V torek je bil na delovnem obisku v Velenju predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Skupaj s sodelavci je dopoldan obiskal Gorenje, kjer so spregovorili o aktualnih problemih, s katerimi se srečujejo delavci v tej organizaciji združenega dela, popoldan pa je imel razgovore s predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Velenje. Podrobno pišemo o obisku na 3. strani.
Predsedstvo OS ZSS Velenje
Imenovali so odbor
Na ponedeljkovi seji so člani predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje imenovali odbor za vodenje in usklajevanje aktivnosti v pripravah na 3. konferenco ZSS. Odbor bo vodila Lea Lukič, v njem pa je še devet članov. Okvirno so določili tudi že organizacije združenega dela, v katerih naj bi organizirali posebna tematska posvetovanja o posameznih vprašanjih socialne politike. Tako naj bi v TGO Gorenje
po
DOl
namenili posebno razpravo zdravstvenemu varstvu delavcev s isebnim poudarkom na svo-iodni menjavi dela in ustanavljanju obratnih ambulant, enako tudi v delovni organizaciji Pro-met-Servis. V Reku varstvu pri delu — položaj invalidov, Vegradu življenskim razmeram delavcev in občanov, še posebej delavcev iz drugih republik, Eri prehrani med delom in oskrbC Rudarskem šolskem centru. Gimnaziji in Vzgoj-
no izobraževalnem zavodu izobraževanju in zaposlovanju mladih, v Vekusu, Zavodu za urbanizem in Projektivnem biroju pa naj bi posebno razpravo posvetili vprašanjem, ki so vezana na uresničevanja. zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
I I I I I I
I
I I I I
i
■ doda I lošnj
Rudnik lignita Velenje
Letos bodo dodatno nakopali 134 000 ton
lignita
Da bi zagotovili nemoteno oskrbo s premogom razpravljajo v vseh premogovnikih o možnostih, da bi v letošnjem letu povečali izkop tega energetskega vira. Tako- je tudi v Rudniku lignita Velenje, kjer so že pripravili program aktivnosti za nadplanski izkop lignita v letu 1981, o katerem te dni razpravljajo samoupravne delovne skupine.
Upoštevaje pogoje in možnosti ocenjujejo v velenjskem premogovniku, da je mogoče v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta v dodatnih 18 izmenah (z nadurnim delom ob prostih sobotah, po potrebi pa tudi ob nedeljah) nakopali 134.000 Ion lignita. Tako bi znašala skupna letošnja proizvodnja v Rudniku lignita Velenje 4,834.000 ton (z letnim delovnim načrtom pa so predvideli izkop 4,700.000 ton lignita).
Prihodnji teden bodo o predlogu za povečanje proizvodnje lignita razpravljali delavski sveti tozdov. Na sejah bodo, med drugim, sprejemali operativni delovni načrt za mesec september, usklajen s predlogom za povečanje izkopa lignita v drugem polletju, če se bodo tako odločili rudarji na sestankih samoupravnih delovnih skupin. Pričakovati pa je mogoče, da bodo rudarji, kot že večkrat doslej, tudi tokrat pokazali visoko zavest in v času, ko si prizadevamo zagotoviti potrebne količine domačih energetskih virov, sprejeli predlog za izkop dodatnih 134.000 ton lignita v letošnjem letu.
Med dosedanjimi razpravami o predlogu za povečanje izkopa so v Rudniku lignita Velenje opozorili tudi na nekatere težave, ki jih bo treba v prihodnje, hitreje kot doslej, razreševati. Čimprej je treba zagotoviti potrebne reprodukcijske materiale, rezervne dele in opremo, da bi lahko tekla proizvodnja nemoteno. Njihove zaloge so se namreč občutno skrčile in jih je Ireba čimprej povečati. Pri tem zlasti še opozarja-
jo na potrebo, da bi imele dobave izdelkov črne metalurgije za potrebe premogovnikov prednost pred 'drugimi. Nadalje bo treba čimprej zagotoviti manjkajoča trajna obratna sredstva, da bi zagotovili nemoteno poslovanje. Sloriti bo treba vse, da se tudi za naprej zagotovi načrtovana modernizacija odpiranja in opremljanja novih odkopov ter manjkajoči denar za dela pri prestavitvi objektov jaška Preloge.
Srečanje internirancev iz Mauthausna v Velenju
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII
Številka 34(596)
Velenje, 28. avgusta 1981
Cena 7 din
YU ISSN 0350-5561
Vkurzivi
»KOMUNALNI CENTER VELENJE Prodajna služba PROCAUN RAZLIKE V CENI OD 1. 6. DO 31. 12. 1981
Skupnost za cene občine Velenje je potrdila nove cene komunalnih storitev z veljavnostjo 1.6.1981. Občane smo o tem obširno seznanili v Našem času z dne 12.6.1981, v katerem smo še posebej poudarili, da bomo za razliko med novimi in starimi cenami poslali položnico. S tem boste dejansko vplačali povečano akontacijo za leto 1981. Z letnim obračunom pa vam bomo prikazali dejansko stanje vaših obveznosti.
Vljudno prosimo, da nakažete razliko do 15. 9. 1981.«
Pismo z vsebino, ki smo jo prepisali, so začeli, med drugimi, prejemati po 15. avgustu lastniki zasebnih stanovanjskih hiš v občini Velenje. Pismu je bila priložena še splošna položnica z zneskom »poračuna razlike v ceni od 1. 6. 1981« in z rokom plačila »poračuna razlike v ceni« 15. 9.1981.
Zneski, ki so bili navedeni na splošni položnici, gredo razumljivo v tisočake. Bolj kot nove, višje cene, buri duhove način, za katerega se je odločila Prodajna služba KOC Velenje. Vprašanje je, ali je bilo res treba čakati na obvestilo o višjih cenah in novih obveznostih od 1. junija 1981, ko so začele veljati nove . cene, do srede avgusta, ko so začeli razpošiljati obvestila. .Morda komunalne delovne organizacije še nimajo težav z
likvidnostjo (!?), ali pa jih dejansko imajo, ko terjajo plačilo povečane akontacije do 15. 9. 1981. in sicer tudi za čas od 15. 9. 1981 do 31. 12. 1981.
In naprej: gotovo je, da so morati izračunati nove akontacije za komunalne storitve od 1. junij a naprej. Zakaj tega novega načina niso posredovali hkrati s sporočilom o poračunu razlike (na dopisu ne bi zmanjkalo prostora tudi za to).
, Pa še to: slišati je, da posameznik po prehodu na nov način plačevanja komunalnih storitev (s položnicami in za dva meseca skupaj) kaj radi »pozabljajo« na obveznosti. Ce je temu res tako, bi morali gotovo sproti ukrepati, da si nekateri (tudi to je slišati) ne bi >>kovali« dobiček z obrestmi na račun denarja, ki so ga dolžni za plačilo komunalnih storitev, pa ga raje drugače obračajo oziroma nalagajo na banke, dokler. . .
»Notranje« rezerve, kot vse kaže, še niso izkoriščene. Če bi jih izkoristili, bi zagotovo lahko bite v prihodnje tudi cene komunalnih storitev za kak odstotek nižje. Morda bo kdo ob tem dejal, pa kaj pomeni odstotek, f a vendar tudi odstotek je lahko pomemben!
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Velenje je na ponedeljkovi seji spregovorilo tudi o načinu »poračuna razlike v ceni komunalnih storitev« in obsodilo odnos, ki ga je v omenjenem primeru uveljavila Prodajna služba Komunalnega centra Velenje.
Spomin na čas, poln grozot
V spomin na prvo srečuje so se tndi fotografirali
,,Veseli smo, da ste se po tolikih letih zbrali v Velenju iri prepričani smo, da to ne bo zadnjikrat," Tako je med drugim nagovoril predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun 56 bivših političnih internirancev, ki so natanko po štiridesetih letih, ko jih je okupator odpeljal v zločinsko taborišče Mauthausen, prišli v Velenje. Veseli so bili vabila organizatorja — posebnega odbora pri občinski komisiji za bivše politične zapornike in internirance. In mnogi so prišli že uro, dve pred uradnim začetkom srečanja, saj so težko čakali, da si bodo lahko po tolikih letih spet stisnili roko. V spomin na šest, sedem mesecev, ki so jih preživeli v taborišču, so si na prsi pripeli oznake. Na njih je bila številka, s katero so jih izenačili
okupatorji, v rdečem trikotniku pa črka J-Jugoslovani. Dekleta in fantje v narodnih nošah pa so jim pripeli tudi rdeče nageljne.
Poleg predsednika skupščine občine Velenje Franja Koruna sta udeležencem srečanja, s katerimi so prišle tudi njihove žene, otroci, zaželela dobrodošlico in jih pozdravila tudi predstavnika pokroviteljev — Jože Tekavec, podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje in Alojz Diacci, predsednik poslovodnega organa delovne organizacije Rudnik lignita Velenje. Srečanja pa so se udeležili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij naše občine.
Slavnostni govor je imel Alojz Bukovac, predsednik komisije za bivše politične zapornike in inter-
nirance pri Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije. Med drugim
je dejal:
,,Ko se ob 40. letnici Osvobodilne fronte in vstaje slovenskega naroda oziroma na ta čas, poln grozot, se tudi mi nekdanji zaporniki in interniranci s ponosom spomi-njao na naš delež v revoluciji. Najbrž so le redki med nami, ki niso bili aktivno vključeni v naš boj, preden jih je okupator aretiral, odgnal v zapore in taborišče. Zato se s ponosom spominjamo na preživeti čas v zaporu ali taborišču, saj smo bili tudi tam organizirani in nadaljevali boj proti našim zatiralcem. Tudi danes ne bomo dovolili, da bi nam kdor koli rušil najsvetlejšo pridobitev naše revolucije, to je bratstvo in enotnost med našimi narodi in naro-
dnostmi, ki smo jo tako udno skovali v štirletni borbi s tovarišem Titom na čelu."
Udeležencem srečanja so v Delavskem klubu pripravili tudi lep kulturni program, ki so ga izvajali člani Rudarskega okteta in Amaterskega gledališča Velenje, za tem pa so bivši interniranci položili venca pred spomenika tovariša Tita in Onemele puške na Titovem trgu ter se z enominutnim molkom poklonili spominu tovariša Tita in vseh žrtev NOB. Organizator jih je nato popeljal še na ogled Velenja in Šoštanja, obiskali pa so tudi Graško goro, kjer so si ogledali spominski park in se poklonili spominu padlih borcev legendarne XIV. divizije na Gori jurišev.
S. V.
*
2is5
Kako smo gospodarili
Številka34 (596) —28.avgusta 1981
fn
I
I
I
I i
I
I
I
L
Združeno delo Šaleške doline ob polletju
1
Vsi morajo resnično več in bolje delati ter gospodariti
Med razpravami o polletnem gospodarjenju so v delovnih kolektivih Šaleške doline, za razliko od prejšnjih let, tokrat dokaj samokritično ocenili letošnja gospodarska gibanja, pregledali uresničevanje nalog iz stabilizacijskih programov in se dogovorili za naloge, da bi do konca leta dosegli načrtovane cilje poslovanja in gospodarjenja.
Takorekoč v vseh delovnih kolektivih v Šaleški dolini so ugotovili, da bo treba v mesecih, ki so še ostali do konca leta, resnično več in bolje delati ter še skrbneje gospodariti. Nedvomno so najzahtevnejše naloge prav pred zaposlenimi v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, saj polletna proizvodnja (tako po obsegu kot po vrednosti) in izvoz zaostajajo za načrti. Nalog pa
ne manjka tudi drugim delovnim kolektivom. Zavedajo se, da bodo prizadevanja za gospodarsko ustalitev uspešna le, če bodo prav vsi in povsod bolje delali in gospodarili.
Tako, kot so ugotovili v TGO Gorenje Velenje, da je kljub težavam pri oskrbi s surovinami, reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, tudi od vseh zaposlenih odvisno, kakšni bodo rezultati letošnjega gospodarjenja, so zaključevali razprave o polletnem poslovanja tudi v drugih kolektivih Šaleške doline. Velenjski rudarji, denimo, so opozorili na nujnost, da tudi v drugem letošnjem polletju nadaljujejo z bitko za kar največji izkop lignita.
V Šoštanjskih Termoelektrarnah, kjer polletna proizvodnja tudi zaradi
manjšega povpraševanja po električni energiji iz termoelektrarn zaostajala za določeno z elektroenergetsko bilanco, so opravili redni letni remont 275 M W bloka, do konca meseca avgusta pa morajo opraviti še končno sanacijo dela pršišča hladilnega stolpa 345 MW bloka, da bi bile vse naprave pripravljene za obratovanje s polno močjo. Ta pripravljenost je še posebej pomembna zavoljo tega, ker je previde-no, da naj bi izpadlo proizvodnjo nuklearne elektrarne Krško v letošnjem letu v glavnem nadomestili s povečano proizvodnjo v šoštanjskih Termoelektrarnah.
V Elektrostrojni opremi Velenje, ki povečuje proizvodnjo opreme za rudnike tudi z namenom, da bi zmanjšali potrebe po uvozu tovrstne opreme, bodo mo-
rali v prihodnjih mesecih pospešiti uvajanje proizvodnje samohodnega hidravličnega podporja.
Ustalitveni ukrepi se že odražajo na poslovanje gradbenega industrijskega podjetja Vegrad Velenje. Čeprav imajo za letos pogodbeno zasedene vse zmogljivosti pa se poraja vprašanje, če bodo tudi gradili vse predvidene objekte. Vprašanje je tudi, kako bo s cenami, saj je konkurenca vse večja. Zavedajo se, da bodo na tržišču poslej uspevali le s spoštovanjem dogovorjenih rokov, z zahtevano kvaliteto ter nasploh s korektnimi poslovnimi odnosi. Najmanj 30 % vseh zmogljivosti pa bi morali v prihodnje angažirati na tujem.
V šoštanjski Tovarni usnja, tozdu Industrije usnja Vrhnika, kjerje vse več težav
zaradi oskrbe s surovimi kožami, bo treba še pospešiti prepotrebno prestrukturiranje in preusmeritev proizvodnje, da bi zagotovili zanesljivejši prihodnji razvoj tega delovnega kolektiva. Prvi uspehi, doseženi pri prestrukturiranju proizvodnje, bodo zagotovo dali nove spodbude pri dosegi zastavljenih ciljev.
Šoštanjska delovna organizacija REK — Elektrofil-trski elementi bo morala čimprej poslati na tržišče napovedane nove izdelke, saj je povpraševanje po proizvodih iz elektrofiltrskega pepela v zadnjem času preseglo vsa pričakovanja.
Povečana proizvodnja, še večja usmeritev v izvoz in nadaljnje izboljšanje kvalitete, ob brzdanju naraščanja porabljenih sredstev, so naloge, ki morajo postati se-
stavina proizvodnega delavnika vseh zaposlenih tudi v drugih delovnih kolektivih v Šaleški dolini. Posebno pozornost bodo morali nameniti tudi prodaji na tuje, saj bodo predvsem z izvozom na konvertibilna tržišča nenehno potrjevali potrebno kvaliteto in prilagajali proizvodnjo potrebam tržišča, istočasno pa si zagotavljali potrebna devizna sredstva za nemoteno proizvodnjo.
Ob obravnavi rezultatov gospodarjenja za leto 1981 pa bo mogoče ugotavljati, kako so delovni kolektivi Šaleške doline uspeli uresničiti ob polletju dogovo-rjene cilje oziroma naloge, ki pa so resnično zahtevni in terjajo sodelovanje prav vseh zaposlenih, da bi jih bilo mogoče v kar največji meri tudi uresničiti.
Marijan Lipovšek
ej
REK DO Plastika
Te dni delajo vse za izvoz
Modni salon Velenje
Preusmeritev izvoza
V velenjskem Modnem salonu so ocenili gospodarjenje v prvih sedmih mesecih tega leta kot zelo uspešno zlasti zato, ker so poprečno število zaposlenih zmanjšali za šest odstotkov, dosegli pa za 45 odstotkov večji celotni prihodek. Ti pokazatelji so seveda zelo spodbudni za njihovo nadaljnje delo. Edino zaskrbljujoč je podatek, da so porabljena sredstva rastla hitreje kot so načrtovali, saj so se v prvem polletju cene reprodukcijskega materiala in vseh ostalih stroškov, ki so povezani s proizvodnjo skokovito rastle. To se tudi odraža v manjšem dohodku. Ta seje v prvih sedmih mesecih povečal za 42 odstotkov v primerjavi z lani, obvežnosti iz dohodka pa kar za 204 odstotke. Dobro pa so v tem obdobju napolnili poslovni sklad, saj so vanj dali kar za dobrih sto odstotkov več sredstev kot lani (indeks 208 %). Nadvse varčno so delili tudi osebne dohodke.
240-članski kolektiv Modnega salona že vseskozi namenja nadvse veliko pozornost izvozu. Mimogrede naj omenjmo, da te dni v tovarni delajo samo za izvoz. Prav pri izvozu pa so letos dosegli pomembno prelomnico. Začeli so se preusmerjati iz klirinškega področja na konvertibilno. Tako so še lani kar tri četrtine vseh izvoženih izdelkov prodali na klirinško področje in četrtino na konverti-
bilno, v prvih sedmih mesecih letos pa je razmerje že precej drugačno, saj so na konvertibilno področje izvozili izdelkov v vrednosti 5 milijonov dinarjev. To pa je kar za trikrat več kot lani. Takšna preusmeritev jim zagotavlja pre-potrebne devize in zaradi tega praktično nimajo več težav oskrbe z reprodukcijskim materialom, kajti lahko se povezujejo z domačimi proizvajalci surovin in jim odstopajo devizna sredstva, iz uvoza pa dobivaju najbolj modne tkanine. Uvažajo jih iz Kitajske in Italije, v zadnjem času pa spet iz Indije.
Vrednost vseh izvoženih izdelkov v prvih sedmih mesecih znaša blizu 10 milijonov dinarjev. Vendar pa imajo v teh prizadevanjih tudi manjše težave, ker jim zmanjkuje zmogljivosti. Se ne dolgo tega so zraven že ustvarjenega izvoza in sklenjenih pogodb prodali v Zvezni republiki Nemčiji naknadno še za pet milijonov dinarjev izdelkov. Pri tem pričakujejo, da bo vrednost izvoženega blaga na konvertibilno področje ob koncu leta dosegla 15 milijonov dinarjev, lani pa so na konvertibilno področje izvozili le tretjino tega. Pri prodaji izdelkov se povezujejo tudi s sosednjimi proizvajalci, kot tudi z drugimi proizvajalci v Jugoslaviji.
Treba je poudariti,-da delavke — Modni salon je v
Nadvse dobri rezultati
glavnem ženski kolektiv — kažejo veliko zavest pri prizadevanjih za dosego čim-večjega izvoza, saj praktično prostih sobot ne poznajo več. Odločajo se tudi za delo ob nedeljah dopoldan, neredko pa tudi v nočnih urah. Prepričani so, daje takšna zavest še kako pomembna v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva. Ob takšnem delu pa že sedaj pričakujejo tudi uspešen konec leta.
S. V.
Tako kot v večini delovnih organizacij v občini Velenje tudi v delovni organizaciji Plastika v prvem polletju letošnjega leta ni manjkalo težav. Kljub vsemu pa so dosegli v tem obdobju mnogo boljše rezultate, kot so predvidevali. V primerjavi z lanskim letom jim je uspelo povišati celotni prihodek za 38 odstotkov, porabljena sredstva pa so višja le za 17 odstotkov. To se seveda odraža na dohodku, kije od lanskega prvega polletja višji za 73 odstotkov, čisti dohodek pa je v primerjavi z lanskim polletjem porasel kar za 105 odstotkov.
Z rezultati, ki sojih dosegli, so v delovni organizaciji Plastika nadvse zadovoljni, še posebej, ker so se pri delu srečevali s številnimi težavami. Med največjimi je bilo prav gotovo veliko pomanjkanje reprodukcijskega materiala, kar je zahtevalo dodatno angažiranje vodilnih delavcev. V Plastiki se srečujejo tudi z velikimi prostorskimi težavami. V programu imajo izgradnjo nove proizvodne hale. Kar četrtino proizvodnje za to novo proizvodno halo za prihodnje leto imajo že prodane, vendar pa izgradnja te hale zaradi znanih omejitev, ne poteka po zastavljenem programu. Prav tako so prisotne, kadrovske težave in tako morajo mnogo dela opravljati v nadurah. Kot poudarja vodja tozda ski izdelki ir
Kovinsk
i in galanterija
Franc Mokotar, jih dobri rezultati, ki so jih dosegli v prvem polletju, ne smejo uspavati, Ob obravnavi polletnih rezultatov so delavci kritično spregovorili o svojem delu.
»Odpraviti je potrebno vse notranie težave.« poudarjajo, »saj je že tistih, na katere nimamo nikakršnega vpliva toliko, da bomo le težko izpolnjevati zastavljene naloge.« Kar najhitreje moraio okrepiti službo priprave dela in narediti vse, da bo material pravočasno dostavjen in da proizvodnja tako zaradi tega ne bo motena. Urediti morajo tudi skladišče rezervnih delov ter povečati oziroma razširiti proizvodnjo še nekaterih drugih izdelkov, za' katere je povpraševanje na trgu precejšnje. Še bolj bodo dodelali sistem nagrajevanja po delu.
Zadovolj ni niso tudi s produktivnostjo dela, saj menijo da je delovni čas še premalo izkoriščen.
Kritično so spregovorili tudi o veliki odsotnosti z dela zaradi bolezni, kljub temu da jim je to uspelo v zadnjem polletju preveč in bi se dalo to število še zmanjšati. Pojavile so se tudi neopravičene odsotnosti z dela, kar pa morajo kot pravijo, z boljšim delom disciplinske komisije izkoreniniti. Navedene težave so v prvi polovici letošnjega leta v tozdu Kovinski izdelki in galanterija narekovale nad-
Gospodarske razmere v občini Mozirje
Skrajna zaostritev odgovornosti
Trenutne gospodarske in družbeno-politične razmere ne dovoljujejo dopustniškega mrtvila. To dokazuje tudi razgibana družbeno-politična aktivnost v Gornji Savinjski dolini. Prejšnji četrtek popoldne so se na seji zbrali člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Osrednjo točko dnevnega reda so namenili temeljiti obravnavi rezultatov gospo-daijenja združenega dela mozirske občine v prvem letošnjem polletju in oceni aktivnosti sindikatov pri obravnavanju periodičnih obračunov. Med drugim so na seji obravnavali in sprejeli tudi operativni načrt občinskega
sveta in njegovih organov do konca letošnjega leta.
Dan pred tem so se sestali tudi člani predsedstva občinske konference SZDL. Med drugim so sprejeli sklep o ustanovitvi konference potrošnikov občine Mozirje ter obravnavali in z dopolnitvami sprejeli stališča občinske konference SZDL glede trajanja mandatov voljenih in imenovanih funkcionarjev ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini.
Največ časa so namenili obravnavi gospodarjenja v prvem letošnjem polletju in v zvezi s tem sprejeli vrsto sklepov in stališč. Predvsem so
urno delo, kije še vedno precejšnje.
V prvem polletju so izvozili za nekaj manj kot milijon in
pol izdelkov, na tem področju
pa imajo še veliko možnosti.
Predvsem se nameravajo usmeriti na vzhodno evropsko tržišče.
Izredno dobro so delali v prvem polletju letošnjega leta tudi v tozdu Plastični izdelki, ki ima zaradi velike odstotka zaposlenih , invalidov status invalidske delavnice. Tudi tu so se srečevali s pomanjkanjem repromateriala, vendar so te težave skušali reševati tako, da proizvodnja ni bila motena. Celotni prihodek so v primetjavi z lanskim prvim polletjem povečali za 38 odstotkov, porabljena sredstva za 17 odstotkov, dohodek za 73, čisti dohodek pa kar za 105 odstotkov. Dobri rezultati so omogočili, da so lahko povišali osebne dohodke kar za polovico.
Izredno dobri rezultati torej delavcev Plastike ne uspavajo.
M. Zakošek
menili, daje treba do skrajne mere zaostriti osebno odgovornost vseh zaposlenih pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov, tudi za ceno kadrovskih zamenjav. Poleg tega bodo morali veliko pozornosti nameniti gibanju materialnih stroškov in do konca leta uskladiti skupno porabo z resolucijskimi izhodišči. Nujno je, da se občinska skupščina in družbeno-politične organizacije tvorno vključijo v razreševanje vseh težav, izvršni svet in komite OK ZKS pa morata stanje nenehno spremljati in sproti oblikovati potrebne ukrepe.
J . P.

NAŠ ČAS« glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Kranliška Foita 10.
..NAS ČAS« je bil ustanovljen 1.1
maja 1965: do I. januarja 1973 jel i/.hajal kot štirinajstdnevnik »ŠA-t.F.SKI RUDAR«, kol tednik pa iz-i haja .>NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 | naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob pelkih.
Uredništvo in uprava Velenje, cesta Kranliška Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni cenier Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (/.a tujino 600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica I Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-1 nu: ČOP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in foto-| gratij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega I sveta-Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 nc plačuje temeljnega Javka oii | prometa proizvodov.

Tovariši Vinko Hafner, Ivan Godec, Jože Florjančič in Štefan Korošec na obisku v Velenju
Pomembna vloga delavcev Gorenja in Rudnika
Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner bo obiskal ta mesec vec organizacij združenega dela ter občinskih in medobčinskih svetov ZS Slovenije v naši republiki. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela se pogovarja o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, gospodarjenju v letošnjem prvem polletju ter o socialnem in ekonomskem položaju delavcev in vlogi osnovnih organizacij zveze sindikatov v tej zvezi. Med pogovori ocenjujejo tudi aktivnosti v organizacijah združenega dela pri uresničevanju stališč in resolucije 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije in se dogovarjajo o vključevanju v priprave n« bližnjo 3. konferenco zvezo sindikatov Slovenije.
Občino Velenje je Vinko Hafner obiskal v torek, 25. avgusta. Med obiskom v sozdu Gorenje in TGO Gorenje sta ga zraven sekretarja republiškega sveta ZSS Ivana Gradca spremljala še podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Jože Florjančič in član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec. Najprej so v sozdu Gorenje obravnavali položaj in razvojne možnosti te sestavljene organizacije združenega dela, bodočo proizvodno usmeritev tovarne Gorenje Koerting Elektronik v ZR Nemčiji ter vključevanje tozdov Gorenje v mednarodno delitev dela.
Problematika proizvodnje in poslovanje TGO Gorenje
V TGO Gorenje pa so se zatem gostje pogovarjali s širšim političnim aktivom in poslovodnimi delavci tega 7.000 članskega delovnega kolektiva o problematiki proizvodnje in poslovanja. V ospredju so bile težave, s katerimi se srečujejo v TGO Gorenje in ukrepi, da bi izboljšali položaj, v katerem so se znašli.
Težave, v katerih se je znašla TGO Gorenje Velenje, so — kot je bilo povedano — v prvih vrsti posledica naglih sprememb v možnostih koriščenja deviznih sredstev. To pogojuje slabšo oskrbo z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi delu, nižjo proizvodnjo, manjšo prodajo, manjši izvoz, in seveda tudi manjši dohodek. Dodati pa je treba, da so v tovarni v zadnjem času dosegli vidne uspehe pri zamenjavi uvoženih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov z domačimi. V Črnomlju je stekla proizvodnja kompresorjev, v tozdu Kondenzatorji v Rogatcu se pripravljajo na proizvodnjo izparilcev, v novi tovarni v Bistrici ob Sotli pa naj bi izdelovali priključnice itd. Svoje prispeva k zdajšnjim težavam tudi
struktura proizvodnje s prevladujočim deležem bele tehnike JTJ %) in prepočasnim naraščanjem drugih programov kar, razumljivo, še poudarja posebnosti množične proizvodnje. Seveda pa je treba vzroke za sedanje težave iskati tudi znotraj Gorenja, na kar je opozorila že spomladanska problemska konferenca komunistov
kot je mogoče ugotavljati, prepočasi uresničujejo, tudi s* pričo nujnosti razreševanja vsakodnevnih težav za zagotavljanje proizvodnje.
Pospešeno prestrukturiranje proizvodnje
V TGO Gorenje se zavedajo, da je treba proizvodnjo v tovarni, podobno kot v vsej slovenski predelovalni industriji prestrukturirati. Zato načrtujejo za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 hitrejši razvoj programov zabavne elektronike, notranje opreme in profesionalnih programov, kar bi omogočilo, da se v strukturi vrednosti proizvodnje zmanjša delež bele tehnike, čeprav bo ostal leta še zmeraj preceišen.
Kar zadeva prihodnji razvoj pa
poglavitnih ciljev vse naše skupnosti. Pri naraščanju cen pa, kot je menil Štefan Korošec, še vse premalo upoštevamo posledice.
Po besedah Jožeta Florjančiča, podpredsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, še nismo dosegli bistvenega premika pri določanju mesta izvozne proizvodnje. Več časa smo namenili vprašanjem v zvezi z deviznim sistemom in pravicami za uvoz. Premalo smo se doslej vbadali z vprašanji, kako zagotoviti stabilen razvoj ter povečanje fizičnega in vrednostnega obsega izvoza blaga in storitev, da bi zagotovili devize za potrebe uvoza surovin, reprodukcjjiTčtTi" materialov in sestavnih delov ter tudi opreme. Prizadevati si moramo zlasti še za povečanje izvoza na konvertibilna področja in ustvariti
Med pogovori v Gorenju
velenjskega dela Gorenja. Samoupravni družbeno ekonomski odnosi še niso uveljavljeni v takšni meri, da bi omogočali učinkovito doseganje zastavljenih ciljev, predvsem pa, da bi združeni dosegali večji dohodek. Na to vplivata, kot je bilo posebej podčrtano, zlasti še nezadostna povezanost in premajhna učinkovitost. Za presego te in še nekaterih drugih slabosti je bilo sprejetih več stališč, vendar pa jih,
Izvršni svet SO Velenje
Odgovorneje uresničevati sprejete naloge
V	občini Velenje obrtniki opravljajo 76 različnih obrtnih dejavnosti. Po ugotovitvah obrtnega združenja pa je trenutno 17 dejavnosti deficitarnih. Te dejavnosti imajo ugodnejše pogoje pri pridobivanju kreditov in nakupu poslovnih prostorov. Med deficitarne obrtne storitve sodijo šiviljstvo, krojaštvo, čevljarstvo, sedlarstvo, stavbno kleparstvo, kova-štvo za kmečko orodje, stavbno mizarstvo in parketarstvo, pleksar-stvo in črkoslikarstvo, RTV mehanika, popravila gospidnjskih aparatov, vodovodnih instalacij, kmetijske mehanizacije ter koles, sodarstvo in kolarstvo, steklarstvo, moško frizerstvo in popravilo dektro instalacij.
Na seji izvršnega sveta, kjer so obravnavali vprašanje deficitarnih obrtnih storitev v občini ter se zavzeli za hitrejši razvoj teh nujno potrebnih storitev, so sprejeli tudi • sklep, da se do konca leta lahko povišajo le cene tistih obrtnih storitev, ki so deficitarne. Cene teh storitev se lahko povišajo največ za toliko, kot znaša dokazan porast stroškov. Ne smejo pa se povišati za več kot 20 odstotkov. Sicer pa so na seji izvršnega sveta skupščine občine potrdili program izvajanja politike cen do konca letošnjega leta. Sprejeto je bilo, da se v tem obdobju polegže omenjenih cen deficitarnih obrtnih storitev lahko povišajo tudi cene gostinskih storitev, cene najemnim za poslovne prostore, cene stanovanjske izgradnje ter cene kulturnih storitev.
V	nadaljevanju seje so člani iz-vrfnega sveta razpravljali tudi o bodočem projektantu za adaptacijo vileBianca, kjer bo dobila prostore
postaja milice Velenje. Med ponudniki, ki so se prijavili na natečaj za izdelavo projekta, je bila razlika v ceni več kot milijon dinarjev. Takšna razlika je prav gotovo zelo zaskrbljujoča, saj cena celotnega projekta ni posebno visoka.
Ker rrihče od ponudnikov ni v celoti zadostil potrebam natečaja, je bilo dogovorjeno, da pripravijo ponovne ponudbe. Izvršni svet pa bo potem izbral najcenejšo in najustreznejšo.
Posebno pozornost pa so člani izvršnega sveta namenili oblikovanju skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti v občini Velenje. Menili so, da je na tem področju prišlo do nepotrebnega zavlačevanja, tako pri oblikovanju te službe, kot pri ustanovitvi DO Vekos. Zahtevali so, da se ta problem razreši v najkrajšem času, sicer bodo morali odločneje nastopiti proti odgovornim delavcem.
Odgovornost pa so člani izvršnega sveta poudarili tudi pri delovanju Komunalnega centra, ki ne izpolnjuje nalog tako, kot bi bilo potrebno. Vse preveč je zavlačevanja in administrativne formalnosti, dela na terenu pa ostajajo neizpolnjena. Menili so, da je potrebno pomanjkljivosti, za katere jc odgovoren Komunalni center, odpraviti v najkrajšem času, vsekakor pa pred občinskim praznikom. Če pa zahtevanih nalog Komunalni center ni sposoben opraviti, bodo iskali drugega izvajalca. Ob obravnavi komunalnih problemov, so posebno pozornost namenili ureditvi Šaleške magistrale. Tudi ta naloga mora biti rešena v najkrajšem času.
B. Zakošek
računajo zlasti še na medicinsko elektroniko, ki jo razvijajo s sodelovanjem znanstvenih in raziskovalnih institucij ter procesno opremo, to je na izdelke visoke obdelave strojništva — strojne opreme za avtomatizacijo tehnoloških procesov, s katerimi se želijo potrjevati tudi na tujih tržiščih. Temelj za procesno opremo, to je za avtomatizirano strojno opremo, je tozd Orodjarna, z njo pa želijo odpraviti težko fizično delo. Potrebe po strojih za avtomatizacijo procesov so velike, razvoj proizvodnje pa bo razumljivo odvisen od potreb tržišča. Sicer načrtujejo za ostvaritev še večjega dohodka programsko zaključevanje tozdov oz. oblikovanje skupnosti tozdov.
Na poslovanje in položaj TGO Gorenje bo tudi v prihodnje pomembno vplivalo izkoriščanje notranjih rezerv. Največjo notranjo rezervo vidijo v zmanjšanju neposrednih stroškov, ki so v ceni izdelkov v poprečju udeleženi z 90 %. Vsak odstotek zmanjšanja teh stroškov bo nadvse pomemben. Seveda bodo nadaljevali tudi z akcijo za zmanjšanje števila zaposlenih, kar najbolj dosledno pa bodo uresničevali še druge ukrepe. Poglavitna letošnja naloga v stabilizacijskih prizadevanjih pa je izpolnitev letnega proizvodnega načrta, saj bodo le tako zagotovili normalno poslovanje za naprej.
Sicer pale zdaj, kot je bilo tudi poročano, v TGO Gorenje v teku široka akcija za uveljavitev novega sistema nagrajevanja po delu, pri čemer naj bi za neposredni proizvodnjo dodali obstoječim merilom nova, zlasti kar zadeva doseganje količinskega obsega proizvodnje, zahtevano kvaliteto in predvideno gospodarnost pri delu. Osebni dohodki na režijskih delih pa naj bi bili odvisni od doseganja planskih nalog, izrabe delovnega časa in dosežene ravni proizvodnje. Osebni dohodki zaposlenih v TGO Gorenje še nadalje, kot že nekaj let, zaostajajo za republiškim poprečjem oziroma za poprečnim osebnim dohodkom v panogi. Na to vpliva tako množična proizvodnja (sprecejnekvalificiranedelovne sile) kot pogoj gospodarjenja.
Prispevek slehernega za umiritev cen in povečanje izvoza
Član predsedstva CK ZKS, Štefan Korošec je med pogovori poudaril, da je TGO Gorenje že vrsto let izvozno usmerjena. Sedanji gospodarski trenutek kaže na pravilnost takšne politike. Sicer mora zdaj sleherni kolektiv prispevati' svoj delež za umiritev cen in za povečanje izvoza, to je dveh
pogoje za ostvaritev dohodkov v tozdih, ki so pretežni izvozniki. Primer iz TGO Gorenje, ko so se znašli ob polletju na*spisku tozdov z izgubami tudi pretežni izvozniki (tozd Štedilniki, denimo, izvozi skoraj vso proizvodnjo), pa kaže, da temeljnega odnosa v gospodarstvu še nismo spremenili. Gospodarstvo moramo razbremeniti, predvsem seveda izvozno proizvodnjo. Storiti pa je treba tudi vse, da bodo zmogljivosti, sposobne za proizvodnjo za izvoz, polno izkoriščene. Skratka — letošnje naloge so jasne: doseči moramo načrtovani izvoz ter predvideno razmerje med izvozom in uvozom.
Jože Florjančič je, med drugim, opozoril tudi na bistveno prednost Gorenja, to je na razvoj na osnovi lastnega znanja. Treba jo je še bolj kot doslej izkoristiti, tudi 'z večjo prisotnostjo Gorenja v gospodarsko manj razvitih republikah in na Kosovu. Sozd gorenje pa se mora bolj in organiziraneje vključevati v
ekonomsko menjavo z deželami razvoju.
Razvoj samoupravljanja — naš temeljni cilj
Obisk v Gorenju in pogovori so, kot je v zaključni besedi poudaril predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner, vnovič opozorili na pomembnost Gorenja v vseh okoljih, prav tako pa tudi na naloge, ki morajo biti v ospredju v sindikalni organizaciji, posebej tudi v . zvezi z razreševanjem težav, ki so tudi posledica hitrega razvoja Gorenja. Pomembno bo zato še bolj okrepljeno delo med delavci ter celovita in objektivna obveščenost zaposlenih o položaju v tozdu, delovni organizaciji in naši skupnosti, skratka o vsem.
Tudi ob vsakdanjih naporih za zagotavljanje proizvodnje ne smemo pozabiti na krepitev samoupravljanja in na uresničevanje sk lepo v"3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Razvoj samoupravljanja je trajna naloga nas vseh — naš temeljni cilj," je med drugim poudaril Vinko Hafner.
Pogovori s tovariši Vinkom Hafnerjem, Ivanom Godcem, Jo-žetom Florjančičem in Štefanom Korošcem so, med drugim, poudarili odločenost, da v TGO Gorenje nadaljujejo s prestrukturiranjem proizvodnje, pospešeno ,,jurišajo" na letni načrt proizvodnje in izvoza, nadalje, da storijo vse, da bo zastojev v proizvodnji kar najmanj ter da še bolj kot doslej izkoristijo notranje rezerve. Okrepljena izvozna prizadevanja bodo gotovo spodbudila nove spodbude za pospeševanje izvoza. Z dohodkovno povezanostjo z dobavitelji reprodukcijskih materialov in sestavnih delov pa morajo brzdati pritiske na nenehno, zviševanje teh cen (mimogrede: zahtevki dobaviteljev za višje cene prihajajo znova v Gorenje, prav vsi pa zahtevajo več kot 25% zvišanje cen).
Sicer pa v TGO Gorenje pričakujejo, da bodo že kmalu znani pogoji gospodarjenja za leto 1982, da bi si lahko čimprej določili lastne naloge.
Pogovori na občinskem svetu zveze sindikatov Velenje
Tovariša Vinko Hafner in Jože Florjančič sta se popoldne udeležila tudi pogovora na občinskem svetu zveze sindikatov Velenje, kjer je tekla beseda o polletnih gospodarskih gibanjih in predvidevanjih za gospodarjenje do konca leta ter o položaju delavcev, nadalje o vlogi sindikalnih organizacij pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, delitvi po delu, uresničevanju resolucij 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije in o pripravah na 3. konferenco zveze sindikatov Slovenije.
Med pogovorom so gosta seznanili s prvo oceno polletnih gospodarskih gibanj v Šaleški dolini in pri tem opozorili, da so že vidni prvi sadovi stabilizacijskih priza-
devanj, prezreti pa ne gre težav, ki jih utegne povzročiti v prihodnjih mesecih zmanjšala likvidnost. Predstavili so nadalje občinska prizadevanja za gospodarsko ustalitev in za še večje vključevanje delovnih kolektivov, tudi tistih, ki doslej še niso izvažali, v mednarodno blagovno menjavo. _;
Predviden čas za pogovore v sozdu Gorenje je že potekel. Tovariš Hafner je predlagal, da bi takoj nadaljevali s pogovori v TGO Gorenje. Te pa bi morali končati po programu, da bi si lahko ogledali tudi proizvodnjo (obisk v tozdih je bil predviden za čas med pogovoroma). »Pokazati se moramo tudi delavcem, da bodo videli, da smo prišli pogledat tudi, kaj delajo oni«, je razmišljal predsednik slovenskih sindikatov.
Med pogovori v TGO Gorenje ie bilo poudarjeno, da bodo Velenjčani razpravljali brez olepševanja dejstev, kar naj ne bi izkoristili novinarji. »Novinarji niso bili vedno objektivni do problemov Gorenja, prisotni na posvetovanju so izvzeti«, je bilo še dodano. Tovariš Hafner pa je to sporočilo dopolnil z ugotovitvijo, čel da so prisotni itak zmeraj izvzeti.
Med pogovori na občinskem svetu ZSS je Vinka Hafnerja zanimalo stališče Industrije usnja Vrhnika do preusmerjanja proizvodnje v tovarni usnja Šoštanj. »Preusmerjanju se ne upirajo, če ga pa tudi podpirajo, pa ne vem«, je odgovoril Franjo Kljun.
Tovariša Hafnerja je te posebej zanimal položaj energetskega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ob tem pa tudi za letošnje delo in gospodarjenje velenjskih rudarjev. Obvestili so ga o letošnjih proizvodnih dosežkih rudarjev in o načrtih, da bi do konca leta z dodatnim delom v 18 izmenah nakopali 134.000 ton lignita več, kot predvideva letni delovni načrt oziroma skupaj rekordnih 3,834.000 ton.
Ob zaključku pogovora je predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, med drugim^ opozoril tudi na naloge v pripravah na 3. konferenco zveze sindikatov Slovenije, ki jih bo treba prav v vseh okoljih okrepiti, saj ne potekajo tako, kot je bilo dogovorjeno. Poudaril pa je tudi izjemno pomembno vlogo in odgovornost delavcev v Gorenju za izboljšanje gospodarskega položaja in izpolnitev letošnjih načrtov ter velenjskih rudarjev za izkop dodatnih 134.006 ton lignita.
Marijan Lipovšek Boris Zakošek
Medobčinski svet ZKS Celje
]
Premalo ukrepov za izboljšanje
Predstavniki osmih občin celjske regije, medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in drugih regijskih ustanov so se v Celju včeraj sešli na razširjeni seji sekretariata medobčinskega sveta ZKS Celje. Namen včerajšnje razprave je bil osvetliti aktualne gospodarske razmere in osnovna kritična žarišča v posameznih občinah, predvsem pa spregovoriti o ukrepih, TčTnaj bi jih v posameznih okoljih sprejeli za odpravljanje težav. Uresničevanje teh ukrepov naj bi bila osnova politične aktivnosti v prihodnjih mesecih, saj so po besedah sekretarja medobčinskega sveta ZKS Celje Janeza Zahrast-nika problemi takšni, da silijo v mobilno stanje. Temeljne poudarke iz včerajšnje razprave je moč strniti v kratko ugotovitev, da so kazalci gospodarjenja v občinah celjskega 'območja podobni gibanjem v republiki in da se v vseh občinah srečujejo s podobnimi težavami. Vsepovsod so med najaktualnejšimi vprašanja > s področja izvoza, stroškov, investicij, vseh oblik porabe in izgub. Te so v prvem polletju dosegle skupno vrednost 450 milijonov dinarjev, z izgubo pa je na celjskem v tem času poslovalo 42 temeljnih organizacij združenega dela. Kazalci uspešnosti poslovanja so v
posameznih občinah različni. Tako ponekod presegajo lanske in letošnje četrtletne rezultate ter začrtane planske vrednosti, ponekod pa za načrtovanimi cilji zaostajajo. V velenjski občini so letošnjo polletni dosežki gospodarjenja podobni lanskim. Posebej spodbudni so rezultati pri proizvodnji premoga, saj velenjski rudarji za dva odstotka presegajo planirano proizvodnjo. Ti dosežki obetajo, da bodo do konca leta nakopali 4,5 milijona ton premoga, kolikor so predvideli v letnem načrtu, oziroma, da bodo letni plan celo presegli. Manj ugodni pa so rezultati na področju predelovalne industrije. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje, kjer proizvodnja zaostaja za deset odstotkov, so ob polletju zabeležili 340 milijonov dinarjev izgube. Pripisujejo jo predvsem neurejenim cenovnim odnosom in napovedujejo možnost, da bi izguba do konca leta bržkone utegnila usahniti.
Včerajšnja razprava pa je, ob ocenjevanju sedanjih gospodarskih razmer, kot je ob koncu ugotovil Janez Zahrastnik, premalo poudarila ukrepe, ki so jih že ali pa jih še bodo sprejeli v posameznih občinah za izboljšanje stanja. Potrebno bo spremeniti pristop k ukrepanju oziroma saniranju stanja, je
bilo med drugim poudarjeno v etii izmed sklepnih ugotovitev. Ponekod bo potrebna likvidacija obstoječega in preusmerjanje v nove kvalitetne usmeritve, za kar pa marsikje še ni zadostne pripravljenosti. Nemudoma se je treba spoprijeti z obstoječimi problemi in jih razreševati na osnovi realne presoje doseženih rezultatov, saj ugotovljeni kazalci spričo inflator-nih in drugih učinkov ne zrcalijo vselej realne slike razmer. Pripraviti je potrebno konkretne operativne programe za uresničevanje stabilizacijskih nalog v prihodnjem mesecu, pomembne in nadvse odgovorne naloge pa bo zahtevalo zlasti področje investicij.
Na včerajšnji razširjeni seji sekretariata medobčinskega sveta ZKS Celje so posebej spregovorili tudi o potrošniški mrzlici, ki smo ji po objavi informacije o predlaganih podražitvah mleka, olja in sladkorja, bili priče tudi na celjskem območju. Objava je tudi v naših krajih povzročila precejšnjo gnečo v trgovinah, vendar pa se je po hitri reakciji pristojnih služb stanje kmalu izboljšalo. Vsi so ob tem najostreje obsodili tak postopek in podprli zahtevo po ugotavljanju moralno politične odgovornosti tistih, ki so ga sprožili.
J. K.
Dogo varjamo se - odločamo
—--—---■
Številka 34(596) — 28. avgustal981
rs
Priprave na skupščinske volitve 1982
----- 1
I Za boljše in učinkovitejše delo-1 I vanje delegatskega sistema I
I
I
I i
I I I I I I I I t
Iz ankete o uresničevanju delegatskih razmerij v temeljnih organizacijah združenega dela in iz pogovorov v krajevnih skupnostih Šaleške doline izhaja, med drugim, tudi več predlogov za boljše delovanje delegatskega sistema.
V temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih predlagajo, da bi v prihodnje družbenopolitične organizacije nenehno spremljale delo delegacij. Nadalje se zavzemajo za izoblikovanje sistema informiranja delegatov, pouda-tjajo nujnost sistematičnega izobraževanja delegatov in pravilnega oblikovanja konferenc delegacij. Potrebna bo tudi večja pomoč strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela delegacijam, povečati bo treba odgovornost delegatov, posebej še članov ZK itd. Nadalje poudarjajo nujnost doslednejšega uresničevanja sklepov, gradiva za seje skupščin morajo biti razumljivejša, preprostejša in konkretnejša, vsebovati pa morajo tudi alternativne rešitve. Delegatske skupščine morajo sprejeti delovne načrte. Sicer je treba v pri-
Eravah na skupščinske vo-tve 1982 nameniti večjo pozornost postopkom kandidiranja, opraviti pa tudi volitve delegatov oziroma delegacij za skupščine samoupravnih interesnih sku-
pnosti materialne proiz-vodnje^ovsod tam, kjer je to mogoče, pa je treba oblikovati posebne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
PrT odpravi pomanjkljiv vosti v delovanju delegatskega sistema bo treba v prihodnje v občini Velenje nameniti posebno pozornost zlasti še naslednjim nalogam:
—	Izdelati je modeTinformiranja in komuniciranja v delegatskem sistemu v občini Velenje, ki mora zajemati vse subjekte, ki sodelujejo v delegatskem sistemu.
—	Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi so odgovorni za stanje pri razvoju delegatskih odnosov v posameznih okoljih, zato morajo stalno in načr-
ščinske volitve 1982 je treba pred postopkom kandidiranja delegatov ugotoviti interes kandidatov za delo na posameznem interesnem področju. Večina sedanjih delegatov opravlja to dolžnost že drugo mandatno-obdobje. Zato bo treba nameniti posebno pozornost izbiri novih kandidatov, da bodo ti v resnici sposobni opravljati predvidene dolžnosti. Kjer je le mogoče, se je treba izogniti oblikovanju konferenc delegacij in se odločiti za oblikovanje in izvolitev posebnih delegacij. Sočasno je treba opraviti volitve delegatov in delegacij za vse delegatske skupščine, tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. — Vse delegatske skup-
tno spremljati delo delegacij, ščine ii) organi družbenopo-Skrbeti pa morajo tudi za litičnih skupnosti morajo
sprejeti letne programe dela, jih medsebojno uskladiti in jih povezati v celovit sistem. Z načrtnim delom bi preprečili podvajanje obravnave določene problematike v različnih organih, uskladili pripravo gradiv in skrajšali dnevne rede sej.
— Predsedstva skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine občine pa morajo nameniti več pozornosti uveljavljanju delegatskega sistema v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
za
stalno idejnopolitično izobraževanje delegatov.
—	Poslovodni organi in strokovne službe se morajo vključevati v delo delegacij in zagotoviti kadrovske, materialne in orgaanizacij-ske pogoje za njihovo delo ter jim nuditi strokovno pomoč.
—	Delegatom je treba dati večjo veljavo, pa tudi priznanje njihovemu delu. Spodbujati jih je potrebno za dajanje predlogov in pobud ter zagotoviti njihovo upoštevanje.
—	V pripravah na skup-
I I I
I
I I I I I I I
I
J
Občinska zdravstvena skupnost
Zaskrbljujoče polletno gospodarjenje
Občinska zdravstvena skupnost Velenje se tudi v letošnjem prvem polletju srečuje s precejšnjimi finančnimi težavami. Zanje je več vzrokov. Tako je skupnost finančni načrt sprejela v mejah omejenih sredstev, ki so bila dogovorjena za skupno porabo in pri tem upoštevala le vnaprej opredeljene družbene možnosti in finančne sposobnosti združenega dela ne pa tudi potrebe uporabnikov.
Stopnja nominalne rasti sredstev zdravstvenega varstva je v občinski zdravstveni skupnosti Velenje letos le 21 odstotna, kar pa ob več kot 30 odstotni podražitvi materialnih in drugih stroškov onemogoča ohranitev dogovorjenega obsega pravic iz zdravstvenega varstva. Na občinski zdravstveni skupnosti poleg tega ugotavljajo, da je delež sredstev za zdravstveno varstvo v skupni porabi v občini prenizek, saj je zagotovljena stopnja ena najnižjih v republiki. Poleg tega imamo v občinski zdravstveni skupnosti dogovoijene nekatere izjemne pravice iz zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Po oceni bodo znašali izdatki za te izjemne pravice v letošnjem letu kar pet in pol milijonov dinarjev.
Zaradi omejenih možnosti in rastočega primanjkljaja si je morala skupnost zagotoviti tekočo likvidnost z najetjem kredita za obratna sredstva v višini 18 milijonov dinarjev. Za zagotovitev nove obveznosti — pospeševanje izvoza — pa bo morala skupnost nameniti 9.400.000 dinarjev, kar bo seveda še dodatno obremenilo že tako negativno poslovanje.
Na občinski zdravstveni skupnosti zato menijo, da je
potrebno sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi poleg že sprejetih splošnih usmeritev morali skupnosti zagotoviti ustrezen delež v skupni porabi v občini. Ob tem pa bo potrebno odločneje razrešiti nekatere nepravilnosti, ki so v zdravstvu kljub sprejetim stabilizacijskim usmeritvam še vedno prisotne. Tako bo potrebno večjo skrb nameniti izostankom z dela, ki so v letošnjem letu ponovno v porastu. Izvajalci pa bodo morali omejiti stroške za ambulantno in dispanzersko dejavnost, specialistično dejavnost, bolnišnice, zdravila in reševalne prevoze, obseg dela in stroške v zobozdravstvu ter stroške za razne oblike dežurstev, stalne pripravljenosti, dopolnilnega dela in honorarje. Skrajni čas je, da se smotrneje izkoristi delovni čas in da se izvede delitev dela med posameznimi izvajalci.
Podatki kažejo, da gibanje odhodkov že v prvem polletju močno presega finančni načrt. Najbolj so porasli stroški neposrednega zdravstvenega varstva. Tako je bilo za neposredno zdravstveno varstvo porabljenih za 6 odstotkov ali 17.487.000 dinarjev več sredstev kot je bilo načrtovano. Mimo tega je bilo porabljeno še 3.492.000 dinarjev za kritje obveznosti, ki so nastale v lanskem letu. Posebno zaskrbljujoče je ambulantno in dispanzersko zdravljenje, saj očitno tu ni prisoten le vpliv višjih cen, pač pa tudi veliko prekoračevanje fizičnega obsega dela. Tako je tozd Splošno zdravstvo Velenje opravil v prvem polletju lani 3316.000 faktorjev, letos pa kar 5.000.000 faktorjev, kar pomeni, da se je fizični obseg del
povečal za 42 odstotkov. Močno so porasli tudi stroški za zdravila. Tudi pri zobnih protetičnih delih se je močno povečal fizični obscfg dela, saj je bilo lani opravljeno v tozdu Zobozdravstvo 251.422 faktorjev, letos pa 373.063 faktorjev, kar je za 48 odstotkov več.
K temu dodajmo še, da izostanki z dela ponovno rastejo. Lani je bilo dnevno odsotnih z dela zaradi nesreč pri delu in bolezni 5,66 odstotkov vseh zaposlenih, letos pa 5,92 odstotkov. Zaradi tega smo v prvem pojletju izgubili 230385 delovnih dni. Na dan pa je bilo z dela odsotno skoraj 1500 delavcev.	B. Z-
Rudarski šolski center Velenje
Velike težave z materiali
Vseh šest tozdov materialne proizvodnje in štirje vzgojno izobraževalni tozdi Rudarskega šolskega centra Velenje so dosegli v prvem polletju letošnjega leta pozitivne finančne rezultate. Vendar pa so ti ponekod na robu rentabilnosti, kar je posledica vedno ostrejših pogojev gospodarjenja. Na trgu je primanjkovalo reprodukcijskih materialov, njihova cena pa je zaradi povpraševanja strahovito naraščala. Druga težava, ki se je prav tako pojavila v letošnjem prvem poletju pa je, da je morala tudi delovna organizacija Rudarski šolski center Velenje za nakup domačega repromateriala prispevati devizna sredstva, kar pa jim nikakor ni razumljivo. Zaradi zmanjšanja naložb njihova proizvodnja sicer še ni bila otež-icočena, vendar pa so se v tem času na to že pripravljali, saj je jasno, da se bo ta omejitev v našem gospodarstvu odrazila tudi v proizvodnji okovja za pohištveno industrijo, stanovanjskih strešnih oken, inštalacijski dejavnosti itd. Zaradi tega namenjajo veliko pozornost boljšemu delu marketinga ter sprejemajo ukrepe, s katerimi skušajo odpraviti vse notranje slabosti in tako kljub težkemu gospodarskemu položaju doseči dobre poslovne rezultate.
V prvem polletju so ustvarili za 1,12 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je nekoliko manj kot so planirali. Dohodek so uresničili v višini 92 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa je ta višji za 39 odstotkov. Prav toliko jim je uspelo povečati tudi
čisti dohodek. Za sklade so namenili 73 odstotkov planiranih sredstev. Ti pa so višji kar za 54 odstotkov od lanskega prvega polletja. Ti indeksi sicer pričajo, da so v prvem polletju v RSC dosegli dobre rezultate, vendar pa ob upoštevanju inflacije ugotavljajo, da so komajda na lanskoletni višini, saj bi bil ob porastu cen repromateriala kakršenkoli nižji indeks že zaskrbljujoč.
,,Glede na dosežene rezultate v prvem polletju," pravi direktor Franc Novak, ,,smo v Rudarskem šolskem centru lahko zadovoljni, storiti pa bo potrebno vse, da jih obdržimo tudi v prihodnje. Odpraviti moramo vse pomanjkljivosti. Zaradi tega so vse temeljne organizacije v naši delovni organizaciji sprejele vrsto stabilizacijskih nalog, katere je potrebno dosledno uresničiti, saj bomo le tako lahko premostili težave, ki jih tudi nam prinaša težak gospodarski položaj."
In kakšne rezultate so v prvem polletju tega leta dosegali po posa-meznih temeljnih organizacij ah?
V tozdu serijska proizvodnja so plan celotnega prihodka uresničili stoodstotno, malenkost pod planom pa se giblje tudi ustvarjen
dohodek in-čisti dohodek ter osebni dohodki. Za sklade pa so namenili le dobro polovico načrtovanih sredstev. Med drugim so si v jem tozdu v želji, da bi dosegali še boljše poslovne rezultate, zadali več nalog, ki jih morajo nemudoma uresničiti. Izboljšati želijo prodajno službo. V proizvodni program bodo vključili
nekatere nove izdelke (nove izvedbe pohištvenega okovja itd.), osvojiti nameravajo tudi proizvodnjo novih programov predvsem na področju prehrambene industrije in program brezkontaktnih stikal. Naredili bodo vse, da bodo uresničili načrtovani izvoz, bolje pa bo potrebno izrabiti tudi material ter delovni čas in tako zmanjšati stroške poslovanja. Da bodo omenjene naloge dosledno izvajali, poudzijajo, bodo povečali odgovornost slenernega posameznika. DoaeialT pa bodo sistem nagrajevanja po delu. Podobne naloge so si zastavili še v drugih temeljnih organizacijah združenega dela.
V tozdu Inštalacije so presegli načrtovani celotni prihodek za 17 odstotkov, približno v takšnem odstotku pa so presegli tudi načrtovan dohodek in ostanek dohodka. Za sklade pa so namenili kar 28 odstotkov več sredstev, kot so načrtovali. V tozdu Tehnološka oprema jim je uspelo izpolniti plan le 78-odstotno, za sklade pa so namenili le 44 odstotkov planiranih sredstev. Z rezultati tudi niso zadovoljni v tozdu Inženiring, kjer so plan celotnega prihodka uresničili v višini 76 odstotkov. Tako se je v tem tozdu v letošnjem prvem polletju gibal tudi dohodek in ostanek čistega dohodka, za sklade pa so namenili le 28 odstotkov načrtovanih sredstev. Plana tudi niso dosegli v toz-dih Komerciala — promet in Vzdrževanje. Vsi vzgojno izobraževalni tozdi pa so poslovali tako, kot so načrtovali.
M. ZakošeK
Varnost na gradbiščih
Še vedno nedosledno spoštovanje
ukrepov
Lotimo se stvari povsem iraktično. Brez uvoda o za-onodaji na področju varstva pri delu, gradbeništva idr. Tudi brez opisov obveznosti, ki jih imajo delavci na gradbiščih. Precej nesreč nastane na gradbiščih ali v njihovi bližini tudi takrat, ko delavci zapustijo delovno masto. Za otroke so to kar prava igrišča; še več, poligoni iz filmov. Čeje le dovolj velika luknja, bodo zlezli skozi. Kaj šele v primerih (ti so v Velenju zares številni), ko sploh ni nobenih preprek oziroma čuvajev.
Skrb staršev za svoje otroke je gotovo prva najboljša varnostna naprava za preprečevanje nesreč na omenjenih »divjih igriščih«. Toda, marsikdaj je ta skrb še manjša, kot izpolnjevanje obveznosti varovanja gradbišč delovnih organizacij. Tako je mera nevarnosti polna. Poleg številnih jam, jarkov, odkopov, nasutja
gradbenega materiala, električnih in drugih instalacij, strojev in naprav, vozil idr., je polno nevarnosti tudi zaradi padcev predmetov z višine ter padcev otrok samih z višine.
Nevarnost za nesreče preži na vsakem koraku. Ko je vseljiv stanovanjski blok sredi' večjega gradbišča, so vse možnosti za vstop občanov in še posebno otrok nezaščitene razen v redkih primerih. S pravilnikom o varstvu pri gradbenem delu je določeno, da morajo biti vsa gradbišča zavarovana z mehanskimi ograjami (ne le z nekaj lepotnimi vrvicami in zastavicami!), z opozorilnimi napisi ter nadzorovana v primerih, kjer se ne doseže ustrezna zaščita. Določeni so tudi drugi varnostni ukrepi, katere pa gradbinci ne
spoštujejo dosledno zaradi malomarnosti, stroškov, zahtevnosti ukrepov.
2e omenjena brezbrižnost staršev in varuhov otrok pa je druga nevarnost. Veliko več bi imeli otroci od igre na,igriščih, ki so navadno le nekaj sto metrov oddaljena od stanovanj, na sprehodih s starši in vzgojitelji v naravi, na trim stezi, ki čestokrat samuje in drugod. Medtem, ko se inšpektorji in vzgojne ustanove le težko lotevajo popoldanskega varstva otrok, pa bi z veliko uspeha le-ti dosegli boljše rezultate. Nadzorovati izvajanje z zakoni iji pravilniki predpisanih določil je rutinska stvar, ki pa še ni našla dovolj razumevanja prav pri pooblaščenih osebah.
Jože Miklavc
Iz prakse
Delavec je dolžan opravljati dela, ki odgovarjajo njegovi strokovni usposobljenosti
v praksi je dosti primerov, ko odgovorni delavci in poslovni organi izjavljajo, da posamezni delavci nočejo opravljati določena dela kljub temu, da ta dela znajo opravljati in da ne vedo, kaj v takšnem primeru ukreniti.
V 3. točki 1. odstavka 211. čl. zakona o združenem delu je določeno, da premeha delovno razmerje delavcu, ki noče delati na delovnem mestu, ki mu je ponujeno in ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in drugim, z delom pridobljenim delovnim zmožnostim.
Torej imamo v zakonu o združenem delu podlago za ukrepe, če nekdo noče delati tistega, kar zna.
Tega se ne zavedajo niti tisti, ki bi na podlagi zakona o združenem delu lahko ukrepali in za-
radi lastnih slabosti nočejo ali pa ne upajo ukrepati.
Zaradi tega lahko brez težav ugotavljamo, daje mogoče v primerih, ko nekdo noče delati tistega^ kar zna. klicati na odgovornost tudi osebo, ki je deiavcu odredila delo, ker odgovorna oseba ni ukrepala zoper delavca, ki noče delati, s čimer je v tem okolju prispevala k nedisciplini in povzročila malodušje med drugimi delavci.
Odklanjanje opravljanja določenih del, ki jih delavec zna opravljati, je hujša kršitev delovnih obveznosti. Vendar mora biti ta kršitev, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja dela, določena v samoupravnem splo-šnem aktu. Dru2ben,
PRAVOBRANILEC-
mm
Bo zmagala radovednost ali
Številka 34(596)—28. avgusta 1981
Od tu in tam
Pred pričetkom šolskega leta
Vse lepo hitro mine in tudi počitniški dnevi se iztekajo. Sicer pa večina naših šolatjev Že nestrpno pričakuje, da se bodo šolska vrata ponovno odprla. Med počitnicami so doživeli toliko lepega in to je nemudoma potrebno povedati sošolcem. Seveda pa so željni tudi že novih znanj.
Ker vse šole v naši občini poskrbijo za šolske potrebščine, je v letošnjem letu ta skrb pred pričetkom šolskega leta odpadla in tako lahko učenci tudi zadnje počitniške dni preživljajo brezskrbno.
valter štruc: »Čez nekaj dni bom začel obiskovati šesti razred na osnovni šoli Gustav Šilih. Kljub temu, da so počitnice lepe, pa že komaj čakam ponovnega snidenja s sošolci. Štirinajst dni počitnic sem preživel v koloniji na Debelem rtiča. Bilo je zares lepo.
Dopolnil sem znanje plavanja, bilo pa je tudi veliko časa za igro s prijatelji. Precej časa pa sem porabil za obiske pri okulistu v Celju. Ker slabo vidim, sem moral hoditi na vaje.«
branka volk: »V letošnjem letu bo samo nekaj korakov od mojega doma odprta nova šola, katero bom odslej tudi jaz obiskovala. Lansko leto-sem hodila na osnovno šolo Veljko Vlahovič. Vesela sefh, da mi odslej ne bo treba hoditi več tako daleč. Ker je bila večina učencev našega razreda iz naše krajevne skupnosti, bodo odpadle tudi težave s privajanjem na nove sošolce. Nekaj dni počitnic sem preživela ob moiju, kjer je bilo zares lepo, ostale dni pa sem bila doma, kjer sem se veliko igrala s prijateljicami. Ker mamica z mojim uspehom, ki sem ga dosegla v tretjem razredu, ni bila povsem zadovoljna, pa se moram v teh dneh tudi že pripravljati na šolo.«
■ ^MIRAN^PA-
čitnicami sem doživel veliko lepega. Nekaj časa smo bili na moiju, kjer je bilo lepo, bil pa sem tudi pri stari mami v Rimskih Toplicah. Pa tudi doma v Velenju je bilo prijetno. Hodil sem na otroško igrišče, kjer sem se igral s prijatelji. V novem šolskem letu bom obiskoval šesti razred na novi osnovni šoli. To mi ni najbolj všeč, saj bi raje še naprej hodil na osnovno šolo Veljko Vlahovič, kjer imam mnogo prijateljev.«
H^LENIU
»Seveda sem preživela počitnice lepo, pa vseeno že nestrpno pričakujem snidenja s sošolkami. Zanima me, kako so one preživele počitnice. Jaz sem bila na moiju na Pagu, nekaj časa pa sem bila pri stari mami v Savinjski dolini. Mamici sem pomagala pri pospravljanju, hodili pa smo tudi na številne izlete. Prav bi bilo, da bi med počitnicami organizirali kakšno dejavnost za šolske otroke, saj vsi nimajo te sreče, da bi imeli v tem času svoje mame doma.«
. mateja
e^fe^^l nik: »Počitni-MU| ški čas sem iz-H| koristila za pF igro. Svojim punčkam sem
JM IH Šivala obleke, nekaj časa sem preživela pri babici in dedku v Slovenj Gradcu, bila pa sem tudi na moiju v Fiesi. Sončila sem se in kopala ter igrala s prijateljem, ki je bil tudi na morju. Zelo nestrpno pa že pričakujem začetek šolskega leta, da bom lahko reševala matematične naloge. To mi je nampreč v veliko veselje.«
M. Zakošek
Trnavče pri Mozirju
Srečanje
Prišlo jih je 56
Žalostno in veselo je bilo preteklo nedeljo v Delavskem klubu v Velenju, kjer so se na prvem srečanju zbrali bivši politični interniranci prvega slovenskega transporta v taborišče Mauthau-sen. V Velenje so priFli natanko štirideset let po tem, ko jih je okupator odpeljal na dolgo, strahotno pot. Zbralo se jih je 56 od 125, ki so po šestih, sedmih mesecih trpljenja v tem uničevalnem taborišču še ostali živi. Gestapo jih je 23. avgusta leta 1941 odpeljal iz celjskih in mariborskih zaporov 251. Njihovi obrazi so bili žalostni in veseli hkrati. Spomin na življenje v tem ,,lagerju" je še vedno živ in v njih ne bo nikoli zbledel, obenem pa so bili veseli, da so se po štiridesetih letih znova videli, si stisnili roko, se objeli. Med srečanjem smo prisluhnili besedam nekaterih izmed njih:
ljen, tako da sem bil resnično popolnoma uničen. Ko sem.zvedel skupaj z drugimi, da bom odšel domov, sem bil tako presenečen, prevzet, da sploh nisem vedel zase, saj je upanje na vrnitev že zdavnaj zbledelo. Prepričan sem, da se bomo odslej večkrat takole srečevali."
Tone Gošnik iz Novega mesta:
,,Pobuda Velenjčanov za organizacijo srečanja je več kot hvale vredna. Prvič smo se po vojni sešli interniranci, ki so nas na današnji dan pred štiridesetimi leti odpeljali v taborišče Mauthau-sen. Srečanje je za vse nas pretresljivo, saj se še marsikomu v očeh in gubah na obrazu pozna presta-na življenjska pot, trpljenje in vsa grenkoba uničevalnega taborišča. Ko so me aretirali, mi je bilo dvajset let. To je bilo v Celju.
Pisatelj Ivan Potrč iz Ljublja-	Skupaj z drugimi fanti sem trosil
ne: „Mauthausenski čas je ostal v	ietake, sodelovali v napisnih akci-
meni m vedno "hodi z mano. Veli-	jah. Po tritedenskem zaporu v
ko tega sem opisal v nekaterih	Starem piskru pa so nas z vagoni
mojih novelah, tudi sedaj pišem	odpeljali v Mauthausen. Mene so
neko delo o tem in ti spomini	izpustili s skupaj še sedmimi fanti
vedno prihajajo na dan. To je pač	ali možmi prve dni aprila leta
usoda te naše generacije. Najbolj	1942. Takrat so nas prvič samo z
dragoceno, do česar sem se di.ko-	enim samim stražarjem brez
pal v taborišču, je bilo to, da ne	puške odpeljali iz „lagerja" na
smeš nikoli obupati, in da mi ni-	železniško postajo Mauthausen,
smo nikoli izgubili vere v človeka,	od tam pa smo sami potovali z
Tu se je še bolj kot marsikje dru-	vlakom skozi Gradec do Maribo-
gje pokazala vrednost našega člo-	ra, kjer smo se morali prijaviti,
veka, saj smo se srečevali z vsemi	nato pa smo se odpeljali proti
narodi sveta in bili pripravljeni	Celju oziroma drugim našim kra-
vedno pomagati sotovarišem-bor-	jem, od koder smo bili. Bili smo
cem za svobodo. Tako so danes	zei0 strpinčeni, izpiti, naši obrazi
lepi spomini na to, kako je človek	so bili upadli, živčno uničeni —
človeku pomagal.	zelo malo podobni normalnim
ljudem.
Vesel sem, da smo se srečali po
tolikih letih, da obnavljamo te	Tu med srečanjem sem dobil v
spomine. Ker je to naše prvo sre-	roke tudi enkratne skice, ki jih je
čanje, je še toliko bolj dragoceno	tovariš Polanjko iz Maribora ski-
in prav bi bilo, da bi ga organizi-	cirai v Mauthausnu in ob izpustit-
rali tudi v prihodnje." '	vi aprila prinesel v gumijasti cevki
s sabo, jih do konca vojne skril v
Adi Jevšnik iz Ljubljane:	Mariboru, danes pa so v tamkaj-,,Hvala organizatorju in pokrovi-	šnjem muzeju kot edinstven do-teljema, ki so nam omogočili tak-	kaz našega trpljenja pred štiride-šno prijetno srečanje, saj se mi	setimi leti. Zvedeli smo tudi, da zdi prav, da smo se udeleženci	bo še letos izšla v Mariboru pri prvega slovenskega transporta v	založbi Obzorja knjiga ,,Maut-zločinsko taborišče Mauthausen	hausenski kacetarji" s temi izvir-po tolikih letih vendarle zbrali,	nimi, enkratnimi skicami tovari-Aretacije, zapor . . . , to je bil	ša Polajnka, ki jih je za ceno živ-za vse nas strahoten udarec. Nosil	'jenjske nevarnosti v najrazličnejšem številko 18-81. Bil sem ob-	5ih skritih kotičkih skiciral na pa-jekt, s katerim so lahko delali kar	P'r cementnih vreč, jih nato skri-so hoteli. V taborišču sem komaj-	val, ob nevarnosti uničil, pa zno-da ostal živ. Dvakrat so me tako	va narisal." pretepli, da so mi polomili vse zobe, dvakrat sem imel nos zlom-	S Vovk
Pogovor na delovnem mestu
Franc Brezovnik
Franc Brezovnik je tehnolog v . temeljni organizaciji RLV — Jamski transport, ki je v rudniške rove uvedel nekatere izboljšave. Čakala sem ga v njegovi pisarni in nekako tuje sem se počutila med skicami, polarni popisanega papirja, ki so pokrivale pisalno mizo. Ko pa je vstopil ,,lastnik" pisarne, sem takoj opazila, da spada vanjo.
,,Moje delo je raznovrstno in najbrž vse niti ne spada pod naziv tehnologa. Povezano je s pripravo dela v temeljni organizaciji. Pripravljam material, načrte, dajem naročila izvajalcem za izdelavo rezervnih delov, kontroliram kvaliteto in kvantiteto teh izdelkov. Ce so deli zapleteni, nepoznani, sodelujem tudi pri montaži. Tehnolog mora videti slabe strani delovanja in njegova naloga je, da jih odpravi.
Druga stran moje aktivnosti je družbenopolitično delo. Sem predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v naši temeljni organizaciji, zato sem prisoten na številnih sestankih v tozd Jamski transport."
—	Poleg tega ste tudi znan rudniški racionalizator. V kakšnem položaju ste kot racionalizator, glede na lo, da sle tehnolog?
,,Tehnolog že po opisu svojih del in nalog stremi za izboljšava-tivnost in fizično razbremenitev delavca, zaradi tega. racionalizacij ne prijavljam več. Sem v položaju, kjer se kot racionalizator ne morem* uveljavljati, kakor človek, ki mu dela in naloge ne nalagajo vpeljav racionalizacij. Glede tega sem prizadet. Kot tehnolog delam eno leto in v tem času sem uvedel nekaj izboljšav, a jih nisem prijavil kot svoje racionalizacije, čeprav me k temu zelo silijo sodelavci. Toda odločil sem se, da tega ne bom storil. To so predvsem izboljšave pri voznem parku, kjer so bile prej pogoste okvare, zdaj pa jih ni toliko."
—	Lela 1963 ste se zaposlili pri RLV kot .ključavničar v jami.
,,lmamo ustaljen način vpeljave racionalizacij. Ko avtor izboljšavo pripravi, jo je treba preizkusiti v praksi. Če je koristna, jo prijavi komisiji za racionalizacije. Ta izboljšavo prouči, zbere podatke in strokovna mnenja iz tozd, na področju katere naj bi jo uvedli. Za nadaljno vpeljavo racionalizacij pa smo odgovorni posamezniki v tozd. Včasih so predlagane nepopolne izboljšave.
V	teh primerih skupaj poiščemo dodatne izboljšave."
—	Koliko racionalizacij je bilo prijavljenih v prvi polovici letošnjega lela v vaši tozd?
,,Racionalizacije so pogoste, saj se delavci zanimajo za izboljšavo dela in dajejo predloge za odpravo pretežno fizičnega dela.
V	prvi polovici letošnjega leta je bilo v naši tozd prijavljenih osem racionalizacij, od tega jih je v prakso vpeljanih šest. Avtorji teh racionalizacij so dobili tudi še kar stimulativne nagrade."
—	Še o sebi in vaši delovni ter poklicni poti kaj povejte!
„Po rodu sem iz Bevč, iz kmečke družine. Po končani osnovni šoli sem šel v uk za ključavničarja. Učil sem se pri .Splošnem me-haničarstvu Velenje' — obrtni delavci, iz katere se je razvila bivša delovna organizacija CHROM METAL Velenje, v kateri sem delal leto dni. Potem sem bil nekaj mesecev zaposlen v Metalni in kovinskem podjetju ATMOS v Mariboru, od tod pa sem spomladi leta 1963 prišel v RLV in prva dva meseca delal v EFE, potem do leta 1968 pri jamski mehanizaciji. Od tega leta naprej delam pri jamskem transportu. Ob delu sem končal še delovodsko šolo strojne smeri. Leta 1973 sem opravil tudi izpit za rudarskega nadzornika strojne stroke."
—	Kaj pa vas je napravilo za racionalizatorja?
,,Kar na kratko bom povedal: zanimanje za delo, ki sem ga opravljal!"
Drago Borovnik
So pa šli kosit..."
pni uvrstitvi so največ spretnosti in znanja pokazali tekmovalci iz Gornjega grada, za njimi pa so se zvrstili Šmihel, Ljubno, Nova Štifta in Luče.
Prav tako ali pa še bolj zanimivo je bilo v bližnji vasici. Trnavčani so namreč obiskovalcem pokazali nekaj kmečkih opravil, ki počasi a vztrajno tonejo v pozabo, vsaj nekatera. Sem sodijo mlačevs cepci in ročno mlatilnico, izdelava metel in drugega kmečkega orodja, delo v kmečki kovačiji, krpanje loncev, žganjekuha in še marsikaj zanimivega. Vsekakor so v Trnavčah pripravili prijetno sobotno doživetje, ki so ga seveda dopolnili s sproščeno zabavo.
J. Plesnik
OBVESTILO
ANDREJEV DOM NA SLEMENU nad Zavodnjami na nadmorski višini 1096 m je odprt vse dni v letu.
Dom je sodobno opremljen in nudi gostom penzionske storitve po zmernih cenah. Po naročilu sprejemamo aranžmaje za zaključene družbe do 50 gostov. Na razpolago so tudi opremljene sobe za-prenočišča ter prhe s hladno in toplo vodo.
Dom je elektrificiran, ima sodobno kuhinjo in je pozimi centralno ogrevan. V domu je tudi telefon (številka 881 -201). Okolica doma nudi idealne terene za sprehode poleti in za smuko pozimi. V neposredni bližini doma je primeren prostor za kampiranje.
Naročila sprejema ANDREJEV DOM SLEME, tel. 881-201. Se priporoča ANDREJEV DOM SLEME!
pozneje sle bili skupinovodja, nadzornik pri jamskem jeklenem podporju. V tistih časih ste prijavili veliko racionalizacij.
,,Moja največja racionalizacija je bil stroj za odvijanje matic objemk ločnega jamskega podporja (poznan je pod imenom SOM), ki je že pet let v redni uporabi. Približno deset let pa je v uporabi tudi racionalizacija tirnih kretnic, za katere sem predlagal vezavo konjičastih tračnic na tečajni način premikanja. Nekaj
Z vriski in pesmijo 90 se podali
Odbor za narodopisne prireditve pri mozirskem Turističnem društvu, predvsem pa seveda krajani Trnavč, so se v soboto popoldne znova izkazali. Pripravili so zanimivo in zdaj že tradicionalno kmečko prireditev, ki ji vsebinske pestrosti in privlačnosti vsekakor ne kaže odrekati. Nedvomno kmečki praznik v Trnavčah sodi med najboljše prireditve, ki se v Gornji Savinjski dolini trudijoohranjati narodopisno izročilo. Veliko truda in domiselnosti je prirediteljem treba priznati, resnično brez slabih namenov pa velja pripomniti, da bi bila prireditev z nekoliko več usklajenosti za marsikoga še bolj privlačna. Ob vseh dosedanjih uspehih jim te malenkosti prihodnje leto najbrž ne bo
a delo
pretežko odpraviti.
Zbrali so se torej kosti in grabljice v soboto popoldne na prostoru ob Savinjskem gaju. V spremstvu mozirskih konjenikov so se na vozovih skozi trg popeljali proti Tr-navčam. Domačih viž, pesmi in vriskov ni manjkalo. V Trnavčah so se kosci kaj hitro zagnali v travnik in redi so se vrstile kot za stavo, pod spretnimi rokami grabljic pa prav tako hitro tudi izginjale. Prav prijetno popoldne so preživeli številni obiskovalci ob vonju sveže otave, ob poslušanju domače pesmi, vriskov in zbadljivih domislicah koscev samih. Istočasno so se v košnji, grabljenju in zlaganju otave v ostrvi pomerili mladi zadružniki iz vseh petih aktivov v mozirski občini. V sku-
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Andrejev dom na Slemenu
Zdaj ste v tozd Jamski transport odgovorni za vpeljavo racionalizacij v delovanje. Kakšen je postopek od prijave racionalizacije do njene uvedbe v uporabo?
manjših racionalizacij (zaščita na vodovodnem ventilu v jami, vzvod za dvigovanje gumijastega transportnega traka ob zame-njavanju valčkov, vzvodni sistem za avtomatsko vklapljanje in izklapljanje črpalk za črpanje nafte), nisem prijavil, kajti njihova uvedba je samo meni olajšala napore pri delu."
Jadralni klub „V"
Turizem v mozirski občini
Kje si čarobni princ
Gornja Savinjska dolina s svojo lepoto kar vabi turiste, da bi jih gostila v času njihovega letnega oddiha, da bi jo obiskali na svojem izletu, ali kako drugače. Vabi jih, a jih ne privabi, skupaj z vsemi tistimi vred, ki bi morali skrbeti za to. V tem času v dolini je sicer nekaj gostov, a bolj malo in nekajkrat manj, kot le še nekaj let nazaj. Zmogljivosti so zasedene približno do polovice, tako v družbenih obratih, kot na turističnih kmetijah in pri zasebnikih. Vendar podatek o polovični zasedenosti ne pove veliko. Bolj zgovorni, milo rečeno žalostni, so drugi podatki. §amo za primer: še leta 1974je bilo v Gornji Savinjski dolini samo pri zasebnikih (brez gostišč) v turističnih sobah 660 ležišč, leta 1976 le še 360, letos pa jih ni niti 100.
V Mozirju jih ni več, paje bilo pred petimi leti 124 ležišč, na Ljubnem jih je od 149 ostalo 15, v Gornjem gradu od 103 ni ostalo nobeno ... Le Luče še vztrajajo in so dokaj dobro zasedene. Resnici na ljubo velja povedati, daje turističnih sob veijetno še nekaj, vendar ni podatkov o njih. Ne glede na to, pa podatki o skokovitem upadanju njihovega števila veliko povedo, a nič dobrega. Prostoraje v Gornji Savinjski dolini torej tudi letos dovolj — podatek velja tako za družbene obrate, kot za kmečki turizem. Bojazni. da bi bilo letos gostov še kaj več, vsekakor ni. Letošnja sezona je zavožena, o tem ni nobenega dvoma, če pa o turizmu v Gornji Savinjski sploh še želimo govoriti, bi se s skupnimi močmi veljalo potruditi za prihodnje in za naslednja leta.
Prav te skupne moči so že dolgo kamen spotike in zagotovo največja ovira ponovnemu oživljanju turistične dejavnosti. Tarnanja o skromni ponudbi so odveč, če ni_ pripravljenosti za vnov-čenje vsaj tistega, kar je na voljo. Že leta nazaj letijo v meglo vzvišena spoznanja v^gh nosilcev gostinske in turistične dejavnosti o nujnosti povezovanja in skupnega nastopa, o nujnosti ustanovitve skupne turistične pisarne za vso dolino. Bila bi naj prvi korak k premagovanju razdrobljenosti. Več poskusov je že bilo in vsi so propadli. Letos so začeli znova in kljub vsem zagotovilom gre vse po ustaljeni poti. Na sestanku ustanoviteljev je bil Izletnik seveda proti, glede načina delovanja in
financiranja, Rdeča dvorana podpira pisarno, je pa proti agencijskim poslom v njej. Pri vsem tem pa sploh ne gre za agencijo. Osrednja turistična pisarna v Moziiju naj bi bila predvsem recepcija za vso dolino in bi skrbela za propagando in druga sorodna opravila. Ob tem pa bi lahko bila kot podaljšek agencijam v veliko pomoč, brez vseh konkurenčnih namenov. Le kam lahko vodi konkurenca med enim zelo in dvema malo manj šibkima? Gostov pa je vse manj, dolina še naprej ostaja rezervat perspektivnega turizma. Princa, ki bi jo obudil iz vse globljega spanca ni. ali pa ne ve, kam naj najprej dregne?
J. Plesnik
14. Anesta, knežja hči z Gradišča, se je ustavila pred Kenom. »Da, ustavila sem se prav pred teboj!« so govorile njene lepe oči. In kaj potem?
♦Tu si!« je rekla z zadržanim glasom.
»Da!« je odvrnil mirno in jo premeril od glave do nog. Bila je lepša, kot jo je videl v najbolj rožnatih sanjah.
Beseda je zastala v grlu.
Ken je udrihal po podkvijo oblikoval, kot da je iz voljnega testa, jo slednjič pomočil v kad z vodo in oblak pare se je dvignil pod črni strop.
Anesta je z očmi spremljala vešče gibe njegovih rok; skozi trušč kladiva je Ken ujel glasen utrip njenega srca.
»Skuj mi zapestnico!« je nenadoma rekla. Preprosto in igrivo.
»Zapestnico! Krono! Kar koli!« je odgovoril z vročim pogledom Ken.
Za hip sta obstala tako, kot da ste uročena, zakovana drug na drugega z nevidnimi zakovicami; nato je Anesta sproščeno vrgla čez ramena svetle lase, še enkrat zabliskala z modrimi očmi in se zavrtela na peti.
Izginila je kot lepa prikazen. Topot vranca na stezi ob vodi je bila zadnja sled njene prisotnosti v kovačiji.
Možje ob nakovalih so se razgovorih, se nasmejali, podražili Kena.
No. J£enu ni bilo do smeha. Udarjal ie trSe kot kdaj pre^in vsak udarec je bil odslej misel nanjo^vsaka iskra vroča, neutolažljiva želja.
In na večer, ko so se tovariši hrupno razSU, je ostal v kovačiji. V roki je držal svoj ilirski meč. Tega, ki je vladal svetu pod Gorovjem v davnih časih.
»Odslužil si, meč — maščevalec!« je za šepetal, »Odslej boš služil — ljubezni!«
Za vsakega, ki zna plavati
Ze nekaj let so v svetu smučanje, jadranje na deski ter tenis tiste oblike športa in rekreacije, ki so doživele največji razmah in postajajo najbolj množične. Jadranju na deski so kot novemu športu nekaj let pripisovali le značaj mode, muhe enodnevnice. Ker pa se vztrajno širi z vse večjim razmahom ne glede na spol in starost, so ga priznali tudi največji nasprotniki. Postal: je enakovredna olimpijska disciplina, predvsem pa idealna oblika rekreacije v kombinaciji s smučanjem. Takoj ko zgine sneg, se že pojavijo na jezerih in, morju najbolj vneti jadralci. Letni dopust vse preveč trošimo tako, da se pražimo na morskem pesku. Pravi počitek pa je aktivni počitek, povezan s čim več prijetnega gibanja. Dolgotrajno plavanje je naporno, včasih dolgočasno. Isto velja za veslanje. Za rekreacijo na suhem je večinoma prevroče.
Smučanje na vodi postaja tudi za bogatejše od nas razkošje.
Jadranje na vodi je gibanje vseh delov telesa, združeno z užitkom potovanja, obvladovanja naravnih sil z lastno močjo. Praviloma so vsi najbolj vneti smučarji postali najbolj vneti jadralci. Tudi vrhunski tekmovalci.
Popularna postaja kot tekmovalna disciplina kombinacija alpsko smučanje — jadranje na deski. Za prvo svetovno prvenstvo v tej disciplini se poteguje ravno Jugoslavija.
V Velenju so idealni pogoji za jadranje, vendar je bilo zaradi pomanjkanja opreme nekaj časa videti na jezerih le posamezne zanesenjake, ki so si deske uvozili ali izdelali sami. Bolj organizirano so pričeli s to dejavnostjo v Gorenju v okviru službe za rekreacijo.	.
Letos, ko se je prav v Velenju pojavil proizvajalec desk Veplas, so nastali idealni pogoji za razmah tega športa. Pionirji na tem področju so se zbrali in ustanovili klub z imenom ..Jadralni klub V", ki je takoj postal eden najbolj
množičnih klubov. Prostore si zaenkrat deli s ,,Smučarskim klubom" na Kraigherjevi 8.
bla Plevelovem jezeru so si uredili zasilno čolnarno, pri nabavi opreme so jim priskočili na pomoč Gorenje, Veplas, Rek, Era. Takoj ob ustanovitvi so bile zastavljene vse naloge in tudi že začetek akcije. Pričela se je šola jadranja, kamor se lahko prijavi vsak občan, ki zna plavati. Opremo in strokovne kadre zagotavlja klub. Pritegnili so domače, kakor tudi strokovne kadre iz drugih slovenskih klubov.
Kot cilj so si zastavili čim večjo popularizacijo jadranja. Sodelovali bodo pri ureditvi jezera, kjer je poleg restavracije, tenis igrišč, kempa, planirana tudi postavitev čolnarne.
Članom kluba nudijo vso strokovno pomoč, izposojanje in servis opreme. Organizirajo tečaje za začetnike in vaditelje v Velenju in drugih krajih.
Vabijo vse, ki ljubijo gibanje in naravo, da pridejo popoldne na Plevelovo jezero in prvič stopijo na desko. Ce jim ne bo všeč, lahko takoj odnehajo. Vendar takih doslej ni bilo.
MARJAN BREGAR
UJR-s&vRoen
L
Člani šaleške alpinistične odprave PAMIR 81
l^aleSki alpinisti znova doma	"J
Osvojili dva sedemtisočaka
Pik Komunizma—7495 m so osvojili Marko Lihteneker, Branimir Mesarič in Vladimir Predovič, Pik Korženevska-ja—7105 m pa Ivo Avberšek, Pavle Svatina in Tone Vovk.
V sredo, 18. avgusta, se je vrnila po enomesečnem bivanju v Sovjetski zvezi Šaleška alpinistična odprava. .Udeležila se je alpiniade v Pamirju, gorstvu v Osrednji Aziji. Na njej je letos sodelovalo šestnajst držav, med katerimi bi omenili: Avstrijo, Cehoslovaško, Francijo, Italijo, Norveško, Španijo, Japonsko itd ... V gorstvu, ki po obsegu zajema tri Slovenije, je vsaka odprava imela svoj določen cilj. Naloga naše odprave je bila, doseči najvišji vrh Sovjetske zveze — Pik Komunizma. Toda proti pričakovanju, mimo prvotnega načrta, smo osvojili še en sedem-tisočak Pik Korženevskaja, pa čeprav smo bili v izredni časoviri stiski.
Ugotovili smo namreč, da je mesec dni občutno premalo za vzpone na tako zahtevne višine. Prvič zaradi vremena, ki je tod že nekaj let nazaj proti pričakovanju nezanesljivo. Tako je bilo od 15., do konca julija slabo vreme. Zato smo celo mislili, da bomo ostali praznih rok. Na srečo pa se je vreme le izboljšalo v prvi polovici avgusta. Drugič je enomesečno bivanje prekratko za aklimatizacijo. še zlasti zaradi nizke stopnje vlažnosti zraka. Zato smo bili pod vplivom neobičajne dehidracije, ki je pri
nekaterih povzročila motnje v funkcijah dihalnih in prebavnih organov. Glede tega smo bili na slabšem, ker v primerjavi z drugimi alpinisti doma nimamo pogojev prilagajanja na višine okrog 4000 metrov. Aklimatiza-cija je trajala dalj kot pri drugih, nekateri pa so zboleli na želodcu, snežni slepoti, imeli so dolgotrajne glavobole itd. Na srečo pa se fantom zdravje"v nekaj dneh le povrnilo, tudipo zaslugi sovjetskih zdravnikov.
Po prestanih fizioloških težavah, ki so običajne pri vseh na višinah, nas je pestila še časovna stiska. Tako je odprava skorajda vsa svoja alpinistična dejanja storila med 1. in 11. avgustom, ko je nastalo lepo vreme.
Najvišji vrh Sovjetske zveze smo naskak ovali s severne strani, z ledenika Fortanbeka, kjer je v njegovi neposredni bližini stalo bazno taborišče, visoko 4200 metrov. V steno smo vstopili v zelo slabem vremenu in prešli tehnično najtežji del gore, do ,,Kameljega grebena" na višini 5200 m. V hudi viharni noči smo na utesnjenem prostoru bivakirali. Naslednji dan jih je nekaj sestopilo v bazni tabor, drugi pa so čakali lepšega vremena, ter se še po enem bivaku povzpeli na plato do drugega tabora na višini 6200 m.
Neprijetno nas je presenetila novica, da je na višini 6200 m popolnoma oslepel zaradi snežne slepote Franc Verko. Alpinisti so prenehali z vzponom na vrh in skušali storiti vse, da rešijo tovariša. Fantje, večina izkušeni
gorski reševalci, so dali vse od sebe in v viharnem vremenu v dveh dneh spustili tovariša varno v bazni tabor. Verč je ob dobri zdravniški pomoči čez nekaj dni spregledal. Z reševalno akcijo so fantje izgubili dva dni, toda človeško življenje je dragocenejše od vrha!
Naskakovanje na vrh se je nadaljevalo. Na višino 6200 m so se povzpeli Marko Lihtineker, Silvo Cerjak, Vladimir Predovič, Dado Mesarič, Pavle Svatina, Tone Vovk in Ivo Avberšek. Od tam pa so se-žal zaradi slabega počutja in bolezni morali vrniti v bazo Svatina, Vovk in Avberšek. Tako so na gori ostali le še štirje alpinisti, ki so v naslednjih dneh nadaljevali proti vrhu, sprva po dvanajst kilometrov dolgem in tri širokem platoju do tabora tri na višini 5900 m. Nato je sledil naporen vzpon na Pik Dušanbe na višini 6990 m. Tam je moral zaradi močne ohlajenosti prenehati z vzponom še Silvo Cerjak, na vrh pa so se povzpeli Lihtineker, Predovič in Mesarič.
Zboleli fantje so čez nekaj dni okrevali ter se odločili povzpeli na 7105 m visoko goro Pik Korženevskaja in 7. avgusta v treh dneh dosegli v jasnem, vendar zelo hladnem in vetrovnem vremenu, vrh.
Ostali člani odprave so se povzpeli na ,,nižje" vrhove in sicer Pik Petrov-ski — 4850 metrov, Pik Beli kamen 5200 m.
Člani odprave so se prvič srečali s tako visokimi gorami, kjer gre v bistvu za himalajske višine. Zato nekateri imenujejo to gorstvo kar mala Himalaja. Alpinisti so si nabrali novih izkušenj, kar bo gotovo koristilo za vzpone v bodoče. Spoznali so tudi nevsakdanje pokrajine, ljudi — Kirgize in Tadžike, ki še žive večinoma svoje tradicionalno življenje. Gostitelji, sovjetski alpinisti, so se izkazali kot dobri organizatorji in požrtvovalni tovariši.
Peter Ficko
Številka 34(596) — 28. avgusta 1981	Vaš obveščevalec	v	IN57
			
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
OBJAVA
f
Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Velenje takoj zaposli delavca za telefonska in hlšniška opravila.
Informacije so možne vsak dan na sedežu strokovne službe, Šaleška 19.
Koledar
Petek, 28. avgusta — AVGUŠTIN Sobota, 29. avgusta — JANEZ Nedelja, 30. avgusta — ROZA Ponedeljek, 31. avgusta — RAJKO
Torek, 1. september — TILEN Sreda, 2. september — ŠTEFAN Četrtek, 3. september — DORA
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
PETEK, 28. AVGUSTA — dr. Lešnikova (dnevna), dr. Grošelj ' (nočni)
SOBOTA, 29. AVGUSTA — dr. Žičkar (dežurni), dr. Lešnikova (pomožna)
NEDELJA, 30. AVGUSTA — dr. Zičkar (dežurni), dr. Lešnikova (pomožna)
PONEDELJEK, 31. AVGUSTA -dr. Kralj (dežurni) dr. Župančič (nočni)
ŽOBOZDRAVN1KI	V
ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
SOBOTA. 29. AVGUSTA — dr. Miroslav Pavlovič, Petra Stan-teta 13
NEDELJA, 30. AVGUSTA — dr. Miroslav Pavlovič, Petra Stan-teta 13, Velenje
V VETERINAR-VELENJE—SE-
VETERINARJI SKI POSTAJI DEŽ ŠOŠTANJ
OD petka 28. avgusta DO
Četrtka 3. septembra —
dipl. veterinar Ivo Zagožen, Vrnjačka Banja 7, Velenje, telefon 852-381.
Mali oglasi
MOŠKEGA ALI ŽENSKO vzamem na stanovanje za pomoč pri delu. Pogoj: poštenje. Naslov v uredništvu.
UGODNO PRODAM GS Citroen zelo dobro ohranjen in NSU po delih ali celega. Cene po dogovoru. Naslov v upravi lista.
HONORARNO popoldansko delo sprejmem. Naslov v uredništvu.
PRODAM starejšo hišo v Šoštanju. Tel. 064-74-658. Naslov v uredništvu.
UGODNO PRODAM R-4, star 5 let, prevoženih 55.000 km, registriran do januarja 1982. Telefon 852-154.
PSA, MAJHNE RASTI, podarim dobri družini. Informacije po tel. 850-623.
PRODAM zamrzovalno skrinjo, 310 1. Slandrova 38, Velenje. ' IŠČEM ŽENSKO za čiščenje lokala. Bife Polanec, Pesje.
PRODAMZEMLJIŠČE za vikend. Naslov v uredništvu
PRODAM karambolirano Zastavo 101, lahko tudi po delih. Prodam tudi nove rezervne dele: levi blatnik, desni notranji in zunanji blatnik, desno steno, oba praga in masko. Informacije: Alojz Kajba, Foitova 10, Velenje PRODAM nedograjeno hišo do lil. faze z 2600 mr zemlje v Kavčah. Rasim Džajič, Kavče 26 b, Velenje
PRODAM jedilno mizo s 6 stoli in otroško posteljico z jogijem. Kos, Šaleška 19 Velenje, tel. 852494 (popoldan). POCENI prodam rabljeno strešno opeko. Franc Turnšek, Ljubljanska cesta 15 d, Velenje, tel. 850-

Kino
SPORED KINO
FILMSKI VELENJE
REDNI KINO VELENJE
28. 8. — petek ob 18. in 20. uri FANTOM SVOBODE — francoski. V glavni vlogi: Bernard Verley. 29., 30. — sobota in nedelja ob 18. in 20. uri BEGUNKE — zahodnonemšfti. V glavni vlogi: Doris Arden.
31. 8., 1. 9. — ponedeljek in torek ob 18. in 20. uri HERB1 ZNOVA TEKMUJE — ameriški. V glavni vlogi: Helen Hayes.
2., 3. 9. — sreda in četrtek ob 18. in 20. uri MOŽ Z BOGARTO-VIM OBRAZOM — francoski. V glavni vlogi: Robert Sacchi.
4. 9. — petek ob 10. uri GNEČA V AFRIKI — italijanski. V glavni vlogi: Bud Spencer.
KINO DOM KULTURE VELENJE
3.	9. — četrtek ob 20. uri VODJA APAČEV — vzhodno nemški vestem. V glavni vlogi: Gojko Mitič.
KINO ŠOŠTANJ
29.	8. — sobota ob 19,30 HER-BI ZNOVA TEKMUJE — ameriški.
30.	8. — nedelja ob 17,30 in 19,30 JAZ, TOM HORN — ameriški vestem. V glavni vlogi: Steve Mc Queen.
31.	8. — ponedeljek ob 19,30 BEGUNKE — zahodno nemški.
2. 9. — sreda ob 19,30 GNEČA V AFRIKI — italijanski. KINO ŠMARTNO OB PAKI
28. 8. — petek ob 20. uri HER-BI ZNOVA TEKMUJE — ameriški.
1. 9. — torek ob 20. uri BEGUNKE — zahodno nemški.
4.	9. — petek ob 20. uri GNEČA V AFRIKI — italijanski.
Miličniki so zapisali
PREHITRA VOŽNJA
Pri Kolodvorski restavraciji v Velenju se je 21. avgusta letos okoli 21. ure pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila CE 150-072 Silvo Ivanek je v^zil prehitro in zbil Marijo Borovnik, ki je prečkala cesto ob prehodu za pešce. Marija Borovnik se je pri nesreči lažje telesno poškodovala. Prepeljali so jo v slovenjgraško bolnišnico.
vinjen voznik
Voznik osebnega avtomobila CE 145-364 Franc Ramšak je vozil s sopotnikom Alojzem Bezjakom 22. avgusta letos po cesti Velenje—Slovenj Gradec. Vozil je vinjen in mnogo hitreje kot je primerno za to cesto. Zaradi tega je s ceste zapeljal v obcestni jarek. Pri tem se je hudo telesno poškodoval njegov sopotnik Alojz Bezjak.
PREKORAČITEV ODPIRALNEGA ČASA
V	gostišču Vovk v Plešivcu je 23. avgusta pol ure po polnoči razgrajal vinjeni S. R. Razbil je za okoli 3.600 dinarjev kozarcev in drugih steklenih predmetov. Miličniki so napisali zoper njega predlog sodniku za prekrške, zoper gostilničarja pa poročilo inšpekcijskim službam skupščine občine Velenje, saj je prekoračil obratovalni čas lokala.
ODNESEL DVA KASETOFONA
V	noči na 25. avgust je neznani storilec vlomil v dva osebna avtomobila v garažah na ploščadi Edvarda Kardelja v Velenju in odnesel dva avtoradia s kasetofonom. Miličniki menijo, da bi moral biti ta prostor razsvetljen, saj bi bilo možnosti za takšna dejanja mnogo manj. Tatvino miličniki še raziskujejo.
Razpisna komisija sveta šole
TOZD Celodnevna osnovna šola Biba Ročk Šoštanj
Kajuhova 8
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
VODJA GOSPODARSKIH IN SPLOŠNIH ZADEV
Pogoji:
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu;
—	da kandidat izpolnjuje z zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje določene pogoje;
—	da ima optavljen strokovni izpit;
—	da ima pozitiven odnos do pridobitev NOV in socialistične revolucije;
—	da ima strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti; Za razpisana dela in naloge velja 4 leta mandatna doba.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ, TOZD Celodnevna osnovna šola Biba Ročk, Kajuhova 8, Šoštanj, v zaprtem pismu z označbo »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o sklepu razpisne komisije obveščeni takoj po preteku roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja TOZD Celodnevna osnovna šola
Biba Ročk Šoštanj Kajuhova 8, Šoštanj
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
VODJE ŠOLSKE PREHRANE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, PU ali P gospodinjstva in biologije (stanovanja ni).
Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo na naslov: TOZD Celodnevna osnovna šola Biba Ročk, Kajuhova 8, Šoštanj, z označbo »komisiji za delovna razmerja«. O sklepu komisije bodo kandidati obveščeni po 15 dnevnem roku za prijavo.
GIP VEGRAD
Gradbeno industrijsko podjetje VEGRAD	1
Velenje, Prešernova 9
Na podlagi sklepa razpisne komisije DS TOZD GRADNJA VELENJE in po sklepu DS DO ter na podlagi določil statuta DO
OBJAVLJAMO
naslednja prosta dela in naloge s posebnimi poblastili in odgovornostmi	/
1.	VODENJE TOZD GRADNJA VELENJE (ni reelekcija)
2.	VODENJE INŽENIRINGA
Pogoji: pod 1.)
poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri oz. z delom pridobljene izkušnje,
—	najmanj pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih nalogah,
—	da njegova dosedanja dela zagotavljajo, da bodo doseženi sprejeti programi in smeri razvoja TOZD, kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti,
—	da ima organizacijske vodstvene izkušnje in sposobnosti, biti mora družbeno politično aktiven in imeti pravilen odnos do dela.
pod 2.)
—	visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri,
—	5 let delovnih izkušenj,
—	poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat imeti organizacijske vodstvene izkušnje in sposobnosti, biti družbeno politično aktiven in imeti pravilen odnos do samoupravljanja
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisa rezultatov dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh do objavi razpisa na naslov GIP »VEGRAD« VELENJE, Prešernova 9/a Prijava pod tč. 1 mora imeti oznako »za razpisno komisijo delavskeqa weta DO«. Kandidat bo za razpisane naloge imenovan za dobo 4 let Prijave mora vsebovati tudi predlog smernic razvoja TOZD Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh do poteku razpisa.	^
ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža, očeta in dedka
Filipa Lesnjaka
sekretarja OO ZZB NOV Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo OO ZZB NOV Velenje, zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec, Termoelektrarnam Šoštanj, Krajevni skupnosti Šoštanj, krajevnim odborom ZB NOV občine Velenje, družbenopolitičnim organizacijam občine Velenje in vsem ostalim, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in nudili nesebično pomoč.
Žalujoči svojci
rudarski Šolski center
VELENIE
neomejena sub odgovornost jugoslavija
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE TOZD ELEKTRO-KOVINARSKE ŠOLE
TEČAJI ZA TUJE JEZIKE
Za šolsko leto 1981—82
razpisujemo naslednje intenzivne tečaje
s pričetkom 15. septembra 1981:
1.	Začetni tečaj nemškega jezika
2.	Nadaljevalni tečaj nemškega jezika 2. stopnje
3.	Začetni tečaj angleškega jezika
4.	Nadaljevalni tečaj angleškega jezika 2. stopnje
5.	Začetni tečaj slovenskega jezika
6.	Začetni tečaj francoskega jezika
Obseg 100 ur; 2-krat tri ure na teden. Konec predvidoma do 20. januarja.
Cena za posameznike 4.000,00 din za začetni tečaj in 4.500,00 din za nadaljevalni tečaj z izpitom.
Cena tečajev zaprtega tipa po naročilu organizacij združenega dela je 90.000,00 din za začetni in 102.500,00 din za nadaljevalni tečaj, ne glede na število udeležencev.
Prijavite se lahko na Rudarskem šolskem centru v tajništvu, tozd Elektrokovinarske šole, vsak dan od 6. do 14. ure.
CARINARNICA CELJE
razpisuje prosta dela in naloge
pripravnika s srednješolsko izobrazbo
za kasnejše opravljanje opravil in nalog carinika za carinski nadzor nad blagom in prevoznimi sredstvi v carinarski izpostavi Velenje.
Zraven pogojev iz odloka o pogojih za sprejem delavca v carinsko službo (Ur. I. SFRJ št 64/74) morajo kandidati Izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končana srednja ekonomska šola,
—	aktivno znanje slovenskega jezika,
—	znanj« enega tujega jezika,
—	obvladanje strojepisja.
Pri izbiri bodo imele prednost ženske kandidatke. Po končani pripravniški dobi mora pripravnik opraviti strokovni Izpit pri Centru za strok6vno izpopolnjevanje carinskih delavcev v Beogradu.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo Carinarnici Celje v roku 15 dni od dneva objave.
O izbiri bomo kandidata obvestili v roku 30 dni od objave.
»Slovenijales« TOVARNA MERIL Slovenj Gradec,
n. sol. o.
Temeljna organizacija združenega dela »PLASTIKA« Delovna skupnost skupnih služb
ponovno objavljata
po sklepih samoupravnih organov prosta dela in naloge:
1.	VODENJE DELOVNE ENOTE TERMINALI,
2.	VODENJE GLAVNE KNJIGE KNJIGOVODSTVA
3.	VODENJE POSEBNE FINANČNE SLUŽBE. '
Pogoji za sprejem: Pod točko 1:
—	visoka šolska izobrazba električne ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na podobnih opravilih,
—	organizacijske sposobnosti za vodenje in koordiniranje delai
—	pravilen odnos do samoupravljanja. Pod točko 2 in 3:
—	visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih opravilih,
Pod točko 1 — zagotovljeno 3 sobno stanovanje.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo
kandidati v 15 dneh po objavi na naslov:
»Slovenijales« TOVARNA MERIL Slovenj Gradec, Kadrovska
služba
B
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Velenje
Rudnik lignita Velenje
Na osnovi sklepov DS—TOZD Jamska mehanizacija bomo na ponovni javni licitaciji
odprodajah naslednje elektro motorje:
1.	4 kom motor 14 kW izklicna cena 2.650 din
2.	2 kom motor 15 kW izklicna cena 2.830 din
3.	3 kom motor 23 kW izklicna cena 2.232 din
4.	4 kom motor 26 kW izklicna cena 2.610 din
5.	1 kom motor 30 kW izklicna cena 2.770 din
6.	6 kom motor 40 kW izklicna cena 3.236 din . 7. 4 kom motor 42 kW izklicna cena 3.461 din
Licitacija bo v nedeljo, 30.8.1981 v prostorih remontne delavnice s pričetkom ob 8. uri.
Ogled motorjev je 1 uro pred pričetkom licitacije. Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela.
Srečno!
r
Med mladinci prostovoljci
i
Vsi so kot eden
Na Slemenu je te dni nadvse živahno. Tam so se zbrali mladinci in-mladinke — prostovoljci in vojakinje obveznice, ki se v skladu z rednim programom vzgoje usposabljajo za obrambo naše domovine. Prišli so skorajda iz sveh delovnih organizacij, med njimi pa je tudi precej dijakov študentov.
Obiskali smo jih na samem začetku usposabljanja ko je bilo za večino izmed njih še »vse novo«, kajti mnogi ali pa kar večina izmed mladih prostovoljcev enot teritorialne obrambe do tega dne še ni imela v rokah
orožja, niti ni vedela, kakšno je pravo vojaško življenje. Toda pod vodstvom skrbnega vodstva so se tudi novemu načinu življenja kaj kmalu prilagodili. Ob gozdu so si uredili tabor, seveda pa do njega ni bilo mogoče priti kar tako. Njihov »delovni« dan je bil kar precej natrpan, saj so poleg večurne dopoldanske vzgoje imeli pouk dve uri tudi popoldne. Seveda so imeli v popoldanskem času na sporedu tudi razne svobodne aktivnosti. Pa tudi kulturno življenje je bilo zelo razgibano in program ob tabornem seveda zelo zanimiv.
Seveda so mlade prostovoljce in prostovoljke starejši pripadniki TO sproti seznanjali s pomembnimi dogodki doma in v svetu. Povedali so nam, da so vestno izpolnjevali vse naloge, o čemer pa smo se lahko tudi sami prepričali. Poseben poudarek so med vzgojo namenili tudi krepitvi bratstva in enotnosti. Sicer pa so mladi med večdnevno vzgojo družina kot ena družina. V njihovih srcih je že sedaj trdna odločenost in obljuba, da bodo dosledno korakali po poti, kije bila izbojevana v težkem narodnoosvobodilnem boju.	S. V.
Vestno izpolnjujejo vse naloge
Na škalskih ugrezninah
Čez nekaj let 500 ovc
Vsakdo, ki ga pot zanese na ugreznjene površine v Skalah, bo opazil trop ovc, ki jih neravna, udrta površina ne moti, saj je kljub temu na njej paše več kot dovolj. Ko povprašaš osebo, ki pazi nanje, zveš, da so ovce last Rudnika lignita Velenje.
Ko smo bili pred nedavnim v oddelku rudarskih škod na rudniku, so nam povedali, zakaj so se odločili za ovčerejo. Severno od ,,turističnega" in sedanjega Ple-velovega jezera so obsežna območja, ki jih zaradi ugrezanja še približno 15 do 20 let ne bodo mogli rekultivirati — koristno uporabili za polja ali travnike. Zato so začeli
razmišljati, da je na njih vendarle dovolj trave za rejo drobnice, konkretno ovc. Preden so se odločili za to, so dobili mnenje tudi od oddelka za gospodarstvo skupščine občine Velenje, Ere-TOK Kmetijstvo in veterinarskega zavoda, s tem pa so seznanili tudi škalske lovce.
Odločili so. se, da bodo redili solčavsko vrsto ovc, ki je zelo primerna za prirejo mesa. Na začetku bo območje za ovčerejo obsegalo približno 45 hektarjev. V prvem letu naj bi redili blizu 100 ovc, sedaj jih je 64 in med njimi je že 11 jagenjčkov. V naslednjih letih pa bodo število ovc povečali kar ne-
kajkrat. Območje ovčereje bodo lahko razširili še na zahodno stran Sopote za približno 10 hektarjev, za nadaljnjim ugrezanjem in odkupi zemljišč pa bo to zemljišče obsegalo kar 60 hektarjev. Tako bodo lahko na njem pasli približno 500 ovac. Območje, kjer imajo sedaj ovce, je ograjeno, za staje pa uporabljao odkupljena gospodarska poslopja.
Menijo, da je odločitev za ovčerejo na teh sedaj opuščenih površinah gotovo pravilna, zlasti tudi zaradi naših prizadevanj, da bi proizvedli čimveč hrane in s tem tudi
Sedaj se pase že 64 ovac
Velenje
Rokometni turnir
Rokometaši Šoštanja-novi člani II. zvezne rokometne lige se že nekaj časa skrbno pripravljajo na novo rokometno prvenstvo. Do začetka prvenstva bodo odigrali tudi več prijateljskih srečanj. Tako bo jutri popoldne v Rdeči dvorani v Velenju rokometni turnir, na katerem bodo poleg Soštanjčanov nastopili še igralci Bjelovarskega Partizana, Varteksa in Celja. Turnir se bo začel ob 16. uri. Danes pa bodo Šoštanjčani gostovali v Vuzenici, kjer bodo odigrali prijateljsko tekmo z Bjetovarčani.
Pred novim šolskim letom
Za večjo varnost otrok
Otrokom je potrebno zagotoviti kar najbolj varno pot v šolo. To je še posebej pomembno ob začetku šolskega leta, saj je znano, da je število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci, prav v tem času največje.
Zato so se miličniki odločili, da bodo pripravili ob prvem šolskem dnevu akcijo, ki naj bi opozorila voznike, da se pričenja šolsko leto in bo poslej na cestah več otrok. Seveda bodo skušali poučiti tudi učence, kje lahko prečkajo cesto in kako naj se v cestnem prometu obnašajo. Velenjski miličniki bodo to ak-
cijo pripravili v sodelovanju z društvom šoferjev in avtomeha-nikov, člani sveta za preventivo in vamost v cestnem prometu in pionirji prometniki. Varnosti otrok v cestnem prometu pa bodo miličniki namenili več pozornosti tudi preko šolskega leta. Tako načrtujejo obsežnejše sodelovanje s šolami. Posebno skrb nameravajo nameniti vzgoji pionirjev prometnikov, ki lahko uspešno pomagajo pri urejanju prometa ob večjih šolskih prireditvah, ko morajo i|lice prečkati številni šolarji. Za vzgojo pionirjev prometnikov skrtijo-šolski
mentorji, pri delu pa jim bodo pomagali tudi miličniki.
Delavci postaje milice Velenje, ki skrbno zasledujejo varnost otrok v cestnem prometu, ugotavljajo, da to področje v naši občini zaenkrat ni posebno zaskrbljujoče, storiti pa je potrebno vse, da se nesreče v katerih so udeleženi otroci, preprečijo. Vozniki morajo biti zelo pazljivi, še posebej na mestih, kjer je veliko otrok, starši pa moramo svoje najmlajše dobro poučiti, kako naj se vedejo na cesti.
M. Zakošek
• ■
Dom učencev RŠC Velenje
Sanacija bo končana v roku
V teh dneh poteka v Domu učencev RŠC prepotrebna sanacija bivalnih enot. Izvajalci se trudijo, da bi kar najhitreje in najuspešneje odpravili ugotovljene pomanjkljivosti o katerih smo že pisali ter omogočili ne-motenodelovanje Doma učencev.
Da bi pospešili in olajšali sanacijo se je njoralo začasno okoli 200 učencev preseliti v telovadnico, kar je v začetku povzročalo precej negodovanja, kasneje pa so učenci to sprejeli z razumeva-
njem. Sicer pa bo sanacija enega od stolpičev že kmalu končana, saj mora biti 7. september že tehnično pregledan. Do 28. septembra pa mora biti dokončan tudi drugi stolpič.
V telovadnici seveda niso najustreznejši bivalni pogoji, zato vsi nestrpno pričakujejo vrnitev v ' Dom. Sicer pa se mladi ob sodelovanju mentorjev, trudijo da bi trenutni položaj kar najuspešneje izrabili in poglobili medsebojno
poznavanje in sodelovanje.
Po sanaciji bivalnih stolpičev pa čaka Dom učencev še ena pomembna naloga in sicer izgradnja težko pričakovane kuhinje. Ta pridobitev bo po opravljenih iz- -računih pocenila dnevno bivanje v Domu. Trenutno so že razpisana gradbena dela. pripravljena pa je tudi pogodba za opremo. Celotna investicija je ocenjena na približno 6,5 milijonov dinarjev. V Domu učencev upajo, da bodo kuhinjo odprli ob novem letu.
Izredna seja skupščine NK Rudar
»Smo za pošten nogomet"
Pred tednom je bila izredna seja skupščine NK Rudar. Povod za njen sklic so bile nekatere ugotovljene nepravilnosti v finančnem poslovanju kluba, kadrovske spremembe v organih kluba ter dogovor, kako najti izhod iz težkega finančnega stanja, v katerem je klub. odkar tekmuje v drugi ligi. V letošnjem letu je to vprašanje še zlasti pereče, saj seje v klubu nabralo kar za 2.892.000 dinarjev nepokritih obveznosti. O prvih dveh vprašanjih seje na seji skupščine bolj malo razpravljalo, več pa o tretjem.
Največ pozornosti so na seji namenili nepravilnostim, ki so že dalj časa prisotne v jugoslovanskem nogometu in o prizadevanjih kluba za premagovanje lastnih slabosti v skladu s smernicami problemske konference o nadaljnjem razvoju telesne kulture v občini Velenje, ki jo je lani sklicala občinska konferenca SZDL Velenje. S te problemske seje so namreč delegati poslali tudi posebno pismo republiški konferenci SZDL s pobudo, daje treba začeti široko akcijo Za premagovanje vseh slabosti, ki so v jugoslovanskem nogometu.
Iz ocene dela, ki sojo na seji podali predstavniki Rudarja za obdobje od lanske skupščine v juniju do izredne seje skupščine, je razvidno, da so v klubu ob upoštevanju smernic problemske konference precej spremenili delo v primerjavi s prvimi leti. Na podlagi smernic so vso skrb namenili delu z lastnimi mladimi igralci in selekcijami in že lani odstopili od kupovanja kvalitetnih, predvsem pa dragih igralcev iz drugoligaških pa tudi prvoligaških moštev. Poleg tega so na začetku letošnjega prvenstva pustili nekatere svoje igralce, da zapustijo klub. Seveda so s tem prišli v položaj, da v tem trenutku nimajo tako kvalitetnega moštva, kot bi navijači želeli.
Zato bo potrebna strpnost, kot so dejali. Več so se začeli pogovarjati s predstavniki NK Šmartno in Usnjar o medsebojnem sodelovanju. Rezultati teh pogovorov se zdaj kažejo v tem, da sta iz Šmartnega prišla k Rudarju Kodre in Klamfer, iz Šoštanja pa, med drugim, nadarjeni Osterc. Na seji skupščine so ludi povedali, da so v zadnjem prvenstvu porabili manj denarja. kot v preteklih letih in v drugih klubih. (Podrobno poročilo bodo delegati dobili na redni skupščini). Poudarili so, da temu ni vzrok le pomanjkanje denarja, ampak dosledno varčevanje.
Seveda so opozorili tudi na nekatere slabosti. Se vedno jim ni uspelo zagotoviti rednega načina financiranja, tako. da imajo nenehne težave tudi z
izplačili dohodkov redno zaposlenim v klubu in nagrad igralcem, šepa organizacija dela, saj ne morejo dobili zaradi socialne negotovosti sekretarja ipd.
Povedali so še. da je bilo v samoupravne organe kluba lam izvoljenih več kot 40 članov, vendar jih niti polovica ne dela. niso pa pravočasno izvedli kadrovskih zamenjav. Več bodo morali storiti tudi na področju sodelovanja s klubi sosednih občin, pa tudi z ostalimi republikami. Zaradi pomanjkanja denarja imajo nenehne težave z vzdrževanjem igrišča; klub ni bil vedno dovolj učinkovit pri zaposlovanju igralcev ... Vsi ti nakopičeni problemi so povzročili, kot so povedali, da 300.000 dinarjev, ki so jih dobili za enega od igralcev kot odškodnino. niso dali na žiro račun, ampak v obliki posojila igralcem za poravnanje obveznosti. Na skupščini so povedali', da to ni bilo v skladu s predpisi, zato je uveden ustrezen postopek za ugotavljanje odgovornosti.
V zvezi s kadrovskimi spremembami oziroma nekaterimi odstopi članov upravnega od bora pa so delegati dobili pojasnilo, da bodo o tem odločali na redni seji skupščine, ki bo prihodnji mesec.
Precej razprave so seveda namenili položaju nogometašev, pri čemer je bilo slišati, daje sedanji status drugoligaških igralcev zelo nedoločen, takšen, da niso niti amaterji niti profesionalci. Zato so znova poudarili zahtevo, da je treba nadaljevati prizadevanja za razčiščevanje odnosov v našem nogometu, ki mora zajeti tudi spremembo pravilnikov, od katerih so mnogi že zastareli in tudi neusklajeni z zakonom o združenem delu.
Nadvse kritične pripombe večine delegatov na dosedanje delo kluba bi lahko v glavnem strnili v naslednje ugotovitve.' v Velenju ne gre toliko za vprašanje: drugoligaški nogomet, da ali ne? Večina jih je za nogomet, vendar na povsem drugačnih temeljih, ne taksnih, kot je bil prva leta, ali kot je dejal nekdo' — želimo si pošten nogomet. Treba je zagotoviti popolno javnost dela v klubu, kar doslej v glavnem ni bila praksa. Dosledno je treba spoštovati smernice problemske konference o telesni kulturi, nadaljevati z vzgojo lastnega kadra in še okrepiti sodelovanje s sosednimi klubi. V Velenju se bo treba vendarle enkrat dogovoriti. koliko in katere športne panoge bomo imeli. Delegati so podprli tudi prizadevanja za reševanje finančnega vprašanja kluba in nakazane možnosti za pokritje sedanje izgube. Podroben predlog o tem bodo dobili z
gradivom za redno sejo skupščine N K Rudar, ki bo septembra.
S. V.
Točka v gosteh
V drugem kolu so nogometaši velenjskega Rudarja gostovali v Bihaču in proti Jedinstvu igrali neodločeno 3:3. Po besedah trenerja Krivošejeso igralci pokazali veliko borbenost in s tem dokazali. da so vendarle dobro pripravljeni za novo nogometno prvenstvo, v kar so že mnogi podvomili po slabem startu v prvem kolu. V nedeljo gostuje v Velenju Proleter.
Dober začetek
Odlično pa so začeli novo prvenstveno sezono igralci Šmartnega ob Paki. V prvem kolu so se preteklo nedeljo sestali na domačem igrišču s Koprom in zmagali s 5:1. Igralci Šmartnega so pokazali zelo dobro igro in napovedali, da so kljub spremembam in pomladitvi moštvo ob Mariboru najre-snejši kandidati za vrh lestvice. Zadetek so dosegli Golob 3, Hren in Prašnikar.
Planinstvo
Na
Klemenčevo jamo
Planinci so se s prostovoljnim delom in.solidarnostjo že velikokrat izkazali. V nedeljo so na vrsti člani planinskih društeviz Mozirja in z Ljubnega. Večja skupina jih bo namreč odšla na Kle-menčo jamo in bo tam pomagala solčavskim planincem pri gradnji nove postojanke ter pri urejanju njene okolice. Članom planinskega društva Solčava bo ta pomoč seveda prišla še kako prav, Moziijanom in Ljubencem pa bodo kasneje sledili še člani drugih planinskih društev Gornje Savinjske doline. Odhod avtobusa bo v nedeljo ob 7. uri zjutraj izpred skupščine občine Mozirje.
VELENJE
nama
VELEBLAGOVNICA
Vse za šolo
"torbice, copate, zvezke, j barvice in druge potrebščine ■
— — JI