja iu zaderzanja, zastran njih boljšanja ali hujšauja pogovoriti, ue marajo, ter se izgovarjajo, de ne uteguejo, dc je nepotrebno. ali de si prazui priti ne upajo, v tem pa pravi vzrok uic druziga ui, kot lenoba iu ueskerbuoHt za njih otroke, zaljubljenost v otroke, njih prevzetnost ali razžaljena čantiželjnost, ali ker se boje, de bi kaj neprijetniga ne slišali, ali pa ker ucitelski stan zaničujejo: le to jih odvra-čuje. de nočejo z učeniki nič opraviti imeti.
Pa to še ni dosti; starši in njih namestniki se mnogokrat vpričo otrok očitne sovražnike šole pokažejo, in zmerjajo in zasramujejo in preklinjajo dostikrat učenike brez vsiga vzroka, in jim odvzamejo v odrejo mladine potrebno veljavo, k čimur tudi marsikteri privatni ali domači učitelji pripomorejo, ker bolj učeni in bolj modri hočejo biti, kot pravi šolski uciteli. To delajo roditeli, njih namestniki in marsikteri domači učiteli v pohujšanje otrok, ter se ne spomnijo besed našiga Zveličarja, ki pravi: „Gorje mu, kdor pokujša kteriga teh malih, ki v me veru-jejo! Boljši bi mu bilo, de bi se mu mlinski kamen na vrat obesil, in bi sc potopil vglobočino morja!"
Poslednjič se tudi starši in njih namestniki, kteri se poprej bolj skerbni bili, za učenike in šolo ne zmenijo več. potem ko so njih otroci ali rejcnci šolo zapustili; veseli, de so se tega popraševanja in pozvedovanja enkrat znebili, na šolo ne mislijo več, ji marsikdaj še clo zoperniki postanejo, ako niso bili otroci po njih željah dosti pohvaljeni ali obdarovani. In kakošna je z obiskovanjem od vi.-oke vladije zapovedane nedeljske šole? S to je tako slabo, de jo mladost, če ni po gosposki primorana, na veliko krajih čisto zanemarja. Zastran deklet po večih mestih, desiravuo bi bila zanje ravno tako ali pa še bolj potrebna kakor na kmetih, je nedeljska šola skor popolnama iz navade prišla. —
Nič manj kot starši so tudi mnogi učiteli krivi, de si dom in šola ne gresta dosti na roko; ker marsikteri učitelji starše ali njih namestnike že pri vpeljevanji otrok v solo ali pa o njih potlejnim pozvedovanji tako merzlo. o-durno, gospodovavno. clo tako terdo sprejemajo, de tako sprejete vse veselje mine. s takim možem dalje, kot je prav treba, pogovarjati se. in mu še kdaj spet pred oči priti.
Drugi so sicer do staršev svojih učeneov prijazni, pa lete hvalijo ali pa grajajo čez mero. s čimur starši svojih otrok nikoli prav ne poznajo, in zato v izreji s šolo ravne mere deržati nc morejo.
Marsikteri učitelji pa še clo res ne vidijo radi. ako Marši ali njih namestniki po zaderževanju in napredovanju sohkih otrok včasih pozvedujejo, in z nepriljudno besedo in čmeruim obrazam to sami očitno razodevajo.
Največ učitelov je s tem zadovoljnih, de se starši le po otrocih ali njih domačih učenikih za šolo pečajo, in nikoli naravnost ne isejo s starši ali njih namestniki sami govoriti. kam tako ravnanje pelje in koliko hudiga dostikrat napravi, nam skušuja sama spričuje.
Nek ter i učiteli. de se Bogu usmili! so s samoprid-nostjo svet ua to misel pripravili, de se k učitelu nc sme priti nikoli s praznimi rokami, sicer mu je neprijeten. Zato ne more drugaci biti. de se roditeli in redniki učitelov ogib-Ijrjo, iu jih tudi za svoje otroke ne marajo opraševati.
kadar naposled otroci šolo zapustč, največ učitelov misli, de jih potem poprejšnji šolski otroci nimajo nič več skerbeli; . .to jih je silno malo, kteri se za mladino, ki je soli odra>tla. še kaj zmeuijo, iu nekteri no clo v stanu gledati nerodnosti odrašene mladosti, ne de bi jo posvarili, ter sc ue spomnijo besed učenika v*ih učeuikov, ki pravi: .. Iko tvoj brat greši. posvari ga ua samim; ako te posluša, si ga pridobil". — s >lski učiteli nc marajo staršev viditi
in poslušati več zastran daljne izreje svojih nekdanjih učeneov. Zakaj ne? Ker serca več nimajo zanje; morebiti ga nikoli niso imeli. Tudi poduk v ponavljavni ali nedeljski šoli mnogi učiteli iz pomanjkauja prave ljubezni do mladine le mlačno opravljajo. Potem takim ni čuda, de se dom in šola med sabo ne menita in ne pečata dosti, toliko manj, ker so tudi domači učeniki in učenci in učenke sami tega krivi.
Med postranskimi ali domačimi učeniki so marsikteri nezvesti najemniki, kteri otroke vedno le hvalijo, de bi se njim in njih staršem prikupili. Zato prikrivajo staršem in šolskim učitelam velikrat že velike napake otrok; dostikrat lažnjivo tvezijo, de se s šolskimi učiteli pogosta-ma in prijazno za vse pomenijo; išejo z raznimi medgovori dom in šolo med sabo v sum pripraviti, in prekanjeno vedo med njima vse prijazno pečanje spodrivati, iu to vse v prid svoje veljave. —
Ravno tako pa tudi poredni učenci veliko pripomorejo, de dom in šola razdružena ostaneta. Kakor namreč dobri otroci tako znanje in pečanje med starši in učeniki radi imajo, žele in narejajo, tako ga pa malopridni šolski otroci še le ovirajo, zlasti tam, kjer presilna ojstrost staršev in hlapčevski strah otrok doma gospoduje. Taki otroci se vedo hliniti, in s hlinjenjem starše ali učenike ali pa obodvoje za nos voditi. Tako se staršem in učenikam nepotrebno zdi, se med seboj večkrat dogovarjati; pa tudi ve otrok večkrat vse prijazno pečanje med njimi po vsih mogočih potih odvračati, de bi ne bil izdan, de bi se njegova malopridnost ne razodela. — Od tod izhaja, de se starši in nčeniki zlasti v večjih mestih le redko med sabo spoznavajo, in le premnogokrat se v nevarnost zajdejo, de se med sabo zavidijo in zaničujejo. — —
8 tem menim, de sim dosti dokazal, kako potrebno je živo združenje in prijazno pečanje med domam in šolo. in kdo je tega kriv, de se to pri vsim spoznanji in krepkim prizadevanji cerkve in deržave za šolo zlasti naše dni še zmiram močno pogreša. — S tem pa bodi tudi dosti rečeno, ker si nisim namenil spisovati popolne razlage, te-muč v živim prepričanji le svoje misli o potrebnim pečanji med domam in šolo pokažem. Naj se vsak, kteri to bere ali sliši, po teh versticah dobro ogleda in spregleda, ter naj potrebno, prijazno pečanje med starši in učeniki z živim prepričanjem po vsi svoji moči podpira! Kako pa naj se to godi. je lahko spoznati. Pa tudi za to hočem tukaj nektere kratke opomine ali vodila dati. — Naj pred vam eno besedo, starši, redniki in drugi oskerbniki otrok ali namestniki staršev. Pripravljajte ljube otročiče za šolo kot prijetno in koristno shajališe! Govorite zlasti pred otroci le dobro od šole, de se jim bo šola že priljubila. še predin vanjo pridejo; ker pervi vtisljeji so nar močnejši in nar dalje obstanejo. — kadar pride čas, de otroka v šolo daste, ga učeniku kot novimu vodniku in druzimu očetu prav slovesno zročite, mu razodenite vso lastnijo,. zmožnost in dosedanjo omiko otrokovo, pa tudi njegove dušne in telesne ..labosti v skerb in zdravljenje priporočite! Otroke pridno oprašujte. kaj jih gospodje uče ali opominjajo, ter razodevajte sočutje ali veselje od šole. de s tem tudi spoštovanje in ljubezen do učenikov v otročjim sercu povikšu-jete. .Naj vas nikoli težko ne stane, ko bi bili z deli in opravili še tolikanj obloženi, večkrat do učenika iti, de otrok ve in ue ve, de pozvedujete. kako se otrok uči in obnaša, in mu poleg tega potrebne opomine dajete. Naj sc pri tem nihče ne boji, de bo učenik to, kar mu starši zaupljivo od otroka povejo, njeinu v hudo obračal, ali dc bi tako opraševanje učeniku zoperno in neprijetno bilo. Taki odkriti sporazuiuljeni razgovori so ravno naj primerniši pripomoček. otroke njih napak in slabost odvaditi, ker se kakor doma. tako tudi v šoli združeno in edino naj več z njimi opravi. Zato mora tak pomoček vsakima vestnimu učeniku še prav po volji in želji biti, ako se le n? prav in
o pravim časa zgodi — pred šolo ali po šoli večkrat med letam, ne pa še le konec šolskiga leta, kadar nič več ui popraviti in poboljšati. Pri tem pa naj se premožni starši varujejo, de ne bodo učertiku s podkupovanjem priložnosti dajali, otrokam njih nerodnost ali zanikernost spregledovati, ali svoji sveti dolžnosti nezvestim biti. Ravno tako naj se starši vikših stanov ne dajo žaliti, ako jim učenik pametno iu dostojno od njih otrok kaj neprijetniga pove; ampak naj veliko več v njegovi odkritoserčnosti svojiga in svojih otrok praviga, spoštovanja vredniga prijatla spoznajo, in njegovo prijaznost tudi še potem skcrbno ohranijo, ko otroci šoli odrastejo: ker starši, kakor je bilo rečeno, nad nekdaujimi učeniki mladine vedne. dobrotljive podpornike v izreji najdejo. To iše prid staršev in otrok; tako hoče Cerkev, tako hoče deržava; tako hoče torej Bog sam.
Kdo se more tolikošnimu dokazovanju ustavljati? Starši in njih namestniki, kteri so skerbni za pravi blagor njim zročenih otrok, gotovo ne; ker oni morajo otroke spoznati za nar drajši zastave ljubezni Božje. Tudi učeniki se temu ne morejo ustavljati; ker velikimu delu zmed njih je to sveta reč. kar za dolžnost svojo spoznajo. Tistim pa zmed njih, kteri tolikanj potrebniga združenja in prijazniga pečanja med šolo in domain še ne spoznajo za svojo sveto dolžnost, naj mem tega kratkiga spisa detovodski spisi starejši in novejši dobe služijo v podučenje. Zmed teh jim zlasti opomnim in priporočim: rDoderleiirs Reden und Auf-satzett in pa „Curtmann's Schule und Leben*4. Morebiti bodo potem ravno ti učeniki, s tem podučeni, s svojim obnašanjem v šoli iu zunej šole otroke in starše še posebno na šolo vlekli. — Pa tudi tisti domači učeniki kteri si kot zvesti pomagavci staršev in šolskih učenikov v izreje-vanji, in kot pravi prijatli doma in šole v um in serca mladine vsejano dobro seme vkoreniniti in sad izzoriti prizadevajo. se tem dokazani in velevam ne bodo mogli ustavljati: ker vejo, de njih blagostni trud za krepost le po živiin prijaznim pečanji med doinam in šolo prav zdati more. Tistim domačini učenikani pa (raji bi jih domače sovražnike imenoval), kteri veljavo šole in šolskih učitelov spodkopu-jejo, jih pri starših in šolskih otrocih ob zaupanje pripravljajo. ter prijazno druženje in pečanje med doinam in šolo kakor koli si bodi ovirajo in spodrivajo, de bi morebiti sami sebi zaupanje in veljavo bolj vterdili, tem bodi tukaj le mem grede rečeno, dc s tem vsimu dobrima močno škodujejo, veljave dobre šole pa vender nikoli spodkopali ne bodo. S takim brezvestnim ravnanjem terpi in gre v zgubo prid šole pri otrocih, domači učeniki pa se tako pri vsih previdnih ljudeh še sami ob veljavo pripravijo.
Trudimo se torej z združeno močjo v velikim iu blagostnim delu v izrejevanju mladosti po pridnim, prijaznim pečanji med domam in šolo! Z Božjo pomočjo bo rastla in zorela lepa setev, ki ju združeni sejemo iu oskerbljujemo; zorela bo in sad rodila za časno in večno življenje! (Klau-dis Jahresb. 1854.)	P.
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Pred kratkim smo poslali čez 50U novih udov ss. Cirila in Metoda v Celje, de se bodo v bratov-ske bukve vpisali. — Precej nato so nam visokočastitljivi opat gospod Matija Vodušek blagovolili zopet 2000 podobic te bratovšine poslati, de jih sleherni lahko dobi. kolikor mu je ljubo in drago. — Z dveh krajev smo prejeli lepo število udov za bratovšino sv. Detinstva. eniga s pristavkain, de bo pri njih dobro šlo od rok s to bratovšino, l>i je tolikanj primerna za šolsko mladost. — Znani frančiškan naše provincije, v. č. O. O ton S ko I a. ki je bil 17 let misijonar v Ameriki, je po velikim predniku frančiškanskima reda izvoljen nemški in slovanski spovednik (penitenejar) pri sv. Frančišku v Asisu. Bil je od konca namenjen za slovanskim spovednika v Jeruzalemu. Tako pišejo iz Rima veliki definitor v. č. O. Salezi Volčič, naš slavni iu pobožni
rojak. — Tudi smo do gosp. Olivieri-a odpravili zbirko v „Daniciu, t. j., 51 gold,
V	Celovcu je bilo veliko veselje o prihodu noviga kneza in škofa kerškiga, Nj. milosti v. č. g. Valentina Vieri-a. „Slov. prijatelu je naznanil življenje in pervi pastirski list v slovenskim jeziku od noviga škofa, ter veliko pesem in veselic, in poverh jc vse to še v posebno knjigo dal natisniti in je razposlal v 1500 iztisih med vse slovenske fare na Koroškim.
V	Celji so 14. u. m. slovesno pričeli rokodelsko družbo. Pri ti slovesnosti so bili pričujoči tudi od ljubljanske rokodelske družbe, predsednik g. dr. Leon Vončina in njen starašina in podsta ašina. Novi družniki so bili zjutraj pri spovedi in sv. Obhajilu, ob 8. pa so šli k veliki maši. ki so jo peli predsednik ljublj. rokodelske družbe, pridigali so pa k. š. svetovavec in vel. šolski vodja g. Frane l.ipold. Prav veselo je bilo mesto te slovesnosti in vse vneto je /a rokodelsko družbo. — Mil. knez in škof so družbi 100 g! podelili. (Volksfr.)
Z Dunaja. 5. grudna. — Novo cerkveno leto smo zopet nastopili. Kej potrebno in koristno bi bilo zdaj za vsakiga praviga kristjana, de bi pregledal stan Cerkve, kaj in kako oua dela v sploh. pa tudi za vsaciga posebej. in kako se on. kakor njen ud. v nji in proti nji obnaša. Saj se tudi ob novim letu druge zadeve pretrešujejo in brav-cam kolikor toliko v premislik dajejo. Tako se po tem spoznava sedanji napredik, pa tudi kaj de šc primanjkuje, in kako bi sc naj lože in naj pred k želeni mogoči popolnosti prišlo. Cerkev sama jc sicer popolna in ima vse, česar je treba. — vender ni še povsod razširjena, iu kjer kraljuje, ima še vedno dosti napotkov, notranjih in zunanjih, zatorej je vojskovavna, zatorej se zmiraj vojskuje v duhovnim boji, tu posamezno, tu občno, tu zunej. tu znotrej. Ir; ta stan dobro preudariti, bi bilo zelo koristno, ker bi se lahko vsak kej naučil in tistih zadev zavedi!, ktere mu morajo naj sveteji biti. — Pretečeno leto se je, kar to zadeva, veliko noviga zgodilo. Nov svet se je cerkvi odperl. Kina namreč in Japansko, kjer bo zamogla spet svoje zvcličan-sko delo pričeti. Ravno tako so se misijoni drugod pospesno uterjevali in razširjali. Tudi keršanfko življenje se je, posebno z misijoni, močno povzdignilo, iu de bi verni imel: čas posebne milosti, so bili podeljeni od sv. Očeta popolni odpustki. Kej noviga iu veseliga za ccrkcv jc bilo tudi. de sta bila dva škofovska zbora, v kterih so sc cerkveni višji s svojim višjim škofam o cerkvenih zadevah pomenkovali. Veliko se je bilo sploh res dobriga zgodilo, vsak naj pa tudi sam sabo ojstro sodbo stori, koliko de je storil sam v svojim okrogu in v pohisji svojiga lastniga serca. Pa tudi sovražnikov se ni manjkalo, iu sc jih ne bo. dokler ne bo „eu hlev iu en pastir". Omenim le, kako so nekteri jezike brusili in peresa tratili v tako imenovani „Mortara-zadeviu. de bi bili scimili. kakor si že bodi, pravo, de bi bili ognjusili Cerkev iu kristjane, kakor so nekdaj neverniki delali. Tako se tudi v malih spisih, romanih, nadeluje iu med ponuja, ki jc pa strup. Kar je posebno imenitno, je še obertn ijstvo — industrija. Znamenite res so znajdbe današnjih časov. Vsak pošten človek jih mora vesel biti. ter se jim čuditi — pa vender je tu nekaj uasprotuiga. ka» se mora posebno opomniti, in zaterditi. namreč dc se ne praznujejo nedelje in prazniki, kakor je Bog zapovc-dal. de tedaj zleg odtod — hinc Mac lacrimae!
— Tu so se zdaj, 1. grudna, odpustiki začeli in se končajo zadnji dan leta. Osnovano je vse. de bi se ta zveličavni čas k dušnimu pridu obernil. kakor, pogostne pridige v mnogih jezicih. obilne pobožnoHti v cerkvah, iu drugo, kar je potrebno in dobro. Omeniti moram še slo-večiga pridigarja, v. č. O. Pattis-a. ki vsako nedeljo it praznik v jezuitarski ccrkvi pridigujc. De je ves mož zato. polti božjiga duha. goreč pridigar, priča množica poslosav-cov. ki jih je na tavžeute iu vsako nedeljo veči gnjeca.
Tudi iz ces. rodbine ga hodijo poslušal. l'ra tu mine skorej kakor trenutek, tako ginljivo. razumevno. prepričavno. pa tudi ojstro pridiguje. in zraven še v popolno izobraženim jeziku. — Učenci višjih šol imajo posebno duhovno opravilo. pridigo in sv. mašo z dvema blagoslovaina. pri kteri se orgla. in zmed njih tisti, ki so izurjeni v petji, kej lepo pojejo, tako de jc prav slovesna služba Božja. — Še nekaj. Mačuh (tifus) odleguje. ker je bolj suho vreme nastopilo. .le pa še vender dosti dosti bolnih, kar se ni čuditi. ker je tu in o tem času navadno mehko vreme, mo-krolno in megleno, ki ne de dobro. — Revežem se na vse strani pomaga. Veliko mesto; — veliko bogatincov. veliko revezev! —	B.
Kazgicti po kersanskhn svetu.
V Levov« je 6. t. m. umeri prevzv. gosp. Sam ve I Ciril vitez Štefauovič. armenski pervostolnik in vikši skof. Doživel je lo? let. in jc bil 84 let duhoven. 26 let vikši škof. I.evov ima od nekdaj 3 vikši škofe, zdaj pa nobe-uiga ne. ker mesca prosenca je umeri kardinal Levicki. rutenski nadškof; v mal. serp. ži. Baronecki, rimsko-kato-liški nad>kof, in tretji je 11. t. m. pokopan. — Nadvojvoda Ludvika je previdnost Božja velike nevarnosti obvarovala. Znajdel se je namreč v Rimu v svetiga Petra cerkvi ravno pred velikim altarjem tega aposteljna, ko so sc njegovi kun i i pred cerkevjo splašili in s toliko silo voz zvernili. de se jc razletel, in vozuik hudo poškodoval. Ko nadvojvoda iz cerkve pride, je bilo že vse to storjeno. Ves Rim je vesel, de se ni svitlimu nadvojvodu kej zgodilo. — Na Dunaji imajo več naprav, de se v njih fantiči, in spet v druzih deklici delati učijo in ne postopajo; enaka je v l.copoldstadtu, kjer bodo o božičnim času izdelki tacih otrok na ogled postavljeni. Tudi se o Božiču otroci v tacih napravah iu drugod z božičnim drevesam. z jaslicami in muozimi darili razveseljujejo. Take nedolžne veselice zadevne družbe še po listih naznaiiujejo, ktere so pač vse drugačniga prida, kakor pa saniipašni plesi in marsikaj enaciga. — Bavarski kralj je podaril 6.000 gold. za misijone v severni Ameriki. — V Rimu so na povelje generalvikarije vsi keršanski posli, ki so pri judih služili, iz službe vzeti, ker postava prepoveduje kristjanam pri judih služiti. — V Neapelnu. kjer ima častiti O. Ludoviko veliko zamursko >olo za fantiče, bodo mende tudi zamurske deklice v kratkim dobile posebno hišo odrejišnico.
\emski cerkveni Usti.
Ker si marsikteri gospodje žele kake liste naročiti, pa jih morebiti dosti ne poznajo, naj tukaj nektere imenujemo a ceno v n. d.
Annalen z ur Verbr. d. Glaubens, Finsiedln, jahrl. 6 llefte. ('ena 4 gld., pošta 96 kr. n. v.
Archiv fur kath. Kirchenrecht. Innsbruc-k; 12 Hefte. C. 3 gld. 15 kr., p. 96 kr.
Kath. Blatter aus Tirol, 52 Num. C. 4 gold., p. I gold. 44 kr.
Jahrbucher z ur Verbr. d. Glaubens. Kolu. jahrl. 6 llefte. C. 2 gold. 40 kr., p. 96 kr.
Wiener Kirchenztg., vvochcntl. 2 Bg. C. 9 gld.. p. 2 gold.
Kathol. Literaturztg. Wien, vvochentl. 1 Bog. T gold. 35 kr.
Philothea. Sonntagsbl. (pridige). Wurzburg. 2 llefte. 2 gold. 88 kr. p. 1 gold. 44 kr.
Prediger u. Katechct. Regensburg. 12 Hefte. 3 gold. T kr.. p. 1 gold. 44 kr.
Sion. Augsburg. 24 llft. 6 gl. 40 kr.. p. 3 gl. 36 kr.
K tem cerkvenim še imenujemo nektere diuge liste:
Kirchenschmuck. Fin Archiv fiir vvcibl. Ilandarbeit.
unter Leitung des christl. Kunstvereins d. Dirtz. Rottenburg. mit 24 Bg. Text, 12 Farbendrucken u. 6 grossen Muster-tafcln. C. 6 gold. 40 kr. p. 1 gold. 44 kr.
Ocsterr. Voiksfreund. Posebniga priporočevanja vredin, kakoi jc že znano. Preis mit Post jiihrl. 16 gl. C. M.
Natur u. Offenbarung, Organ zur Verinittlung zvviscben Naturforschuug u. Glaubcn, fiir Gebildete. 12 llft C. 3 gold. 20 kr., p. 96 kr.
JMiti darovi•
Za afrikanski misijon: Dobrotniea 1 gold. Z Noviga kloštra na Staj. 4 zid Lukovi v Ž. 1 gld. N. N. bogoslovec 1 gold. M. N. za otroke, ki pomoči potrebujejo, Bogu v čast, za odpušanjc grehov 5 gold. De bi vsi ljudje Boga spoznali in molili 1 gold. G. P., kaplan 4 gold. Iz Šent - Ruprehta 2 gold. V namen sv. leta z Verhpolja pri Moravčah 12 gold. G. L. iz Ljubljane 5 gold.
Za misijon gosp. Olivieri-a: Neimenovan dobrotnik 1 gold. Lukovi v Ž. I gold N. N. bogoslovec 30 kr. Neimenovana M. N. cekin, t. j., 20 frankov. Neimenovana 5 gold. De bi vsi ljudje Boga spoznali in molili Miha hI. 1 g- ld. G. St. Š. 1 gold.
Za bolnišnico in k a t. cerkev v Jablunki: Dobrotniea 1 gl. Lukovi v Ž. 1 gold. G. St. š. |
Za misijon gosp. Lavtižarja: Dobrotniea 5 gold. M. L. 1 gold. n. d. Tomaž Pavlin v Ternovim 5 gold. Flizabeta Pavlin v Ternovim 5 gold. Lukovi v Ž. 3 gold. N. N. bogoslovec 30 kr. Dobrotniea 2 gold. Neimenovan gospod 2 gold. V dober namen 5 gl. Iz Komende 2 gold. X 1 gold. Iz L. prijatel misijonov 20 gold. G. J. P. v namen sv. leta in v spomin 4. obletnice veseliga obhajanja 50letniga mašništva našiga Prevzvi-šeniga mil. kneza in škofa 5 gold. Gospa Mikševa 1 gld. Njena deržina I gold. 39 kr. G. J. G. 7 gl. ii. 10 n. kr. Perica M. Z. 30 kr. sr. G. P. kaplan t gold. Duhoven z. Gorenskiga 5 gold. G. Mat. Kristan, fajm. na Vačah 6 gl. Marija Janež 4 gold. Bog blagoslovi misijon 2 gold. G. J. P. 5 gold. Neimenovan 10 gold. G. J. Grabner 4 gl. Parce mihi Domine! 50 gold. G. J. N. na D. 3 gold. G. C. Z. 5 gold. G. Fr. Povše 3 gold. G. M. J. 3 gld. De bi vsi ljudje Boga spoznali in molili M. hi. 1 gold. Bog usliši njegovo molitev 2 gold. Iz Sent - Ruprehta 3 gold. A. C. 3 gold. A. Z. 3 gold. G. St. Š. 6 gold.
O b r » j t.
Na razdelbo dani križavec je dal: G. Lavtižarjevimu misijonu 1 gold., misijonu g. Olivieri-a 30 kr., ubožnim učencam 42 kr. — En tolarček za 1 gold. od N. N. Bogu k časti za odpušarije grehov — naj da g. Lavtižarju 40 kr., drugim revežem 20 kr. — G. St. ostanek od naročila 1 gl. 42 kr. takole: I gold. za reveže v namen sv. leta, 40 kr. za naše doin. zamurce. 2 kr. uašimu kanalčku za konopljo. G. X ostanek od naročila 2 gold. 30 kr. in 5 nov. kr. takole: 1 gold. za g. Lavtižarjcv misijon, 1 gold. za dom. zamurce, 35 kr. za druge, ki obetajo kaj moliti. — Od R. O. iz Ljubljane s hvaležnostjo prejeli 5 gold. za dom. zam.
Pogovori z gg• tiopisovavci.
G. S. v L.: Ilvala! — G. B. na D.: Prepozno bili prejeli. — G. J. R.: Deo gratias! — Zastran letopisa bomo skusili zvediti. — G. J. G.: Dopolnili. — G. A. P.: Opravili. Pro dono Regina Athiopumori-t pro Te! — Gg. R. B. in I..: Hvala! Spisi v novim letu. — G. H.: Hvaležno prejeli. — G. B—č: Pergrata publica atg. privata; — naj rd. si." prosimo. — G. X: Aequum. justum etsalutare! — Gratias!
Popravek. Za Knobl. spominek od v. c. verhniške dekenije v poslednjim ii.-tu naj sc bere 26 namesti 40 gld.
Danasujimu listu »Zg. Danicc" jc pridjano „naročilno pismo" z rzavitkamu vred tudi rkazalou in rglavni lisiu.
Odgovorni vrednik: Luka JeraD — Založnik: Jožef Blaznik