S. N. Tristoletnica krompirja. etos poteče 300 let, k»r sc je pojavil krompir prvič na pariški dvorni pojedini kakor nekaj posebnega. Krompir, brez ugovora najvažnejše živilo in v pre-mnogih družinah glavni del hrame, znači za ljudstvo neniaivadno dobroto, a vkljub temu je krompir pre-biiil orjaške bo-je, preden je postal splošna ljudska hranlal Bili so predsodki vede in babje vere, ki so stavili krompirju zapreke in ovire, in te predsodke je premoffokrat podpiirala nevcdnost, ki je namesto goinoljevih izrastkov uporabljala zeleni kroinpirjev plod, zb«k eesar so seveda nastale neprijietnc že-lodčne težave. Kronrpir, prinesen iz Amerike leta 158S., so sadili in negovali še v 16. stoletju po vrteh kaikor posebnost in izrednost. Pisalelja Zarotc in Cardan ga v prvi polovici 16. sto>letja prvič omeiijata, ko označujeta deželi Peru in Grariado kakor domcvino kroni-piria in pripovedujeta o njem, da je izdatna hrana taniošnjega prebi-vaJstva. Leta 1616. se je 'pojavil prvič kakor nekaj posebnega na kraljevski pariški pojedini, in odsihinal se je jelo evropsko prebivahtvo bolj zani-mati zanj. Pri Nemcih si je pridobil velike zasluge za negovainje krompirja Pri-derik Veliki, ki je dal rnnogo krajev nasaditi s krompirjem, a je bil pri-morain z oboroženo silo krompirjevo polje sražiti proti množicam, ki so bile naščuvane s predsodki in vražiirni zoper vsako novotarijo. V avstrijGke dežele je prišel krompir v tridesetletni vcjni. —« 32 --¦-— l Glavne zasluge za razširjenje krompirja ima pri Čehih frančiškanski \ red v Pragi, ki ie prvi začel saditi krompir na sarnostanskem vrtu in je naučil lirsc prebivalstvo pridelovanje krompirja. K popolnemn in splošnemu pridelovanju krcmpirja pa je prišlo šele v letih 1771. in 1772., ko je velikia beda in slaba letina prisallila ljudi, da so segli po novem živilu ter cdložili vse predsodke proti tej prekoristni poljski rastlini. Danes bi zaslužil tisti, ki je prinesel prvi krompir v Ev-ropo, najfepši spomenik. Kaj bi bilo ljiidstvo brez krompirja? Zimska noč.