)Hž_y V NAŠI DRŽAVI. Narodna skupščina in senat. Po sprejetju državnega proračuna od strani narodne skupščine je sprejela slednja te dni zakon o pooblaščenih inženjerjih s 173 proti 4 glasovom in se je nato bavila s tremi pogodbami trgovsko - prometnega značaja med našo državo, Nemčijo, Italijo In Bolgarijo. — Finančni odbor senata je Bprejel državni proračun, kakor je bil odobren od skupščine. Zadnjo sredo je pričel celotni senat s proračunsko razpravo. Letos bosta proračun in finančni zakon tudi v senatu sprejeta brez omejitev, ker ima vlada v senatu znatno večino. Pogajanja med našo dr/avo in Italijo. Pogajanja za ureditev odnošajev med našo državo in Italijo ugodno napredujejo, tlasti kar se tiče. gospodarskega dela pogajanj. Glede politične pogodbe prevladuje mnenje, da se bo lahko podaljšala prijateljska pogodba iz leta 1924 in katere leta 1929 niso več podaljšali. V novih pogodbah bo predvsem zajamčena nedotakljivost sedanjega stanja ob Jadranskem morju. Sta_-stno zavarovanje delavcev. MiniBter za socijalno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je izdal uredbo o starostnem zavarovanju delavstva, ki bo stopila 1. septembra v veljavo. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrijski kancler v Budimpešti. Av- strijski kancler dr. Schuschnigg se je pripeljal v Budimpešto 18. marca. Ta obisk draži rajhovske Nemce, ki pišejo po hitlerjevskih glasilih, da pomenja dr. Schuschniggov obisk v Budimpešti prekinitev zveze Rim—Berlin in bo kanclerjeva pot v Rim zopet preložena. Po povratku dr. Schuschnigga iz Budimpešte bi naj, po nemških vesteh, potoval avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve Schmitz v Pariz in London. Sprememba v avstrijski vladi. Po povratu kanclerja dr. Schuschnigga iz Madžarske 21. marca je odstopil avstrijski notrajni minister Neustalter-Stunner, ki Je zastopal vsenemško stališče. Vodstvo tega ministrstva je prevzel kancler dr. Bchuschnigg, za državnega tajnika v notrajnem ministrstvu je imenovan dunaj»ki Sef policije dr. Skubl, ki je v predvojnem času vodil ljubljansko policijo. Mussolini v severni Afriki. Ze zadnjič smo poro.ali o potovanju Mussolinija v Libijo in Tripolis ob priliki velikih manevrov italijanske bojne mornarice v severno-afriškem morju. Mussolini se je izkrcal v vojnem pristanišču v Tobruku v Libiji in se je odpeljal v letalu na libijskofcgiptsko mejo, kjer je prisostvoval otvoritvi nove betonske ceste, ki teče vzdolž cele libijske obale. Odpeljal se je v avto- moDilu po novi cesti v Tripolis. Spotoma se> j-. ustavil us več mestih ter je posetil zbor.vanja Arabcev, ki so ga navdušeno pozaravljali. Mussolini je na muslimanskih zborih parkrat govoril in je slikal Italijo kot največjo zaščitnico muslimanskega sveta. Mussolinijev obisk italijanskih kolonij v severni Afriki je vznemiril Francoze in Angleže, ki imajo svoje afriške kolonije naseljene z muslimanskim prebivalstvom, kateremu omejujejo pravice ter samostojnost. Mussolinijeve besede o zaščiti muslimanstva od strani Italije bodo sigurno nagnile Francoze in Angleže k popustljivosti. Ljuska fronta vprizorila v Parizu pokolj in stavko. V noči 17. III. je došlo v pariškera predmestju Clihy do težkega spopada med fašističnimi pristaši »Ognje- nega križa« in med pristaši strank vladne ljudske fronte. Pri spopadih so bili ude-. leženi le komunisti in ognjeni križarji, ki so imeli svoje zborovanje v kino dvorani ter so bili iznenada napadeni. Komunistične demonstrante je vodil župan Clichya Offrey in komunistični poslanec Honel. Boji med obema strankama so trajali od 10. ure zvečer do rane zore. Ubitih je bilo šest Ijudi, ranjenih krog 300, od katerih se nekateri borijo s smrtjo. Med ranjenci je 120 policistov. Komunisti so razbili mnogo izložbenih šip na trgovinah, katere so izropali. Podtaknili so tudi mnogo požarov. — Komunistična splošna delavska zveza je proglasila v znak protesta proti dogodkom v Clichyju poldnevno delavsko stavko. Stavko je izvajalo 18. marca dopoldne dva rnilijona delavcev in nameščencev v Parizu in okolici. Stavka je potekla mirao. 20 let ruskega boljševl-ina. Te dni po* teče 20 let, kar so vprizorili rusko-židovski boljševiki revolucijo, strli carstvo in zgradili od vsega sveta osamljeno sovjetsko Rusijo, ki je s svojo komunističnobrezversko propagando 20 letna šiba božja za ves kulturni svet.