PoStnlm plačana v gotovini Mormonu Cena 1 Di- Leto V. (XII.), štev. 128 Maribor, sreda 10. junija 1931 yyFt razun nadalje n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 1 Oleaečno. prajeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Preiemova ulica It.4 Človek, stroj in gospodarska kriza Živimo v dobi strojev, katerih upliv v.f? Zoblje v naše vsakdanje živ-“^norije motorjev je če tudi se-n* j , SKoro na slehernem obljudenem •Jit u na^e,'.zemiie. Po zadnjih stati-daneš oo-svetu skupno *nr}? vseh slojev tisto delo, ki bi ga morali opravljati dve milijardi ljudi pri dvanajsturnem delu, Z drtfgobesedo po n?človeSki «4 od dojenčkov pa do starčkov pri grobu bi moral opravljati tisto delo. ki ga danes od ra vijo zanj stroji. Statistika pa tudi nravi, da se nahaja danes nad polovico za delo zmožnih ljudi pri upravljanju ?trotev. Človek je star. Po njegovih možganih celicah krožijo spomini na legijo-5*. njegovih prednikov in verigo na-Sv!Sv’ ^ ie. človeštvo za Sj ^apredek..Stroj pa je še mlad. Po-Pa je kljub temu potreben človeku že skoro kot kruh in voda. Z s»°rabo stroja .ie napravilo človeštvo i.1^ skok na kvišku na vseh poljih živ Kakor ima vsak odriošaj soln-^ iti senčne strani, tako jih ima tudi e*a med človekom in strojem. Člo-se je privadil na stroj in pričel Izmišljati n globini pomena odnoša-7ivn^1ed nJ,rn- Predstavnikom živega stal >”1? *n rnrtvim strojem, ki ie po-Zan> nepričakovano predmet £ ii^m,5,^vaii.i. iriimlfeU n! kratkf* Pred svojo smrtjo Se1 DrSeslovif’ niotorlav. Rudolf n;mitnl11a,v,!5!lm do tedaj izdela- svoieaa delaVn,fif,edal na to krono ^fv'Sti in dejal: »Lepo je tako ? ♦ cmicpi s *^evat!* Toda. če ima M6 Pt2i , če ie človeštvo postalo teKa si danes še ne upam sodi .« -koro tragično ie danes poznanje, kako elob k Rr itied Človekom In strojem kHuh niiho-. ^nera2družtiivim^v5^%Ki Obožujejo stroje kot bogove, druei ele-‘Ja.fo v njih poosebljeno zi0i ^ ie a_ *užnjilo človeštvo ter ubilo v njem duhovno poslanstvo. In vendar se je kljub vsemu premišljevanju težko odločiti za eno ali dru-Ro nazlranje. 2e leta 1800. so b!U §te-viln| učenjaki, ki so pripovedoval!, da « zemlja že preobljudena. Danes preživlja skoro taista površina jemlje s pomočjo uporabe strojev skoro še enkrat toliko ljudi, kakor jih je po letih francoske revolucije. Stanje ameriškega delavca je v toliko boljše od položaja kitajskega kulija. kakor je razmerje, ki ga dobimo, če delimo 1486 Din z 2.8 Din. Število 1486 Din odgovarja povprečni vsoti za nabavo novih strojev v Ameriki na leto prera-cunJeno na vsakega prebivalca. 2.8 Din Pa investicije za nove stroje na Kitajskem O neprijetnih straneh uporabe strojev čujemo predvsem v časih gospodar skih in političnih kriz. kakršne vijeio oajies naš planet. V takih časih posta-**■ stroj iz prijatelja človeštva njegov Noratoril za Nemtljo na vidiku PRVI ZNAKI USPEHOV SESTANKA V CHEQUERSU. _ KAJ PRAVI AMERIŠKA JAVNOST? PARIZ, 10. junija. Vsi francoski listi objavljajo z daljšimi komentarji vest po-sebnega poročevalca »Daily Maila«, da vlada v angleških političnih krogih pre-pričanje, da bo ustavila še to jesen Nem čija plačevanje reparacij. S tem korakom bo nastal nedogleden preobrat v fi nancah vseh zmagovitih držav. Samo Anglija bo izgubila na ta način letno 30 milijonov funtov šterlingov. V tem slučaju bo resno načeto tudi vprašanje vojnih dolgov evropskih držav Ameriki, ker je spričo sedanje gospodarske krize v Evropi popolnoma nemogoče, da bi mogle zavezniške države nadaljevati s plačevanjem svoiih vojnih dolgov, če bi Nemčija ustavila plačevanje reparacij. V zvezi s tem razpravljajo že angleški in francoski vodilni državniki o merah, kako preprečiti ta nameravani korak Nemčije. Tako razpravljajo med drugim o sklicanju nove mednarodne konference,- ki bi proučila zno,va vprašanje nemških reparacii ter vojnih dolgov zavezniških držav Ameriki. V francoskih krogih prevladuje mišljenje, da dela Nemčija po premišljenem načrti- in da se hoče z ustavitvijo plačevanja reparacij le otresti bremen, ki si iih je naprtila z izgubljeno vojno,- ter da niso faktične finančne razmere v Nemčiji še daleko tako obupne kot jih slikajo nemški državniki. Reparaciiske dajatve so znižane že itak tako zelo, da dosežejo samo 7% vseh državnih izdatkov, kar vsekakor ni preveč. Rešitev po’ožaja leži V rokah'ameriških državnikov In finančnikov. V njihovih krogih je pričela postajati zelo jaka skunlna. ki predlaga, naj pristanejo Zedinjene države na znižanje vojr.ih dolgov zavezniških držav ln novo redukcijo nemških reparacij, vendar pa te pod pobojem. da prično vse države z resničnem in temeljitim razoroževanjem. To pa zaradi tega, ker so doslej evropske države uporabile prihranke pri plačevanju znl Žanih vojnih dolgov Ameriki za nabavo novega vojnega materijala. LONDON, 10. junija. Vprašanje moratorija za reparacijske obveze Nemčije je postalo predmet resnih posvetovanj zainteresiranih vlad. Anglija se resno bavi z mislijo, da dovoli Nemčiji odgodltev plačil. Govori se o dveh letih, dočim sta nemška ministra prosila za tri leta. Seveda pa povdarjajo na angleški strani, da bi tak moratorij ogrožal ravnovesje britanskega budžeta. Vprašanje moratorija je za Nemčijo nedvomno v tesni zvezi s problemom vojnih dolgov. O zadevi se bo podrobno razpravljalo povodom obiska ameriških ministrov Stimsona in Mellona. NEW-YORK, 10. junija. Časopisje se obširno bavi z evropskim problemom. »New York Times« povdarja, da Berlin sicer lahko zahteva moratorij, če se sklicuje na to, da ne more zadoščati svojim reparacijskim obveznostim, bolje bi pa bilo, če bi napel vse sile, da bi svoje obveznosti izpolnjeval. S prisilnimi odredbami je Nemčija storila velik korak naprej. Ameriška vlada pa vztraja na stališču. da ureditev reparacij ni v zvezi s prob’emom vojnih dolgov. Časopisje v nasprotju s tem stališčem naglaša, da je Amerika dolžna Evropi pomagati. Ako Anglija, Francija in Italija ne bodo več dobivale od Nemčije denarja, tudi ne bodo mogle plačevati Ameriki svojih med vojno najetih dolgov, in nihče Mh tudi ne bo mogel k temu prisiliti. Zato je v interesu Amerike, da to nevarnost pravočasno onemogoči in Evropi Čim najbolj gre na roko. Žita ne odneha BUDIMPEŠTA, 10. junija, Nekateri voditelji madžarskih legitimistov so prejeli od dvornega maršala bivše cesarice Zite poziv, naj se člmpreje odpravijo k njej v avdijenco. Spričo volitev v madžarsko zbornico so morali ti voditelji odgoditi svoje potovanje k Žiti. V madžarskih noUMčnih krogih prevladuje mišljenje, da bo obvestila Žita ob tej priliki svoje legitimistične prijatelje o stanju pomianj za vzpostavitev habsburške monarhije na Madžarskem, ki so jih imeli njeni poverjeniki z nekimi italijanskimi in francoskimi politiki. Reforme u soujetski Industriji MOSKVA, 10. junija. Veliko razburjenje je vzbudila med komunističnim delavstvom okrožnica sovjetske vlade o novem postopanju z delavci \ tovarnah. Odslej so delavci osebno odgovorni za vso škodo na materlialu in strojih, ki bi nastala spričo njihove malomarnosti v službi. Dalje je uvedena stroga kontrola delavstva pri delu, ker se je izkazalo, da •je to med delom opravljalo vsa druga dela, samo ne delalo. Uveden je tudi davno ukinjeni način izplačevanja mezd med nedelovnim časom in dano vodstvom tovaren polnomočje, da uporabljajo de- lavstvo ne glede na njegovo kvalifikacijo za vsa dela in da jih smejo pošiljati celo na delo v druge tovarne, kadar bi bil morda obrat nepopolen v domači tovarni. NOVI BANČNI ZLOM V AMERIKI. NEWYORK, 10. junija. V državi Illinois je tekom zadnjih dni 12 bank s skupno 21 milijonov dolarjev kapita-ta in 60 milijonov dolarjev vlog ustavilo plačilo. Vodstvo bank izjavlja, da vlagatelji niso v nevarnosti, da bi denar izgubili, ker so vloge krite. NOV REKORD V TRAJNOSTNEM LETU. PARIZ, 10. junija. Znana letalca Do* ret in Le Brix sta se predvčeraj dvignila, da bi potolkla dosedanji rekord v trajnostnem letu. Že sinoči sta posta vila rekord z 8900 kilometri. Davi sta bila letalca že 70 ur v zraku in sta prevozila v tem času 10500 km. uajvečji nasprotnik, ker proizvaja več Kot more človek porabiti. Posledice so Prekomerna ponudba proizvodov, padec cen, znižanje plač. odpusti delavstva. stalno naraščanje brezposelnosti xx T)(]r.ast konkurenčne borbe za trži-\ J k',ma*e v sebi navadno tudi kali bodočih političnih zapletlialev. Človek, ki išče krivce za razne doživljetie neuspehe vse drugje, kakor pri sebi samem. preklinja v takih časih stroje in jih dolži, da so glavni vzrok njegove bede. Pri tem Pa pozablja, da je pravi krivec le. on sam, ker ni v stanu urediti gospodarstva tako smotreno. BBH kakor delajo od njega izumljeni stroji. Glavni krivec današnje gospodarske mizerije niso.stroji, nego dejstvo, da se razvija to gospodarstvo pod nenormalnimi pogoji. Zato bi bilo na mestu, da bi pričel človek razmišljati o tem. kako urediti te nenormalne gospodarske prilike ter smotreno razdeliti produkcijo proizvodov strojev, namesto da se oklepa misli o potrebi redukcije dela s stroji In povratka nazaj v čase, ko je moralo opravljati stotero rok delo. ki ga vrši danes en sam stroi. Polnočna nevihta nad Mariborom. Čudni zaščitnik koscev sv. Medard je v družbi s svojim tovarišem sv. Primožem insceniral sinoči okrog polnoči pravo nebeško kanonado. Nastal je vihar, da so tudi najbolj zakrknjeni brezverci »molili ko deca pred parkljem« kakor pravi Zupančič (razen onih, ki so stoično smrčali...). Na več krajih so bili elek-trovodi pretrgani in v poznih lokalih jt nastala tema, katero so »Mice Kovače-ve« prav spretno izrabile. K sreči ni prišlo do večje katastrofe, dasi so ognjen® kače švigale nad Mariborom, ki ima dosti strelovodov. Zaspancem se je zjutraj čudno zdelo, kako blagodejno razmočena je vsa zemlja. Prvi Jurčki na trgu. Na naš živilski trg so davi dospeli Pl* vi jurčki ali globanje, kakor pravijo pri nas. Žlahtni gozdni sadež, četudi apoteka rsko drag, kar je povsem razumljivo, je bil takoj razprodan za krožnike gi.rmanov. Kmetica, ki je prinesla te gobe na trg, pravi, da bomo letos imeli zelo bogato gobje leto. Nezgode. V Mlinski ulici je padla včeraj 621et-na zasebnica Antonija Cep, ki je dobila pri padcu težje poškodbe na desni strani čela. — V tekstilni tvornici Doctor & drug je prišla 261etna predica Francka Repolusk tako nesrečno z desno roko v stroj, da ji je roko zmečkalo. Morali so jo z reševalnim avtom prepeljati v splošno bolnico. Karambol mestnega avtobusa s kolesar* . Jem. Ko se je peljal gostilničar Holc Matija iz Pobrežja preko državnega mosta s kolesom in zavil od trga Kralja Petra proti Pobreški ulici, se je srečal z mestnim avtobusom št. 2-513. Desno kolo avtobusa se je zadelo ob dvokolo gostilničarja Holca in ga podrlo na tla. K sreči je ostal g. Holc nepoškodovan in trpi 'e malo materijelno škodo. Povratek bolgarskih Junakov. G. Cočov, voditelj delegacije bolgarskih »Junakov«, ki se je poklonlka Italijanskemu neznanemu vojaku ln bratila s fašisfi, je objavil v sofijskih listih daljši članek o vožnji po Jugoslaviji. Proti pričakovanju hval! v njem našo državo ln železniško upravo, ki je dala na razpolago poseben vlak za čim hitrejši prevoz »Junakov« iz Italije v domovino. V M a r i b o r a, dne 10. VI. 1931. IM— IIM—I—■ —j^MMllIHil 11III i >1 «»tw Na bod{ bogu za_ hvaljeno, da tetnu ni tako in da nam ne k*r f.e* "ož zadenskl hoditi, kar bi bilo zlasti našim ekstremistom in modernistom v veliko zadrego. Z omenjenimi stopnjami se pnb]ign0 ujemajo posamez- oa politično-gospodarsko-kulturna obdobja. Lirika se Pojavi v prvem razcvetu za politično-vojaško-duhovniške zajedle, epika za Kršcansko-fevdalne ureditve evropske družbe, ki j0 označuie Versko-miselna vezanost in vazalna pripadnost evropskega človeka, novodobna dramatika se pojavi za renesanse in jo označuje jarek; individualizem, verska indiferentnost ali liberalnost, zaupanje v svobodno osebnost, plemiška zavest mo-$ s prvimi, pričetki državnega nacijona-Nzma. Njen razvoj poteka sklenjeno od renesančne drame de predvojne meščanke in malomeščanske-proletarske dra-^e. Vse te faze pa so manjši, »nezgodovinski« narodi, in med vsemi tudi Slovenci, vključeni v zapadno-evropski kulturni krog,'dejansko prehodili, čeprav jim v literaturi radi politične nesamostojnosti niso dali. vedno izraza. Čim pa so se Pojavili v evropski literarni areni, so, de?! bi. kar čez noč'osvojili najvažnejše pesniške oblike, ne glede na domače >i'doko predan je, ki sicer ni brez vpliva 2 um°fno pesništvo, toda živi vendarle svoje življenje. Vse to dokazuje tudi na-e sovstvo. še bolj pa morda rusko in kako malo je posvečen v naše kulturne izmere. Slovensko slovstvo nima z guslarstvom nič več skupnega kakor nemško ali francosko. Z narodno epiko smo opravili prav za prav že tedaj, ko je naše ozemlje vključilo v frankov- ki fevdni državni sestav, ko smo izgubili zavest plemenske skupnosti in se uvrstili v zapadno-evropski kulturni krog, naseljeni na izredno členovitem alpskem ozemlju, ki je že kot tako rahljalo zavest skupnosti in onemogoča'o vsak epski patos. Mnoštvo narečij, v ka ‘^re se prične drobiti nekaj po tem času slovensko jezikovno ozemlje, ki v drugih narodih malodane nima primere kaže indirektno na oni značilni subjektivizem, ki mu je široka lagodna epika tu ja. Da pa je slovenska drama razmeroma mlada in da so naši povojni dramski poskusi kaj jari, ne gre dolžiti lirizem našega pesniškega izražanja, ki še sam na seb: ni nič slabega, ampak so vzroki drugje. Vse naše slovstvo do predvojnega časa je z malimi izjemami tendenčno, nam' reč v narodno-obrambnem oziru, je ta-korekoč v službi narodnega odboja. To dejstvo odločilno vpliva na njegov razvoj v 19. stoletju. Svetovne struje prihajajo k nam sorazmeroma zakasnelo in se še iz omenjenega razloga ne uveljavljajo brez pridržkov. Naša tedaj še primitiv na družba zavira realizem in se z roka' mi in nogami upira naturalizmu. Komaj Cankar zlomi utilitarnost domačih vidikov, s svojo osebnostjo se uveljavi doma in v svetu, in ne najmanj-s svojo sa tirično dramatiko. Tudi Cankarjeva drama, da omenim samo njega, je lirska, in ni nič slabega na tem, da je lirska, ako je že v nas, da se tako dajemo. Sicer pa, vsak narod “leda svet po svoje, in dvakrat prav, da je tako, drugače bi bilo na svetu dolgočasno, kot v kasarni. Standartne drame pa ni, pa nai se kličejo vri poetikarji sveta v pričanje in na pomagaj. Kolikor narodnih slovstev, toliko različnih dram, v katerih se meje lirike, epike in dramatike zlivajo. Sicer pa tudi nemška povojna drama ni ustvarila nič trajnega. Nemški ■ ekspresionizem, izza visoke romantike edini »Made in Germany«, je že zdavno blagopoko.ien, vojne drame so se iz starega duha in se drže nekaj časa samo radi snovne aktualnosti. Sodobne drame ni. ker dandanašnji ni več enotne družbe, či.ie izraz in glasnica etičnih vrednost naj bi bila. Današnja družba se preobrazuje, staro odmira, novega še ni, in tu je tudi vsa kriza drame in gledišča. Mesto drame se tudi. drugod po svetu uveljavlja epika, pa ne po načelu, ki ga je postavil g. člankar, ampak zategadelj, ker se novodobna epika najbolj Drilega kolektivnemu, občutju novega Človeka in njegovi pozornosti ljudskemu občestvu. Gospodu Fd.-u se toplo priporoča, da e v bodoče oprezne ši in razsodnejši pri "orcčanju o naših kulturnih zadevah. Nikakor ne gre. da bi se v listu, ki je pi san v nemščini in dostopen zategadelj širši inozemski javnosti, po krivem po-niževali in podcenjevali. Na merodajnih rn ip. rii nodobne nekvalificirane poslanice v bodoče že v kali za trejo. 'pr. vi. Kralj. He delimo se ueč po i/eroh V Mostarju se je vršil občni zbor kulturnega društva Prosveta. Pri tej priliki je napade! odbor pravoslavni, svečenik Lekovič, ker je postavi! za upraviteljico društvenega konvikta Slovenko gdč. Šmitovo, ki ni pravoslavne vere. Njegov na-Pad je izzval burjo ogorčenja ter ga je zavrnil predsednik društva in pa glavni delegat osrednjega odbora Prosvete Vasilij Grgič, ki je dejal: »Minuli so časi, ko Smo se delili po verah in plemenih. Danes je popolnoma vseeno, če je upraviteljica pravoslavnih prosvetnih institucij pravos'avna ali pa katoličanka. dina naloga današnjih kulturnih organizacij je vzgajati narod in mladino v duhu narodnega in državnega edinstva in delati za čim tesnejše zbližanje med v ». - —•' muiua iujaj m vsemi del; naroda.« Njegova izvajanfa ie stvo°^ t nam f' priporoča guslar- nagradil občni zbor z burnim odobravajo, je to gorostasen nesmisel, k? kaže. I njem. Sokolstvo Sokolsko društvo Maribor III. Krčevina Košaki priredi — kakor že naznanjeno, — pri hodnjo nedeljo 14. t. m. ob 15. uri svoj prvi društveni telovadni nastop na pro štoru tik vrta krčevinske šole. Na spo redu je telovadba vseh oddelkov, petje moškega in mladinskega zbora ter voja ška godba, ki bo spremljala proste vaje in kratkočasila občinstvo pri prosti za bavi, ki pa se bo brezpogojno zaključila ob pol 21. uri. — Užitek posebne vrste bo nudilo petje mladinskega zbora pod vodstvom učitelja br. Bratoša. — S po strežbo v svrho utešitve želodčnih po treb bo zlasti glede kvalitete tekočih snovi vsakdo v polni meri zadovoljen. P. n. občinstvu bodo proti zmerni vstop nini na razpolago sedeži in stojišča. Od bor mladega društva, ki se bori v strem ljenju po napredku in razmahu z gmot nimi težkočami, vabi Sokole in prijate lje Sokolstva, da se v nedeljo te prire ditve v Krčevini udeleže ter podajo tem dokaz, da jim je Sokolstvo pri srcu bolj nego mnogim naši preštevilni vino toči. Na svidenje in — zdravo! Sokolsko društvo v Ljutomeru bo v nedeljo, dne 14. t. m. stopilo s svojim delom pred javnost ob priliki dru štvenega nastopa. Spored: ob 9. uri sku šnje, ob 11. povorka, ob 16. velik telo vadni nastop domačega društva. Prednja-ški zbor, ki požrtvovalno vrši svojo nalogo, bo ob tej priliki skušal dokazati da se da vkljub pozno došlim vajam in pomanjkanju notnega materijala za pro ste vaje pripraviti nastop, na katerega je društvo ponosno in bo občinstvu ugajal Seveda je za to potrebna le ena stara metoda — red, resnost in disciplina, katere stvari se menda v zadnjem času v mnogih društvih pogrešajo. To so poka zali skoro vsi letošnji nastopi. Kdor ho če videti izjemo, naj ne zamudi te prilike. Povorka sama bo manifestacija dru štvenega dela. V povorki in pri nastopu bo nastopilo preko 300 domačih telovadcev vseh oddelkov, katere je društvo letos opremilo z novimi kroji. Posebnost bo naraščajska fanfara iz Murske Sobo' te, ki ima posebne insffumente in nena^ vaden način igranja. Društvu topot ne gre toliko za gmotni kot moralni uspeh prireditve. 'Zato je sklenilo narediti prireditev brez vstopnine. Prepričani smo, da bo znalo občinstvo Murskega polja pravilno oceniti to društveno plemenito gesto in napolniti telovadišče, kakor pred mesecem dni. Po nastopu se bo raz vila narodna zabava v vseh prostorih doma, veseličnega prostora in letnega telovadišča. Kdor hoče videti, kako mora biti prirejen prostor, da nudi vtis sokolske domačnosti, naj prihiti ta dan v l iutomp-r, kajti tudi v tem oziru nudi Lju tomert< kar se ne vidi nikjer. Redna odborova seia Sokolskega društva Maribor-matica bo jutri 11. t. m. ob 20. v društveni sobi. Zdravo! — Starosta. Nova velika francoska zvezdama. Že pred nekolikimi leti je bilo predlagano, da bi se prestavila velika pariška astronomska postaja nekam v notranjost. Izkazalo se je namreč, da so atmosferične prilike v velikem mestu zelo neugodne za opazovanje neba. Dim in oblaki prahu silno motijo to delo. Po sprejetem načrtu bodo premestili pariško zvezdarno v Provansalsko. V poslopju dosedanje pariške zvezdarne pa bodo uredili nov muzej. Nova zvezdama v notranjosti Francije bo tekmovala po velikosti in modernih pripravah z največjimi zvezdarnami Amerike. Povabilo slovanskemu umetniku iz Amerike. Znani češkoslovaški violinski učitelj Oto Š e v č i k, ki prebiva sedaj stalno v Biseku in ki je bil svoječas-no tudi učitelj Kubelika in Kociana, je dobil povabilo, da prevzame mesto učitelja velikega violinskega mojstra Šole National Studio of Musiča Boston -Ne\vyork. Ševčik, ki je star sedaj 80 let, se je odločil sprejeti ponudbo zaenkrat samo za Dol leta. Spori Mednarodne rokoborbe, organizirane po 1SSK Mariboru za nagrado Din 10.000, so končale včeraj s sledečim rezultatom: prvi par sta tvorila poljski šampijon Orzsovsky in Frank, prvak Saksonske. Borba je bila izredno napeta, simpatični Saksonec se je večkrat z lepimi triki izmazal težkim prijemom ogromnega Poljaka, vendar v moči mnogo zaostaja za njim. Neodločen rezultat odgovarja poteku borbe. Nato sta nastopila Belič (Bolgarija) in van de Borg (Nizozemska). Obojestranska fair borenje je navdušilo gledalce; Nizoee-mec je ime! smolo, držal je Beliča v dvojnem nelsonu, ta pa ga je v tem s prijemom zadaj vrgel preko sebe in v 16. minuti premagal. Kot zadnji par sta se borila Čontas, šampijon Sedmograške in Rumun Pecascu. Večina občinstva je bila na strani mirnega Romuna, ki je ne-fair borečega Contasa dostikrat imel v škripcih. Napeti boj je končal v 25. minuti neodločeno. Danes dne 10. t. m. nastopijo sledečir 1. Orszovsky (Poljska) :Pecascu (Ru-munija), 2. Belič (Bolgarija) :Frank (Saksonska), 3. Bognar (Ogrska):van de Borg (Nizozemska), odločilni boj. Pričetek ob 20.30. uri na verandi pivovarne »Union«. Nogometni turnir železničarskih klubov. Ob priliki kongresa narodnih železničarjev v Mariboru se vrši dne 13. in 14. junija na igrišču ISSK Maribora nogometni turnir železničarskih klubov iz ce-/e države. Na turnirju bo sodelovalo osem klubov in sicer iz Zagreba, Beograda, Sarajeva, Niša, Vel. Bečkereka, Osijeka, Subotice in Maribora. Program turnirja je sledeč: V soboto, dne 13. Junija: ob 13.30: Osijek:Vel. Bečkerek, ob 15. Ljubljana :Niš, ob 16.30 Sarajeyo:Ma> ribor, ob 18. Zagreb :Subotica. — V nedeljo, dne 14. junija: ob 16. uri glavna zmagovalca Iz prejšnjega dne, ob 18. url reprezentanca železničarskih klubov:SK Železničar, Maribor. Iz LNP. Sporoča se klubom LNP, da v smislu določb novega pravilnika ZNS obstpja pri LNP »Odbor za delegiranje sodnikov«. Predsednik odbora je predsednik LNP, odnosno njegov namestnik I. podpredsednik ter 1 član u. o. LNP in tajnik sodniške sekcije ZNS. Odbor za kaznovanje sodnikov tvorijo: načelnik SZNS kot predsednik, 1 član u. o. SZNS in 1 član u. o. LNP. Medklubski odbor LNP v Maribora naj takoj določi poleg predsednika MO še po 1 člana v odbor za delegiranje sodnikov pri MO. Sodniška sekcija se naproša, da s svoje strani istotako delegira v ta odbor po 1 svojega člana. Sodniška sekcija ZNS. Ukine se suspenz s. s. gg. Vesnaver, Jančič, Bergant in Mohorko, objavljen dne 22. V. t. 1. Pozivajo se začasni sa-vezni sodniki, da dostavijo sekciji v roču 8 dni po dve sliki v velikosti 6X9 v svrho sodniške legitimacije. : Tele za Shell-pokal, ci ga dne 14. t. m. ob 11.30 uri prireja MOJLAS, obeta po prijavah sodeč postati največja letošnja lahko-atletska prireditev v Mariboru. Za krasen pokal, ki je razstavljen v izložbenem oknu tv. Paš v Slovenski ulici, se bode borilo nad 100 tekačev. SK Železničar, nogometni odsek. Jutri ob 18. se vrši na igrišču važer sestanek nogometašev. Načelnik. Velika ruska kolonija v Parizu. V Parizu je izšla te dni ruska informativna knjiga z naslovom »Ruski Almanah«. Razni podatki o Rusih v arizu ki jih navala ta almanah, nam predočujejo ruski Pariz kot veliko rusko mesto, ki živi s svojim kulturnim, trgovskim in javnim življenjem. V Parizu je 10 ruskih cerkev, 7 rus-cih zabavišč, čez 100 raznih javnih in političnih organizacij, 5 športnih klubov itd. V Parizu izhaja 25 periodičnih ruskih publikacij in obstoja 24 ruskih tiskafn, filmskih podjetij, fotografov, pravniških pisarn, bank, bibliotek, desetina ruskih trgovin in restavracij. baletskih študijev, »institutov za olepšavanje« in nekoliko industrijskih Dodjetii. Mariborski VFCERNTK Jutri V Mari' b- o r u, dne 10. VT. 1931’ & tmmtm V senci jezuita 128 Toda rasa je bila tem manj nevarna, ker je krogla prebila samo meso in zapustila roko, ne da bi poškodovala kost Tako torej Manfredova roka nikakor ni bila zdrobljena, kakor sta dejali sočutni vlačugi, ki sta po Ci-gankinem nasvetu pripeljali ranjenca k Margentini. Ali rana, če tudi ni bila opasna, je povzročila mlademu možu vendarle hude bolečine in kakor ve bralec, je nastopila že prvi večer huda mrzlica, združena z Medenjem. Na srečo je bil ranjenec obdarjen s skrajno krepko naravo. Njegova mladostna moč je kmalu premagala vročico. Vrnimo se torej k njemu na predvečer dne, ko so se zgodili dogodki, ki smo jih pravkar opisali. Bilo je popoldne. Ves prejšnji dan in vso noč je stregla Margentina ranjencu z umnostjo, ki je morala presenetiti človeka pri tej blazni ženski. Sicer pa je znano, da postane marsikateri norec tuintam jako pameten, samo da se nihče ne dotakne naravnost predmeta njegove blaznosti. V teku let se je bila Margentinina blaznost nekako opredelila in omejila oa svoje okrožje. Dokler ni bilo govora o njeni hčeri, je bila zmožna umovati s precejšnjo zmožnostjo in tudi njena dejanja so bila med seboj v naravni zvezi. Tako je tudi v svoji postrežbi ranjenega Manfreda razvijala veliko pametnost iti umnost; v odmerjenih presledkih mu je obnavljala dišeče vinske obkladke in mu polagala zdaj pa zdaj mokre rute na čelo in na sence, da potolaži vročični napad. Ta njena skrb pa se je bila še podvojila, ko je slišala, da Manfred v svoji blodnji večkrat kliče Žiletlno Ime. Izprva se je zdelo, da postane to razodetje Manfredu usodepolno. »Kaj praviš,« je zarenčala Margentina. »Bo že spet kaka spletkarica, ki si nadevlje ime moje Žilete!«. In par hipov je premišljala Margentina, ali ne bi kazalo kaznovati mladega moža, ker se daje na razpolago spletki, ki jo snujejo zlobni ljudje zoper njo in njeno hčer. Toda spomnila se je Cigankinega poseta. Ciganka ji je bila dejala: »On ti pomore najti tvojo hčer!« Odtlej je bila Margentina trdno prepričana, da ranjenec živo želi najti njeno hčer, njeno Zileto. Toda — od kod naj bi neki izvirala ta želja. Pa tega vprašanja si ni zastavljala dolgo: prišlo ji je na um, da je gotovo poslala mladega moža kaka višja sila, da ji vrne njeno hčer. In zato je blazna reva čakala z največjo tesnobo in nestrpnostjo trenutka, ko se pomiri Manfredova blodnja in ga bo mogla izpraševati. V tem čakanju je prečula vso noč ob Manfredo-vem ležišču. Toda napočilo je jutro, minile so prve ure dneva. Po prvih urah vročice se je pogreznil Manfred v težko spanje; več ni govoril... In Margentina, vsa strta od naporov, je storila naposled po njegovem vzgledu in zaspala na svojem stolcu. Okrog dveh popoldne se je prebudil Manfred. Ozrl se je s tistim čudnim pogledom, ki sledi vročičnim krizam, in se je spomnil, da je videl to, kar gle- Lantneja. Kaj se je zgodilo z njegovim prijateljem. Ali je padel v klanju v uličici, kakor toliko drugib rokovnjačev? Ali še živi? In če še živi, kolikšna mora biti žalost njega! Manfred je zagledal v duhu svojega prijatelja, kako blodi okrog ugasle grmade, in se ne more odtrgati od te strašne slike... videl ga je, kako se vrača v Dvof Čudežev, predstavljal si je pretresljivi prizor: Lantne poroča Juliji in Aveti, da je Doletova muka dopolnjenal Notranja vez med mislimi je zdaj opomnila Manfreda, da nima več česa početi v Parizu. Prišel je bil« da pomaga Lantneju rešiti Doleta... Usoda je bila namenila drugače. Dolet je bil umrl na grmadi... Misel, da bi ostal še nadalje v mestu, kjer se j« zgodila tako gnusna in podla okrutnost, je navdala Manfreda z nepremagljivo grozo. Brž je bil gotov njegov načrt: poiskati Lantnej« in ga iztrgati iz njegove žalosti. Tudi Julijo in Aveto je hotel vzeti s seboj. Domišljija ga je prenesla nato v Fontenblo. Kaj se godi tamkaj? Ali se je posrečilo delo, ki ga je bil zamislil mojs Flerial? Vse te misli in vprašanja so se križala in zapl< tala v Manfredovem duhu. Popadla ga je strašna tesnoba in misel, da bi ostal vročičnimi sni. Poleg sebe je zapazil spečo Margentino. »Blaznica!« je zamrmral. Hotel se je premekniti in vstati, a silna bolečina, ki jo je občutil v roki, ga je spomnila, kaj se je zgodilo z njim. Kakor v plamenečih sanjah se je zagledal z Lantne-jem ob mostu Sen Mišel, kako čakata Doletovega iz-prevoda. Nato je prišel Kokarder s svojo strašno vestjo... Sledilo je fantastično preplavanje Sene in besni dir proti Moberjevemu trgu... naskok na uličico, ki je vodila na trg... krik, trušč, grmada, ki je lizala s svojimi plameni do nebes, in salva arkebuz. Nato je izginilo vse!... Mahoma se je spomnil silnega obupa, ki mora treti da zdaj, že prej — v svetlem presledku med svojimi3)!11^9? isSouiano o; napjmajdaii nSO[jq uiaj a jadez svoje strežajke, se mu je zazdela neznosna. Z naporom vseh sil se mu je posrečilo vstati W obleci se. -|e bi' sPe* na nogah, je zapazil, da mu raze«! ostre bolečine v ranjenem laktu ni zlega ■— samo slabi da je vsled obilne izgube krvi. Pogledal je okrog sebe, da vidi, ali Je kje stekle, nica vina ali drugačnega okrepčila. Margentina je spala globoko spanje. Mladi mož je ni hotel buditi. »Uboga žena!« je dejal, ko je pogledal za hip V raztegnjene črte blazničnega obraza. In ko ni našel tega, kar je Iskal, je zapazil v fco* tu luknjo ,v zidu, ki je očividno nadomeščala omaro za spravljanje dragocenejših reči. »Nemara najdem tu kaj za se,« je zamrmral. Stanovanje z eno sobo oddam, ulica 69, Maribor. Pobrežje, Gozdna 1681 Kovčke za potovanie vsake velikosti in vrste, ročne torbice, aktovke, listnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pa9ove itd. v največji izbiri in po najnižji ceni dobite pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova c^sta 13. 1389 RabUene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-va dl. 14. 1566 Oddam veliko sobo s štedilnikom. Nasipna Ul. 43, ob Tržaški cest j. _1683 Sobo In črkoslikaoje, vedno naJnovejSi vzorci na razpolago ttvrSnJe poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska nllca 3 za kavarno »Astoria«. X______________________________ gM M Odprodati hočemo več tisoč srajc, zato 14 dnevna reklamna prodaja perila po senzacijonelno znižanih cenah Morate si ogledati zalogo in primerjati cenel Tovarniška zaloga parila les. Karnlinlk, Glavni trg 11 Opravilna številka: E IX 1220/31 Draibenl oklic. Dne 22. julija 1931 dopoldne ob 10. url bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: ZemljiSka knjiga k. o. Veliki Boč vi. št. 45 Cenilna vrednost: Din 72.000 Vrednost pritikline: Najmanjši ponudek: Din 48.000 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit n* uradni deski sodišča v Mariboru. Okralno sodišče v Mariboru odd. IX.. dna 23. mala 1931. Avtomobil limuzina, dobro ohranjena, ugodno na prodaj. Poizve se Trubarjeva ul. 4 pri hišniku. 1679 Sprejmem takoj perfektno kuharico, Trubarjevi ulica 11/1. 1665 SOKLIČ sactopniiri h sprejmejo Dobro in svežo praženo kavo sladkor, riž, moko, olje, kis in vse druge specerijske predmete nudi po najnižji ceni A. LESJAK Gosposka ul. 11 .VINSKI HRAM” PRENOVLJEN! Naznanjam cen}, občinstvu, 3a sem * današnjim dnem otvoril in prevzel na n#1 tvo prenovljeni ..VINSKI HRAM,. na oglu Vetrinjske in TattenbacKove ulft ce. V okusno in najmodernejše urejeni!) prostorih bom točil priznana in večkrat j odlikovana vsakovrstna vina tvrdke Ja* kov Kapitanovih ter vsak dan sveže pivo« kakor razna jedila tudi morske ribe, pripravljena po želji gostov. Izvrstna kubi« nja bo nudila dnevno bogato izbiro raznili jedil, t-* ,Vas vabi na poset 1684 Mate MILETA'; LEŽALNE STOLE za solnčenje DVOKOLESA za deco, pleteno pohištvo, galanterijo, parfumerijo Ltd. priporoča DRAGO ROIINA Vetrinjska ul. 26 MIK sed Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoliubljenl soprog, ozir. oče, stari oče In tast, gospod Jurij Puž posestnik, v torek, dne 9. junija 1931 ob 6. uri po dolgi mučni bolezni in previden a tolažili Sv. vere, v 76. letu svoie dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojiika se bo vršil v četrtek, dne 11. maja 1931 ob HIB. uri Iz hiše žalosti na Pobrežiu, Zerkovska c. 80, na magdalensko pokopalilSo v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 12. junija 1931 ob 7. tiri v župni cerkvi sv. Magdalene. 1682 Pobrežje pri Maribora, 9. junija 1931, Katarina Puž, soproga; Ivan, Franjo, Andro, Rudi, Marija, Terezija in Zora, otroci; Franjo Peržlč, Slavko Brajkovič, zeta. — Ter vsi ostali sorodniki. Tiaka Mariboraka tlakam* d. A. preustavnik Maja Kangordj »Jutra« *