DUHOVNO ŽIVLJENJE
LETO XI. — ŠTEV. 188	LA VODA ES POBOTU AL	ANO XI. — NUM. 188
SEPTEMBER 1943	SEPTIEMBRE 1943
EL 12 DE SEPTIEMBRE A LAS 15 HS. EN AZCUENAGA 164 — VEA PAGINA 178
DUHOVNO ŽIVLJE
: *
Družinski tednik za slovenske izseljence
»*r
% LA vm& ESPIRITUAL Ktpfeta Semanal
A VIDA ESPIRITUAL
Revista Semanal
THE SPIRITUAL LIPE
Weekly Rewlew
BUENOS AIRES
N
t
e
'4
v
'4
*
*
‘7
'4
fm
•»> •» <♦> •>:• •» <«• »>	<♦> <♦> •»> <♦> ■»> ».
C o m c m o r a n d o el c u m p 1 e a n o s de su rey PEDRO II.
la Colectividad yugoslava celebrarä una misa el 5. de septiembre a las 11 horas en la Cripta de Santa Rosa de Lima (Pasco 409).
Se invita a todos los yugoeslavos y sus simpatizantes a concurrir a este aeto para implorar la bendicion de Dios para Yugoslavia y la paz para todas
las naciones.
1
i
y
1
y
i
i
<♦>	<«• •»	<♦>	•;« -w <♦> <«•. <♦>
El grabado presenta la tapa que lucia la Revista durante los primeros cinco anos.
D I E Z ANOS
Con unas hojitas empezo la revista “Duhovno Življenje" “La Vida Espi-ritual" hace diez anos.
Modestamente cumplia con su mi-sion de guia espiritual, de lazo entre los compatriotas y la patria lejana, de intermediaria entre lo argentino y esloveno.
Al celebrar su decimo aniversario se presenta a sus leetores pidiendo su gratitud para que se hagan acti-vos propagandistas de ella y para que concurran al festival comemora-tivo que se celebrarä con programa interesentisimo el 12 de septiembre a las 15 horas en el Salon San Jose, Azcuenaga 164.
DESET LET!
Ob koncu meseca prinese poštar, in malomarno vrže v vežo ali v nabiralnik, ali pa \ar tja v vrt. . . Prav ta\o brezmiselno nemara vzameš tudi v ro\e pošiljko in meniš: “Aha, Duhovno Življenje je spet prišlo." Pretrgaš omot, pogledaš, prelistaš, vidiš slike.... Vajeni smo vsak dan časopisja, zato se nam zdi, da je to k.ar samo od sebe. . . tako kot k°Pr’ve za plotom!
Malo jih je, ki pomislijo, k°lik0 Pre' čutih ur, k°l'ko poznega dela je v tistem. Bereš španski prevod lepe povesti. 7^ič ne pomisliš, k°lik° iskanja je treba, preden je prevod posrečen! Bereš novice. Koliko virov je bilo treba poiskati!
In za dva pesa na leto! Če si toliko zaveden, • da jih plačaš1 Če še s tistim ne odlašaš!
Takole ■— deset let — ki bi lahko obogatela tiste, kateri neesbično delajo pri tem delu, če bi tisti čas drugače porabili.
Sedaj, ob desetletnici “Duhovnega Življenja" pa le pokažite vsi bralci, da ste hvaležni za delo, ki Sa me^ Slovenci vrši naša revija, ki deld čast našemu imenu.
Prihitite na prireditev 12. septembra.
Por la disposicion de Correos y Te-legrafos se cancelö la concesiön de tarifa reducida a todos los periödicos no castellanos y por consiguiente tam-bien a “La Vida Espiritual". En esta forma se ve aumentado el gasto men-sual de nuestra Revista en 30.— S men-suales. Para no subir la cuota de suscripciön que es de 2.— S anuales. nos dirigimos a nuestros amigos para pedirles que contribuyan espontänea-mente con alguna donacion.
La Direcciön de “LA VIDA ESPIRITUAL" Pasco 431, Capital
DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48-3361 (48-0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma.
Uprava :
Paz S o 1 d ä n 4924 Telefon 59 - 6413
Registro de Prop. Intelectual 81190
i '	—--------------—
CERKVENI VESTNIK
5. SEPT.: MAŠA OB 11 URI V SPODNJI CERKVI SV. ROZE za blagor domovine. Spomin kraljevega godu.
Ob 12 uri pri sv. Rozi za Jožefa Šeruga.
Molitve na Paternalu.
12. SEPT.: MAŠA NA AVELLA-NEDI za Karla Kumar.
Pri sv. Rozi ob 12 uri v d. namen. Molitve se ne vrše, ker je prireditev.
19. SEPT.: MAŠA NA PATERNALU za Vinko Krševan.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Ana in Blaž Jug.
MOLITVE NA AVELLANEDI.
26. SEPT.: MAŠA NA AVELLANEDI za brata žlebič.
Pri sv. Rozi za Franca Ilnikar. MOLITVE NA PATERNALU.
ODSOTEN bo g. Janez Hladnik od 20. do 25. sept. radi duhovnih vaj.
POROČILI so se: pri sv. Rozi TEREZIJA TERČIČ iz Podsabotina ter MIROSLAV MANDIČ iz Voloske, in IVANKA KERŠEVAN iz Rihenberka ter LOJZE RIJAVEC iz Kromberka, na Pateralu.
K SLOVENSKI SLUŽBI BOŽJI
nekateri rojaki tako malo zahajajo, da človeka kar srce boli. Včasih pustim dolge vrste ljudi okrog spovednice v cerkvi svete Roze, zato, da bi bila vselej v redu slovenska služba božja. Pevke in pevovodja nedeljo za nedeljo kljub mnogim oviram zvesto prihajajo, a rojaki ste pa tako brezbrižni, kot da ni ta služba božja ravno za vas. Slovenska maša na Av. del Čampo ni samo za tiste, kateri so sv. mašo naročili, temveč za vse, kateri vtegne-te priti. In prav gotovo da je takih mnogo. Tako žalostna je na Paternalu včasih vdeležba pri sv. maši, da je človeku do solz hudo.
Ker je postava taka, da sme duhovnik imeti dve sveti maši le, če pride vsaj 20 oseb k maši, sem mnogokrat v zadregi in bom slednjič primoran, da na Paternalu sploh ukinem sveto mašo, če ne bo vdeležba večja.
Noč in dan skrbite za telo in za kruh. Za dušo pa vam je tako malo mari, kot da bi je ne imeli. Nikar, dragi rojaki, da ne bo prepozno! Dokažite vero in postanite vredni božje dobrote s tem, da boste sto-
Se notifica que el P. Juan Hladnik se ausentard en los dias de 20 a 25 de septiembre, para hacer los ejerci-cios espirituales.
rili kar morete, da bo vdeležba pri sveti maši na Paternalu čim bolj lepa, da ne bom primoran, da sveto mašo sploh ukinem.
Na Avellanedi je slovenska služba božja mnogo lepše obiskana kljub temu, da je tam mnogo manj Slovencev kot pa jih je v bližini Pa-ternala.
-j- KARLO KUMAR, doma iz Kojskega, je tudi izročil svojo dušo Bogu. Star je bil 45 let. Nekaj tednov le je bilo njegove bolezni, katera je nepričakovano končala s smrtjo 17. avg. Mnogi prijatelji so ga spremili na poslednji poti na čakarito, kjer je bil deiežen cerkvenega pogreba. Bil je oskrbnik v ameriškem klubu na Paseo Colön 800. Zapušča ženo in sina Karla ter hčer Marijo.
Maša za pokojnika bo 12. septembra na Avellanedi, v kapeli na Man. Estevez 630.
JUGOSLOVANSKA MAŠA se bo vršila 5. septembra ob priliki spomina godu jugoslov. kralja Petra II, ki bo 6. sept. dopolnil 20 let starosti. V času bridke preskušnje, v kateri je naša domovina, se moramo vsi Jugoslovani strniti v eni vrsti, da bo tembolj veljavna naša beseda in tembolj učinkovito dejanje naših bojnih sil in naša pomoč stiskanim rojakom. Sedaj ni čas, da bi se prerekali o tem, kaj kdo sam za sebe misli, temveč je pred celim svetom naša nujna dolžnost, da smo enotni in strnjeni. V slogi je moč. V slogi je pa tudi božja pomoč.
Za to božjo pomoč domovini in trpečim bratom, za božji blagoslov prizadevanju tistih, kateri vodijo usodo domovine, za večni pokoj tistih, kateri so iz-mednaših dragih postali žrtve sedanje krute morije, bomo molili na dan 5 sept. Pridite vsi verni rojaki. Nikar ne pozabite, da je prazno vse človeško delo, če ga Bog ne podpira. V zaupni molitvi do Gospoda Jezusa, ki je sam prestal vso bridkost trpljenja, ponižanja, zasramovanja, nagote, krivice, naj bo topla naša molitev in bo izpolnjeno tudi nad nami kar veli Gospod: Karkoli boste prosili Očeta v mojem imenu vam bo dal”.
BIRMA BO.
Vsake tri leta jo imamo posebe za naše male. Prihodnje leto je torej spet na vrsti. Vzemite torej na znanje, da se bo podelil zakrament sv. birme prihodnje leto v aprilu. Bomo že javili pravi čas točne podatke. Stariše pa prosimo, da imejte na skrbi to zadevo.
V NOVO POMPEJO bomo pohiteli zadnjo nedeljo v oktobru to bo 31. okt. Ob tej priliki bomo izvršili skupno posvetitev Slovencev Srcu Marijinemu.
ŠE ENA DESETLETNICA
V ‘‘Duhovnem življenju” v avgustu 1933 se bere, da je prišlo iz Evrope 10 slovenskih šolskih sester, katere so odšlo v San Lorenzo. Prve sestre pa so prišle že pred 12 leti. Danes imajo že 7 hiš v Argentini, tri v Paragvaju in eno v Urugvaju.
Njihovo središče je v Rosariju, kjer
LA VIDA ESPIRITUAL
Revista mensual Direcciön: Pasco 431,
U. T. 48-3361 y 0095 Direc-tor: P. Juan Hladnik Admmistvaeiim : Paz Soldän 4924 U. T. 59-6413 Suscvipcion anual $ 2.—.
imajo penzionat za vseučiliške dijakinje.
Posebno veliko delo pa vrše v Formozi, kjer so letos otvorile učiteljišče. Zgradile so že lep del nameravanega zavoda in letos že deluje prvi letnik učiteljišča (co-legio normal).
PRI PROCESIJI
Na praznik Marijinega Vnebovzetja se je na Avellanedi vršila svečana procesija, katere smo se Slovenci vdeležili z našo lepo zastavo, ki je vzbujala splošno pozornost. Saj je bila tudi najlepša med vsemi zastavami, kar jih smo videli. Zbralo se je kakih sto rojakov, ki smo imeli v procesiji častno mesto.
BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA
Vsi redni člani imate v rokah članske izkaznice, na katerih imate označene molitvene dolžnosti. Vsak ima kot dolžnost moliti vsak dan 10 češčenamarij z očenašem in čast bodi.... Vsak mesec se menja skrivnost, kakor je označeno na izkaznici. Prihajajte radi k slovenski sv. maši!
Med dolžnostmi člana je tudi vdeležba pri mesečnih shodih, katerim bomo v naprej posvetili več pažnje. V septembru bo shod na AVELLANEDI 19. SEPT., na PATERNALU PA 26. SEPT.
Pri vsem prizadevanju naših dobrih pevk in pevcev je število našega zbora vedno manjše. Naloga Bratovščine je, da tudi v tej zadevi nekaj doprinese. Zato se obračamo na vse člane, da poživite zanimanje med rojaki in da pripeljete novih pevcev in pevk. Gotovo je kaj takih deklet in žen, ki bi vteg-nile prihajali k popoldanski službi božji in bi tudi s svojim glasom nekaj štorije za čast božja. Gotovo je tudi nekaj takih mož in fantov, ki imajo dober glas in ki bi tudi nekaj časa dobili in tako sodelovali pri lepoti naše službe božje in za čast božjo.
Na Paternalu in na Avellanedi povsod imamo veliko potrebo, da pridobimo kaj novih pevskih moči. Pridite in prijavite se. Saj Vam bo plačnik Bog in Mati Božja, ki plačajo človeku bolje kakor prazno človeško ploskanje.
V oktobru se bo vršil skupen shod v Novi Pompeji, katerega bomo vršili z vso slovesnostjo in upamo, da bodo navzoči nekateri drugi naši duhovniki tedaj, ko se bomo posvetili Srcu Marijinemu.
OB DESETLETNICI
28. maja 1. 1933 je prvič prinesel “Slovenski Tednik’ droben list kot versko prilogo pod imenom "Moje versko Življenje". Prva misel rajnega g. Kastelica je bila, sprego-govoriti rojakom potom časopisja. “Slovenski tednik’ je predlog g. Jožeta gostoljubno sprejel in tako je bil storjen prvi začetek “Duhovnega Življenja”.
Sprva je prihajal samo en list. Toda že 17. junija 1933 se bere poziv na naročnino te verske priloge, katero je mogoče do konce leta naročiti za L— $ kot samostojno publikacijo.
15.	julija 1933 je res prinesel “Slovenski Tednik" napovedano povečano prilogo na 4 straneh, katero je g. Kastelic izdal v posebni nakladi 500 izvodov. Tako povečana priloga je dobila novo ime: “Naše Duhovno Življenje", ki si je stavilo za prvi namen, opozarjati na božjo besedo ter dajati starišem potrebna navodila in pripomoček za verski pouk otrok in vzgojna navodila. “Malo katekizma za naše male ’, je rajni gospod Jože na prelep način podajal tako, da je bilo prikupno za velike in prijetno za male.
“Otroški kotiček" je začel objavljati humoristično in ob enem poučno povest “Storžek", katerega je vsa slovenska javnost z izrednim veseljem čitala. Otroci pa so uživali še prav posebno lepe ilustracije, ki jih je oskrbel profesor risanja Gašper Porenta.
V tej obliki, na 4 listih mere 24/32 je izhajalo “Naše Duhovno Življenje" do 16. septembra. Tisti dan je izšla ŠT. 19 “NAŠEGA DUHOVNEGA ŽIVLJENJA” že na 8 straneh v obliki 30/40 cm in stopilo pred občinstvo v presenetljivi obliki, na lepem papirju in bogato ilustrirano, kakor tudi vsebinsko razširjeno.
16.	september 1933 se more tako smatrati kot dan, ko je naša revija začela svoj resnični razmah, tako da je dan 12. sept. res desetletnica in je primerno da sc v pričujoči sep-temberski številki spomnimo na poseben način tega dogodka, ki je postavil važne temelje lepega kulturnega dela, ki ga vse do danes vrši naša lepa revija med slovenskim izseljenstvom.
Ob tej priliki je prvič zastavil pero naš priljubljeni pisatelj Fran Kraševec. Stopil je pred slovensko javnost z “argentinskimi filmi", ki so postali najzanimivejše branje te publikacije, ki je pa še vedno obstojala le kot priloga “Slovenskega Tednika".
Novo vsebino je dobilo to glasilo s slikami iz slovenske literature in zgodovine, začenši z Vodnikom in nato z vsemi markantnimi osebami našega slovstva.
“Deklica z odprtimi očmi" je bila tudi nadvse zaželjcno branje. Prostora pa so dobili tudi slovenski nadebudni dijaki v domovini. Marsikatero lepo črtico njihovega peresa je objavilo od tedaj naprej to versko glasilo Slovencev v Argentini. Med sotrudniki najdemo tudi salezijanskega dijaka Vladimirja Zmeta, ki je s svojim pisanjem vršil dvojno nalogo: koristil svojemu narodu in sebi ohranjal in izpopolnjeval slovensko besedo.
“Naše Duhovno Življenje" je začelo svoj razmah. V komentarjih uredništva najdemo razne izjave iz daljnega juga in celo iz Brazilije, s kako veliko zadovoljnostjo sprejemajo rojaki ta lep slovenski dar. Tako je ostalo “Duhovno Življenje" pod krovom “Slovenskega Tednika" do srede julija 1934. leta.
Takrat se je začel pripravljati veliki evharistični kongres v Argentini. Tudi Slovenci so se tedaj razmajali, to se pravi, jih je razmajal rajni g. Jože, ki je 25. avgusta izdal prenovljeno svoje glasilo pod imenom
“DUHOVNO ŽIVLJENJE" NA 36 STRANEH v lepem ovoju kot popolnoma samostojno "publikacijo, tednik
Z nadvse bogato vsebino. Bila je 59-ta številka s katero je publikacija dobila naslov “Duhovno Življenje".
Med sotrudniki najdemo odlične slovenske može in učenjake, tako Ušeničnika, Mala, Ujčiča in »druge vseučiliške profesorje in odličnike, s katerimi je rajni g. Jože navezal koristne stike.
Verski del je ostal pod imenom “Službenega vestnika slovenske katoliške misije". “Ženski vestnik" se tedaj prvič pojavi in ga vodi gospa Marija Vodopivčeva; otrokom pa je namenjen “Naš mladi rod", katerega vodi Krista Hafnerjeva, učiteljica na Jesenicah kot “Botra Mina".
Nova revija ima strokovno uredništvo v Ljubljani. To nalogo in ob enem vso skrb za propaagndo v domovini je prevzel dr. Debevec.
Tako razširjeno “Duhovno Življenje" v obliki 15/20 cm je stopilo v prikupni obliki in v veliki nakladi pred bralce kot samostojna “jugoslovanska družinska revija". Do 2000 izvodov se je tiskalo in razpošiljali so jo na vse strani. Gospod Jože sam že ni zmogel več ogromnega dela. Glavni sodelavec je bil inž. Ciril Jekovec. Pritegnila sta tedaj v upravo tudi spretnega mledeniča Mirka Peljhana, ki je s št. 70 prevzel vse upravne posle in je bil od tedaj pravi uradnik “Duhovnega Življenja".
Število naročnikov je narastlo do 800 v Argentini in nekaj stotin jih je bilo v domovini, v Brazilu, Sev. Ameriki, Franciji in drugod. Naročnina je bila 5,— $ letno. G. Kastelic pa je bil kaj spreten tudi v preskrbeli oglasov in je zagotovil materijalni obstoj revije z dobro plačanimi oglasi.
V	oktobru 1934 se je vršil znani evharistični kongres. Tedaj je izšla 64-ta številka “Duhovnega Življenja" kot cela
KNJIGA NA 100 STRANEH.
V	takem mogočnem zamahu se je vzdrževalo “Duhovno življenje” v vedenem b*ju z glavno težavo: od kod dobiti denarja. Kadar ni bilo s čim plačati, je bilo treba tudi kaj počakati, tako da je revija zakasnela kak teden. Da bi mogel g. Kastelic pokriti primanjkljaj, je sprejel ugodno ponudbo, ki je bila ob enem potreben počitek njegovemu napornemu in nehvaležnemu delu. Šel je za kaplana k neki počitniški otroški koloniji, kjer je zaslužil toliko, da je pokril nastali dolg in nato je spet D. Ž. nadaljevalo z novim pogonom.
16. aprila je izšla št. 87 v rjavem omotu, na katerem opozarja uredništvo na nekatera važna dejstva.
Posebno povdari namen revije: 1. je glasilo slovenskega izseljenskega duhovnega življenja, ki obsega ves kulturni, umetniški, verski, socijalni del izseljensekga življenja, zveza izseljenstva z domovino in z razkropljenimi slovenskimi drobci po širnem svetu.
2.	Skrb za versko in narodno vzgojo mladine. Temu delu je služil “Kotiček botre Mine", “Deca roma okrog doma" ali “Naš mladi rod". •
3.	Ženski vestnik je imel namen služiti potrebam slovenske izseljenske žene in mladenke v vseh zadevah vzgoje in gospodinjstva.
4.	Stik z domovino so gojila pisma in opisi slovenskih pokrajin, katere razvija spretni pisatelj Rado Bednaržik 3 opisom mnogih primorskih pokrajin.
5.	Po Argentini vodi bralce Fr. Kraševec s svojimi zanimivimi filmi.
.Ta veliki namen skuša D. Ž. vršiti kljub neverjetnim težavam. Saj je bila prav tedaj v deželi velika kriza. Slovenci smo imeli dva tednika: “Slovenski tednik" in “Novi list", tako da je bil s tem obstoj tretji tedenski publikaciji znatno obtežen, čeprav je bil namen D. Ž. povsem različen od obeh tednikov.
Kljub vsem težavam je št. 87 izšla v 3000 izvodih. Zavedni naročniki so dokazali zelo mnogo dobre volje in so zlagali za tiskovni sklad, toda vse to ni moglo premagati visokih stroškov, kateri so bili mesečno kakih 650 $.
IZSELJENSKA SPOMENICA
Ker se je prav v tistem času na prav poseben način načelo izseljenske* vprašanje reševati v domovini, kjer je bil sklican izseljenski kongres, je g. Kastelic hotel izrabiti priliko za obisk v domovino, kjer je upal najti nekaj materijalne pomoči in pa tudi pomočnika za delo, kateremu ni mogel biti sam kos.
Po temeljitem študiju, na podlagi mnogih izkušenj, ki si jih je nabral v Franciji in Argentini, po posvetu _ drugimi rojaki, je priredil 25. maja 1935 št. 90 D. 2. z izseljensko “Spomenico”, katera je bila nato predložena slovenskemu izseljenskemu kongresu, ki se je vršil v okviru ljubljanskega evharističnega kongresa 27.—30. junija 1935.
Razvoj dogodkov je g. Kastelica končno res pripravil do sklepa, da obišče domovino, kar je seveda imelo posledice za razvoj D. 2., ki je ostalo med tem v rokah g. Peljhana, a uredniške posle je vodil iz tujine g. Kasetlic, ki jc v septembru 1935 odpotoval v domovino. D. 2. jc izhajalo ta čas samo enkrat na mesec in od tedaj je ostalo in še danes je mesečnik.
NOV UREDNIK
Prve dni v marcu so presenečeni naročniki D. 2. dobili št. 103 D. 2. v katerem se je prestavil novi izseljenski duhovnik Janez Hladnik, ki je prišel 1. marca 1936 in takoj izdal D. 2., ki je ostalo v njegovih rokah do konca tistega leta.
Septembra 1936 je prišel č. g. David Doktorič in v oktobru se je povrnil g. Kastelic, ki je pripravil lepe načrte za nadaljni razvoj “Duhovnega 2ivljenja”, katerega je imel zamišljenega kot tednik. Toda oba stanovska tovariša, tako g. Hladnik kakor g. Doktorič sta spoznala, da ni nikake resnične potrebe po novem slovenskem tedniku, ker sta oba obstoječa naša lista rade volje dajala na razpolago potrebni prostor. Tako je slednjič obveljalo mnenje, da je dovolj lep mesečnik kot verskokulturna revija.
Z letom 1937 je spet prevzel vodstvo D. 2. g. Kastelic, ki je izdal zaporedoma tri izdaje, ki predstavljajo začasno višek D. 2. Št. 114 nosi naslov “Dekletom” in je dragocen knjižni dar izseljenskim mladenkam. Št. 115 je izšla za Velikonoč. Po obsegu je bila še večja in vsebinsko jako bogata. Št. 116 je pa posvečena Rosariju. Ta trodclna izdaja na 212 straneh, delno hrvaška, delno španska, delno slovenska, je dragocen sad mnogega dela rajnega g. Kastelica in poda pestro sliko jugoslovanskega izseljenstva v provinciji Santa Fe. Izšla je v 5000 izvodih.
Ta številka je presegla finančne zmožnosti uprave, zato je bilo treba malo počakati, da se zagotovi gospodarska stran revije. Zato je začasno spet prevzel vodstvo D. 2. g. Hladnik. V isti skromni obliki kot preje je vzdržal D. 2. do konca 1937. Z novim letom je bila oblika spremenjena v nekoliko večjo.
SLOVENSKIM MATERAM
Majnika 1938 jepa spet presenetilo bralec D. 2. s svojo 125. številko, posvečeno slovenski materi, ki je izšlo na 36 straneh v obliki, kakor jo ima še danes.
Do konca leta je izšlo šest takih številk, v katerih jc D. 2. doseglo višek tako vsebinsko, kakor tudi po uredniški dovršenosti. G. Kastelic je bil mož estetike in tudi literarne izobrazbe. Onih šest izdaj duhovnega življenja so nesporno leposlovni višek in vsebinsko najbogatejši dar naše revije. G. Kastelic je bil temeljit v vsem in je v tistih sadovih svojega dela podal nesporne dokaze svojih zmožnosti.
2al ni bil tudi praktičen računar in je spravil v nesorazmerje izdatke in dohodke.
Tako je z letom 1939 spet nastala kriza v upravi, katero je spet rešil g. Hladnik, ki je prevzel D. 2. in s št. 132 v januarju 1939 postavil revijo na položaj v katerem danes stoji.
V teku prehodnih let je število naročnikov znatno upadlo. 1935 je bilo zapisanih nekako 800. Število, katerim se je pošiljalo je ostalo na tej višini, toda plačujočih naročili-
Despachando “La Vida Espiritual". — Personal de la admi-nistraeiön y de la imprenta.
Znani obrazi: G-. Janez Hladnik (urednik), Stanko Baretto (lino-
tipist), Jože Ivanič (tipograf) in Josip švagelj (korektor).
niso 1. 1937 prevzele uprave slovenske šolske sestre na Pa-
kov je bilo koncem 1938 komaj 500 in se je tedaj tiskalo le 800 izvodov. Od tedaj pa se je D. 2. ustalilo. Vsako prvo nedeljo v mesecu so naročniki dobiti gotovo novo številko, ki je prinesla vedno mnogo zanimive vsebine, v skladu Z namenom revije. Vsa poglavja, ki so pomembna in zanimiva za izseljenca, so našla svoj prostorček. Pojavil se je tudi opazovalec, katerega namen je vzdrževati zlasti stik z domovino in z rojaki v izseljenstvu.
Število naročnikov je od tedaj stalno rastlo in je danes preseglo že 1350, kar pa še nikakor ni dovolj za 25.000 Slovencev, kolikor nas je v Argentini in še bolj nesorazmerno s celotnim izseljenstvom Južne Amerike, ki znaša 40.000' Slovencev.
Naročnike ima D. 2. tudi v Sev. Ameriki, v Brazilu in v skoro vseh deželah Južne Amerike. Toda velikanska večina je v Argentini.
Med naročniki šteje tudi lepo število naših prijateljev, ki so Izrazili željo, da naj objavlja D. 2. tudi kaj v španskem. Temu namenu sluzi sedaj redno kak spis o položaju v domovini, nadalje obširnejši članek verske vsebine, nato eno poglavje slovitega romana “Pod svobodnim soncem”, ki ga prevaja Darinka Čehovin, njena sestra Vanda pa ilustrira. Tudi “stran za mladenke” pove koj po kasteljansko in slednjič “Una pagina de historia” kadar jc mogoče.
Ta španski del revije je v sedanjem času potreben kot dobra propaganda, ker po njem nas spoznavajo drugi; je koristen tistim našim, kateri so se našemu jeziku že odtujili; jc ['»a umesten tudi zato, ker je tako navodilo dala oblast in jc tako “Duhovno 2ivljenje” izven vsake nevarnosti v slučaju nastopov proti tujejezičnim publikacijam.
UPRAVA
je bila zadeva, ki je mnogokrat delala bridkosti vodstvu revije. Najprej so se za to delo žrtvovali gg. Lakner, Blaznik, Škrbec in še mnogi drugi, katerim vsem gre ob desetletnici topla zahvala.
Nato je prevzel te posle z inž. Jckovcem g. Mirko Peljhan, ki je ostal kasneje sam in je vodil upravo 18 mesecev. Pol leta sta imela nato upravo v rokah gospa Ivanka in Ludvik Mislej. Ko se jc gospod Hladnik preselil v Parque ^ ;ltri^’S' s^rl	upravo v rokah Rudi Škapin in Franc
Gomišček. Eno leto jc nato imel to skrb g. Andrej Lah dokler niso 1. 1939 prevzele uprave slovenske šolske sestre na Pa-ternalu, ki se danes to neprijetno delo z neprimerno požrtvovalnostjo vodijo. One imajo v rokah seznam naročnikov one pišejo naslove, razpošiljajo opozorila.
I ričujoca številka je že 188-ta. Uprava je hotela na viden način opozoriti z njo na desetletnico “Duhovnega 2iv-Ijenja”.
DIEZ AfiOS DE LABOR
En abril hizo diez anos, llegö a la Argentina el P. Jose Kastelic, para atender las necesidades espirituales de los eslo-venos que se hallaban en este pais.
Fronto se diö cuenta de que el ünico modo eficaz de cumplir con su mision seria una publicacion, dado que las distancias, la diversidad de las ocupaciones y las multiples circunstancias del trabajo de los miles de connacionales haccn imposibles reuniones. dominicales. En seguida se puso en contacto con el semanario esloveno que benignamente le cediö una pägina, que apareciö por primera vez en abril de 1933.
A los dos meses ya crecio el humilde boletin religioso a 4 paginas.
En setiembre progreso hasta. independizarse parcialmente, porque ya Se establece su administraeiön propia atendiendo a su circulo de leetores y abonados que crecen constantc-mente. Todas las semanas aparecian 4. paginas de tamano grande que ofredan a la colectividad todo lo necesario para la vida religiosa en su nueva situacion. Material para chicos y grandes, para el corazdn y la inteligencia, para mantener contacto con la patria y para aclimatarse a su nuevo pais, todo esto supo el redaetor, P. Kastelic, condensar en las 4 paginas que continuaron publicandose hasta agosto de 1934. UN PASO ADELANTE.
Los leetores de las revistas dificilmente pueden darse cuenta de los sacrificios que cuestan las lecturas que cllos pueden obtener por algunos centavos. Tal es el caso tambien de “La Vida Espiritulal”. Como una buena madre lo da todo por sus hijos, asi tambien el P. Kastelic quedaba sin un centavo y pasaba muchas noches en vela, para ofrecer a sus connacionales este alimento espiritual.
En ese tiempo estaban todos los catčlicos argentinos en los preparativos del Congreso Eucaristico internacional quc dio tanto fruto espiritual. Tambien nuestra revista le dobe mucho de su progreso. Para hacer su trabajo en pro del Congreso mas efectivo, se decidič el P. Kastelic, a presentar su publicacion en nueva forma. El boletin de 4 paginas de
Od januarja 1939. je D. Ž. izhajalo stalno na 20 stra* neh sedanje oblike. Vsako prvo nedeljo v mesecu je bilo v rokah svojih bralcev.
Nekateri znajo ceniti trud tistih, kateri revije izdaja' mo z mnogimi žrtvami. Kdo bi preštel in pravično nagradil dolge ure, ki jih žrtvujejo častite sestre s pisanjem naslovov in vodstvom uprave! Nihče ne ve, koliko časa in dela je vloženega v lepem prevodu romana “Pod svobodnim soncem”.
Kdor zna ceniti vse to, pač ne bo znaničljivo vrgel pod mizo ta lepi knjižni dar, katerega za skromno vsoto 2.— $ na leto dobi vsak mesec.
Žalostno je poglavje o tistih, katerim prihaja D. Ž. potem pa to celo taje — in pri njihovi laži sem vidci v vrtu pred hišo razcefrane liste. — Menda bero le najmanjši pri hiši.
Vsak naš kaj vreden človek naj smatra za svojo slovensko dolžnost, da naroči in čita to našo revijo, ki nam dela čast pred mnogimi drugimi narodi v tej deželi. Opozorite tudi sosede in znance, naj se naroče.
Naj sppmnimo še na to, da ima 'uprava pri vsaki številki več kot 50 $ primanjkljaja, ker so stroški znatno narastli, posebno papir je podražal in ker izdajamo revijo na lepem papirju. Sedaj je radi poštne podražitve strošek narastel še 30,— $.
Zato pa prosimo, da kaj prispevate tudi v tiskovni sklad, s čemer je omogočeno brezplačno pošiljanje revije kakim siro' mašnim družinam in je pokrit primanjkljaj.
Prav za kritje primanjkljaja pa bo šel tudi del dobička prireditve, katere se boste 12. sept. gotovo vdeležili.
Rev. P. Jose Kastelic, fundador de la Revista, muerto en la ascensičn del Aconcagua en 1939.
Samo kdor je imel kdaj v rokah uredniške posle zna pravično oceniti delo rajnega g. Jožeta Kastelica, ki je žrtvoval ves čas, vse zmožnosti in ves denar za napredek “Duhovnega življenja’’.
papel diario -se transforma en una revista simpatica de 40 paginas, tamano chico, con un mapamundi en la tapa, para simbolizar su finalidad de vincular a todos los eslovenos emigrados con su patria. El 23 de agosto de 1934 aparedo en tal forma el No. 59 con el nombre “La Vida Espiritual”, en calidad de “Revista familiär ilustrada yugoslava, de cultura general, para la mujer y el hogar”.
Luchando con muchas dificultades economicas, ya quc gran parte de la colectividad eslovena sufria las fatales con-sccuencias de la crisis geheral de aquellos anos, se mantenia como publicacion semanal, mientras hubo fondos. Para ase-gurar estabilidad a su trabajo, decidič en 1935 el P. Kastelic, hacer un viaje a la patria, para encontrar colabordores.
NUEVO REDACTOR.
Eslovenia no tema una escasez seria de sacerdotes, pero tampoco sobraban, de modo que le costč trabajo al Padre, conseguir permiso para llevarse dos sacerdotes que se le ofre-cieron para el apostolado entre los emigrados eslovenos en la America del Sud.
El P de maržo puso el pie en la Argentina el redaetor actual de la revista, P. Juan Hladnik, que se hizo cargo en seguida dela colectividad y no tardo en publicar el No. 103 de la revista, que desde entonces quedö mensual, ya que como tal, con menos mconvenientes, con menos gastos, pue-de igualmente cumplir con su mision.
En setiembre regresč el P. Kastelic con el P. David Doktorič, que se hizo cargo de la colectividad de Montevideo. En 1937 el P. Kastelic volvič a tomar la direccion de la Rc-vista quc un ano mas tarde pašo definitivamente a manos del P. Juan Hladnik, que en 1939 dio a “La Vida Espiritual” la orientacion actual. Ademas de ser organo oficial de la vida religiosa, de brindar a los padres consejos para la cducacion, orientar la colectividad en los asuntos sociales y mantener contacto entre los hijos desparramados de nuestra nacičn, se dio a la revista tambien la finalidad de servir como interme-diaria. entre lo yugoslavo y argentino.
Desde entonces publica siemprc algunas paginas en caste' liano, sirviendo a la vez a nuestros amigos argentinos y a aquellos de la colectividad, que ya hicicron del Castellano su propio idioma.
Con el No. 188 quicre “La Vida Espiritual" celebrar sus diez anos de trabajo. Durante esta čpoca se ganč muchos amigos, a los cuales agradece sinceramente su apoyo moral y material. Pero tambien insiste en pedir a todos que no
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Danes tukaj, jutri tam, drugi kraji druga mesta
če mi všeč ni, pa drugam urno me popelje cesta...
Takole je krožil slovenski pevec in je menda mislil tudi na tiste, katere je odpeljala tujina in jih raznesla na vse vetrove. Pa je za njimi poslala tudi take, ki naj bi imeli skrbeče srce za one razkropljene sinove, kakor mati čuva nad svojimi otroci. Taka je moja naloga in zato mi moja dolžnost večkrat porine potno torbo v roke.
Zato sem se podal na pot, da pogledam kje so in kako žive oni rojaki, ki so šli loviti srečo na sever v Čako. Že dolga leta sem izdeloval načrt, da pogledam tja gori proti severu, toda vedno je kaj vmes prišlo in mi moje zamisli pokopalo. Tam o Božiču se je mudil v Buenosu France Kambič, znani lesorezec v Čaku in me spominjal na mojo besedo od preje; zopet je bil v aprilu tukaj Srečko Ferfolja in slednjič sem res poiskal v pratiki čas, ki naj bi bil naprimernejši za obisk v Čako, kjer je poletje nekaj prav nevšečnega, zima pa prav mila. Torej od 4—18 julija naj bo čas za moj obisk in pri tem je ostalo. Bilo je 4. julija ob 19 uri, ko me je potegnil vlak iz Retira proti Rosariju.
Mogel bi vzeti direkten vlak s FCE (državna železnica), ki gre iz Retira ob 10 uri in pride drugi dan popoldne ob 3 uri v Säenz Peno v Čaku. To je najbolj hitra in tudi udobna pot. Toda moj načrt je bil tak, da se oglasim tudi v Rosariju in v Santa Fe. Pa, človek mora tudi račune delati! S. FCC A z vlakom ob 19 uri do Rosarija, nato pa naprej v Santa Fe s pulmanom pride človek ceneje in hitreje kot pa z direktnim vlakom državne železnice, ki trese 10 ur.
Brez prestanka je šlo, da je bilo veselje. V Cam-pani smo pač nekoliko zavrli brzino, ko smo hiteli mimo brezkončne vrste tankov za nafto. Campana je namreč postala zelo vazna točka za petrolejsko industrijo.
Naprej smo se gnali. Skozi noč so bežale mimo nas brleče lučke v hišah, pocestne svetilke v vaseh in tudi kak redek avto je tipal s svojimi žarometi za cesto. Pa so mnogo bolj redki ti automobilski tekači kot preje. Nafte ni! Prav to mi je bilo že na zadnjem potu v zapreko! To pot pa mi je pisal Ivan Movrin iz Čaka: “Auto bo, nekaj nafte imam pa bo prav prišlo, če morete dobiti kak bon, zakaj pota so dolga”. Kar zasanjal sem tja nekam v Čako in zavijal po gozdnih cestah, kakor nekoč doma — seveda le s kočijo domišljije, — zadovoljen s tem da sem si mogel dobiti nekaj potrebnih bonov, ko me zdrami vprašanje sopotnice: “Katera postaja pride sedaj”...
Najbrže ni bilo radi postaje, temveč radi razgo-
dejen prestar su ayuda mäs eficaz, tambien en adelantc, pri' mero cumpliendo con la suscripcičn, luego consiguicndo iiue' vos abonados, contribuycndo tambien con alguna donacion para cubrir el deficit, pues los gastos han subido notable' mente, micntras que la suscripcion se manticne siemprc en dos pesos.
Tambien cuenta con la presencia de todos sus amigos en el gran festival, que organizara "La Vida Espiritual” el 12 de septiembre. Conmemorando la fecha del decimo ani' versario de la Revista contribuiran moral y materialmente todos los concurrentes a la realizacion de los nobles ideales que defiende csta nuestra revista cultural y religiosa. /
LA DIRECCLON.
vora, katerega je hotela začeti. Bilo ji je že odveč, molčati dve dolgi uri, ki sta meni kaj hitro minili, ker mi je ostal še večji del dnevnih dolžnosti, ki sem jih med vožnjo dokončal.
Potnica je bila učiteljica in je šla v Baradero, ki mi je nato zgovorno razlagala veličino tistega kraja, kjer je tovaren kot v Buenosu, ljudi pa malo manj. .. Prav gotovo! Saj je več kot 30 šol v kraju.
Koliko je pa cerkva in duhovnikov?
Ena cerkev, ena kapela in 2 duhovnika, tak je bil odgovor. Seveda je nekaterim še to preveč. Tudi mnogim šolarjem se najlepše zdi tedaj, kadar ni pouka. Se jim zdi odveč, da bi se učili slovnice in računanja in spisja. . . Zato ker bi se raje lepo zabavali in razgrajali in okrog drveli. To je zanje — za nezrele otročaje.
Prav kakor je nerazsodnim šolarjem odveč šola in šele tedaj spoznajo, ko so že prišli k pameti, da so bili kot razbrzdani otročaji vredni in potrebni palice, čeprav so tedaj proti njej brcali in kričali; prav kakor nezreli otroci beže pred koristnim naukom in zasluženo kaznijo, tako se tudi spridenim in brezmiselnim ljudem zde cerkve in duhovniki nepotrebna stvar. Takih je menda tudi v Baraderu nekaj tisoč in zato jim ni treba ne božjih hiš ne pridigarjev, kateri bi jih “strašili s peklom”. . . Pametni ljudje v Buenos Airesu pa, kateri srečavajo tiste, kateri prihajajo za kruhom v Buenos Aires iz Baradera, kmalu sprevidijo, da njim, kakor drugim podeželanom nekaj manjka: vzgoje in pridnosti, dveh stvari, katere more dati samo cerkev, ki človeka uvaja v življenje kot je zapovedal Bog, ki je življenju gospodar in vsem ljudem sodnik. Zato je toliko zanikrnih delavcev, zato toliko tatov, zato toliko barab, postopačev in lenuhov, ker jih je vzgajala le šola, to se pravi vrtoglave učiteljice in lahkoživi učitelji, cerkve pa ni mogla dovršiti šolske nepopolne in včasih celo zgrešene vzgoje. Vsi stariši se o tem prej ali slej sami prepričajo... Seveda zato vseeno še ni konec tistih, ki pravijo da narod potrebuje le šol, bolnic in knjižnic — cerkve so pa nepotrebne.. . Tako se v zgodovini človeštva vedno ponavlja ista skušnjava, v kateri sta bila Adam in Eva: ‘ ‘ Nič se vama ne bo zgodilo ne, le oči se vama bodo odprle in bosta kct bogova...”. Takole oglašajo takozvani borilci za “člo-1 večanska prava”: Izobrazba in kultura bo svet osrečila in nadomestila vero, ki je v prejšnjih časih ljudi držala na brzdah. Sedaj je pa šol in knjižnic in izibrazbe na premnogih krajih toliko, da je premalo tistih, kateri naj bi se učili. .. A ljudje so pri vsej tisti zunanji, zgolj umski izobrazbi, padli globoko, globoko pod višino sreče, zadovoljstva, srčne plemenitosti, gospodarskega in socijalnega ravnotežja, ki je vladalo tedaj, ko je veljal kot prva in najvažnejša znanost — kate-kizcni
OJ HIŠICA OČETOVA
Mal’ vetrič je pihal mal dež je rosil. .. To je pa že ustaljena postava: kadar grem v Rosarijo je dež. Ali bo to pot kaj drugače? Saj je bila prav mrzla moč! Pa glej si kaj. Ko smo postali v San Nicolasu, so nas
pričakali ljudje z odprtimi dežniki--- Zmočil se res
nisem, toda dež je bil...
Komaj se je ustavil vlak in se je vse rinilo k izhodu, sem že opazil bratranca Metoda, ki je bil pa še bolj bister, kajti že me je videl skozi okno.
Kaj novega? Torej brata Franceljna ste zgubili? Tak fant! Kaka škoda!
Ti si ga poznal dobro?
1G6
Kako ne. Saj sem bil pri vas na domu neštetokrat. On je bil mojih let. Tukajle imam še nekaj spominov. Škoda, da mi ni prišlo na misel, da bi vam poslal te fotografije. Sedaj vidim, da niste imeli nobene, kjer je Francelj tako naraven kot na tehle dveh. Saj še ni štiri leta, ko sem z njim govoril. ..
Lepi so spomini na dom, pa so grenki, tako strašno grenki v tem bridkem času, ko človek trepeta pred resnico, ki jo sluti. Na klopi pred hišo... nad vrati nazidek z letnico in črkami, okna z železnimi prečkami umetno zakrivljenimi, na kljuki kose, na “ganku”
žare nageljni, dehti rožehkravt, gorč begonje...............,
zorni spomini, v katerih je zgoščena vsa mladost, vsa tiha ljubezen, ki nas je družila, vse grenko gorje, ki sem ga utopil nevidno in neslišno, ko sem se poslavljal, vse veselje, ki nam je žarelo iz obrazov, ko smo si spet podali roke po dolgih ločitvah, vsa lepota tihožitja v kmečkem delu in življenju, spomin poslednjega “Z Bogom! ’ ’.
Oj hišica očetova, Bog živi te.
Zdaj se ločiti morava, Bog živi te.
A tega nihče ne pove, al te kedaj hom videl še....
Srce pa moje ti zvesto, Bog živi te.
Do konca dni ostalo ho! Bog živi te.
Skazala si mi milosti, ki moč jih pozabiti ni.
Ne žabi ti me zvesti dom, Bog živi te!
če tudi te ostavil bom, Bog živi te.
Pri meni noč in dan mude se tvoje ljube misli vse.
Bog živi te še enkrat zdaj, Bog živi te.
Pozdravljam te domovja raj, Bog živi te.
Obvaruj naju Bog oba, ohrani zvestega srca
Le malo je še manjkalo do polnoči. Mnogo več pa do tistega, da smo se porazgovorili o tem in drugem.
Ni še mesec, ko so dobili od doma vesti. Klicani so bili na škofijo v Rosariju, kjer so jim izročili pozdrave cd očeta in plačan odgovor nazaj v črni vrh nad Idrijo. Še so jim živi vsi in vsi še na svojih mestih. .. tako je bilo v majniku, ko je bilo pismo doma oddano...
Naslednje jutro, 5. julija, je bila maša pri sestrah. Tudi za naše sestre je moj obisk dan posebnega spomina. Zbrale so se k sveti maši in tako lepo zapele, da
Un detalle de Ljubljana (Lubiana), Capital eslovena.
Una fuente antigua, el monumento del Rey Pedro I., el palacio obispal y las torres de la catedral.
Pogled izpred magistrata na škofijo.
mora njihova proseča pesem prodreti do neba... in kako bi ne bila silna naša molitev in prošnja v tem usodnem času, ko naši dragi tako strašno trpe. . .
Do ene ure sem imel časa v Rosariju. Kar hitro nekaj obiskov! Moral sem na škofijo, kakor je cerkvena postava, da mora duhovnik takoj dobiti potrebne pravice. Zvonim in zvonim... Pa je bilo kot včasih, ko smo otroci klicali murenčke: “muren, muren, pridi ven, bomo dali kcmat na vrat, bomo šli repo sejat. ..
Ni ga bilo murenčka. pa tudi vrata se niso odprla... Zvonci so v krizi, gluhi in mutasti siromaki. No, pa je bilo kmalu vse v redu,
S PULMANOM V SANTA FE
Vlak rabi do tja 5 ur. Pulman jih napravi v treh. Je 180 km pota. Vsako uro odrine en “TATA”, ki je zelen in vozi direktno. Ima 12 sedežev. Če je potnikov toliko, pa tečeta tudi dva voza. Pulman “Rapido” je pa bolj velik; vzema potnike tudi po poti, vozi pa zato eno uro več. Vožnja stane tja in nazaj 8.40 $. Naravno da v takih pogojih vlak sploh ne oskrbuje lokalnega prometa med Rosarijem in Santa Fe; vozijo tam le direktni vlaki iz Buenos Airesa v Cordobo, Tu-cuman in v Čako, kateri tečejo po tisti progi.
Udobno smo se namestili in bliskovito so brzele mimo nas hiše, vasi in pokrajina, polna svežega zelenja v igrajočem soncu.
Kdor bi sodil Argentince po rogovilasti mladeži v Buenos Airesu, ki je žlobudrava kot papiga ali kokoš, kadar jajce znese... bi pač menil, da je padel na drug svet, kadar se znajde v svečani tihoti, kot je vladala v našem vozilu. Kot da smo v cerkvi. Do prvega postanka, ki je na pol poti, ni nihče nobene zinil. Šele naprej je bila stvor j ena zveza med sopotniki, in so se začeli tudi razgovori. Meni je bilo na skrbi eno: kaj bo z vremenom. Če me bo v čaku preganjal dež, bo grda smola. Ni k temu kazalo. Saj je pihal prav hladen veter in nebo je bilo skoro brez oblačka.
Kmalu smo bili v mestu mostov. Deset km pred mestom se začno mostovi, ki iih vidiš na vse kraje, kot da so jih gradili za zabavo. Eni stari, drugi novi; eni vodijo v Cordobo; drugi kažejo v Rosarijo.
Za nami so bila širna polja, lepi pomarančni nasadi, in gladka cesta, pred nami pa staroslavno mesto Santa Fe, ki je izhodišče za vse severne argentinske dežele.
Bila je ura 4 popoldne. Torej kar takoj na postajo, da uredim za vožnjo naprej. Vlak odide ob 9 uri. Kje pa je postaja?
Napotili so me, češ da ni več kot 6 kvader od tam, kjer se ustavi pulman. Res je bila postaja, toda kmalu sem zvedel, da moram drugam. To je “francoska postaja”, so mi pojasnili. Tamkaj ima izhodišče provincialna železnica Santa Fe. Državna postaja je pa drugje. Torej kar urno. Časa je malo in če bom motovilil slepo na okrog, ne bom nikogar našel in vendar je bil moj načrt, da poiščem tudi v Santa Fe naše rojake. Torej kar na taksi in čez par minut sem bil na pravem, mestu.
Vozni listek za Säenz Pena, tja in nazaj in posteljo sem prosil. Niti malo nisem podvomil, da bo kaka nevšečnost. Saj so mi v Buenosu povedali, da tam ni nikdar zadrege za spalni voz.
Pa me je pogledal čez naočnike službujoči uradnik in menil: težko bo kaj. Imamo trideset postelj prošenih in pravijo, da je vlak že sedaj preobložen, da ne bo mogoče nobenega voza več priključiti.
Bo, kar bo. In obljubil mi je mož, da bo storil vse, kar mogoče. Jaz pa kar naprej s taksijem v oni del
mesta, kjer žive naši ljudje. Toda, kako jih bom našel? Zastonj sem iskal po spominu, zapiski so pa doma ostali. Dobil sem si seznam mestnih ulic in ugibal in Slednjič dognal: Takole bo: Urquiza in Llerena. .. Tam živi Pertot, tam žive tudi drugi rojkki.
Vse lepo in dobro. Toda mojemu vozniku je bilo vse tisto španska vas, tako da sem slednjič velel naj ustavi, pa si bom že kako drugače pomagal. Kar pot pod noge v smeri, kjer sem domneval iskano ulico.
Jej, jej. Če bo takole v čaku? sem malodušno stopal po netlakani ulici, razorani z globokimi brazdami, ki so tonile v umazanih lužah... Ko sem tako iskal stopinje naprej, me pozdravi fantek:	“Dober dan,
gospod”.
Kaj si Pertotov, sem pogledal pobiča, ki me je že povabil, da naj grem v njihovo hišo. Na pragu pa je že bila mama.
Saj so me čakali, samo vedeli niso od kod in kdaj in tako smo se dobili in sem v dveh urah časa, ki sem jih še imel, obiskal rojake, katerih je pet družin tamkaj v bližini.
Večerja bo pa pri nas. Seveda po domače, je povabil Lojze Pertot, ki je prav tedaj že prišel iz svojega dela.
Z LESENO ŽLICO	" ^
Nisem odklonil ponudbe. Tako smo sedli in si tudi marsikaj povedali. Tudi v Santa Fe so se oni dan zganili naši ljudje. Vsi, kar je tam jugoslovanskega, so se zbrali na skupnem asadu. Bilo jih ie kakih 30, največ Slovenci. Tudi nje je dvignil Draža Mihajlovič, tudi nje je dvignila domovina. Kot sad tistega prvega zbora naših ljudi se je sestavil narodni odbor, kateri ima sedaj v rokah naslove večine rojakov in pa tudi željo, da bi se gojila in vzdržala skupnost med rojaki. Lojze Pertot se je s tem največ trudil in ko sem spoznal njegovo družinico, sem spoznal, da je pri njem pravi slovenski dom. Otroci prav lepo slovensko govore, čeprav naše besede prav nikjer druge ne slišijo kot doma v hiši; kot najbolj viden dokaz slovenskega doma me je pa presenetila — lesena žlica. Da, lesena žlica, prav po ribenškem vzorcu: “od ta velkih ujst so mero vzeli, žlice delati začeli... Saj so bile tudi druge žlice na mizi, toda jaz šem si raje leseno vzel. Odkar sem bil zadnjič na mojem rodnem domu, od tedaj je nisem imel v rokah. .. Prav zares, da se mi je zdela jed bolj dobra z leseno žlico!
Pa naj bo žlica taka ali onaka, naj bodo žganci ali zelje, župa ali šmoren. .. ura je stekla in treba je bilo naprej. Le mimogrede sem še pozdravil kranjskega Janeza Bukovnika, ki je bil z eno nogo že v postelji, ko sva z Lojzetom potrkala, in Ižanca Toneta, kateremu sem še izpulil eno steklenico vina, da me bo grela po poti, katera se je obetala prav mrzlo.
Ko sem potrkal na železniški blagajni sem zvedel, da ni s posteljo nič... “Torej lahko noč in na svidenje”, sva si z Lojzetom še podala roke in smo odhiteli v temo.
18 ur bo tele vožnje, ki je dolrra 800 km. In če si bom moral ves čas mehčati kosti na trdih klopeh?
Ko je bilo v iedilnem vozu konec večerje, sem jo kar tja nameril. Naročil sem si čaj, se oborožil z branjem in pustil v nemar nevšečnosti potovanja, čez čas pokličem upravnika jedilnega voza in sem povedal, kakšen je moj načrt.
“Tukaj sem in tukaj ostanem.”
Debelo me ie pogledal. Ni me razumel. Zato sem mu ponovil in pribil, da me spravi ven samo s policajem, katerega pa menda nima na vlaku.
Pa je bil mož drugačnih misli kot jaz. Da se čez
noč jedilni voz zaklene.
Pa saj jaz nimam nič proti temu. Saj bom še bolj v miru. Vsekako bom tukaj bolj udobno kot v potovalnem vozu. Kar za “serena” naj me postavi, pa bom pri zaklenjenih vratih vse dobro varval. Ali pa mi poiščite posteljo. Saj tako bom še bolj vesel in hvaležen.
Ni bilo tega pol ure, ko je prišel vlakovni načelnik in mi ponudil, da ima na razpolago posteljo. “Samo, treba bo zgodaj vstati”.
Naj bo zgodaj.. Tega sem vajen. Kdaj in kje?
V Tostado. Okrog 6 ure zjutraj, ker voz gre v Tucuman.
Boljše nekaj kakor nič in nazadnje sem le res dobil prostorček, kamor sem zleknil svoje kosti. Res je bilo visoko gori pod streho in še dobri smrčači, — če bi jih meril po smrčanju, so bili trije debeluhi, — so mi celo noč delali muziko. Bil je dovršen koncert, najbolj glasen prav tedaj, ko je vlak stal na kaki postaji in bi človek sladko zaspal. Malo je bilo spanja za tistih 6.40 $, pa vendar sem bil zadovoljen, kajti čutil sem, da je zunaj strupena zima, ki bi me nemilo grizla v noge, kakor sem našel druge, ko sem se ob 6 uri moral pomakniti na svoje mesto v potniškem vozu.
Kar cepetali so potniki v mrazu. Ko se je zdanilo, ni mogel dan v vlak. Začudeno sem opazil, da cveto ledene rože na vlakovih oknih, zunaj pa je bila vsa pokrajina siva v debeli slani. Tedaj sem pa razumel tudi, zakaj mi ni hotela priteči voda v spalnem vozu. Cevi so zamrznile. .. Bil sem že daleč na mrzlem jugu in v visokih argentinskih gorah, toda ledenih rož pa še nisem videl do tistega dne 6. julija na prehodu iz provinci j e Santa Fe in čaka.
Med sopotniki sem našel tudi duhovnika. Bil je župnik iz Tostada, ki ima 240 km dolgo in 150 km široko faro. šel je z vlakom v kraj Pedro Ituralde, kjer je imel tisti dan mašo. Vlak je brzel skozi ravno deželo, ki je kazala le še skromne sledove lepega gozda, kateri se je moral umakniti sekiri. Sem pa tja je kaj obdelanega polja, večinoma pa je videti le živino in konje tam kje v dalji.
Gnali smo se naprej in tako zelo želeli da bi preje prišli in nadomestili enourno zamudo, katera se je večala od postaje do postaje, da so se vnela tudi drva v skladišču. Čudno se mi je videlo od kod toliko dima, zato sem na prihodnji postaji stopil, da vidim in res so imeli grdega opravka, da so pogasili ogenj, ki je nastal v skladovnici kebrača, s katerim kurijo vlak. Na, ta je pa lepa! Potniki trepetajo mraza v vlaku, oni so si pa kar še en ogenj zakurili tam spredaj!
Kmalu je sonce posnelo slano. Tukaj le, tako mi je razlagal sopotnik, je bila pred tremi leti lepa kolonija. Dve leti je tega, od kar teče tod železnica. In kmalu tedaj, ko so progo zgradili, je bil velik dež. Vodi je železniški tir zaprl naravni odtok in se ie razlila v drugo smer. Vsa kolonija, ki je imela 180 kolonov, je bila preplavljena in vničena.
Dalje smo hiteli.Zemlja vsa nabrana v malih kopicah. Morda so to štori drevja, ki so ga izsekali, sem mislil. Pa sem kmalu zvedel: to so mravljišča. Eno pri drugem, daleč tja, kamor so oči nesle, nič drugega kot mravljišče pri mravljišču. Tisti svet ni vreden za nobeno drugo rabo kot za pašo.
Pa je bilo tudi mravljišč konec in se je pokrajina izgladila. Kakor umeten nasad je stopila pred nas, vsa okrašena z lepimi, nizkimi palmskimi grmiči.
Skrbelo me je, kaj če bo v čaku blato in neprehodna pota. Ta skrb je bila tudi pri kraju. Davno že
NEKAJ ZA STARKE
RESNICOLJUBNOST
Na poštenost in dobro ime ljudje še vedno veliko dajo. Med bistvene znake poštenega kristjana spada tudi resnicoljubnost, odkritosrčnost. Sv. pismo narn kliče: ‘ ‘ Opustite laž in govorite resnico vsakteri s svö-jim bližnjim!” “Vaše govorjenje bodi odkrito in resnično, če hočete biti otroci tistega, ki je Oče resnice in resnica sama.’’ (Sv. Frančišek Sal.) Pa tudi kdor hoče, da ga bodo ljudje spoštovali; mora ljubiti resnico. Resnicoljubnost je družabna čednost, ki je podlaga medsebojnega zaupanja in prijateljstva. Ker je odkritosrčnost človeški družbi tako potrebna, zato je pa Bog dal ostro zapoved: ‘‘Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!” — ali z drugo besedo: Ljubi in spoštuj resnico.
Vzgojiti otroke tako, da bodo odkritosrčni v govorjenju in obnašanju, da bodo odkriti značaji, je važna, a nelahka naloga staršev in vzgojiteljev. Vzgoja za resnicoljubnost je toliko težja, ker živimo v “stoletju laži”. Duh laži vodi dostikrat nizko in visoko politiko; duh laži se skriva pod krinko premetenosti; duh laži je vtisnil svoj umazani žig na vse javno, zlasti pa kupčijsko življenje.
Dobro je vendar to, da človeška narava sama vsaj nekoliko pripomore pri vzgojnem trudu za resnicoljubnost. Otrok namreč govori odkrito, kakor misli in čuti, če ga ni pokvarila pohujšljiva in pretkana okolica; pričakuje pa resnico tudi od drugih, zlasti od staršev, če se izpozabi, da mu uide neresnična beseda iz ust, nehote zardi in navadno tudi urno popravi. Dokler je tako, se ni bati še hudega, kajti pregovor pravi: “Rdečica na lici, naredi pot resnici.” Starši naj to prirojeno čednost trajno krepe in utrjujejo s tem, da so sami vzor odkritosrčnosti in resnicoljubnosti v govorjenju, obnašanju in občevanju z otroki kakor tudi z drugimi osebami. Otrok naj spozna, da se staršem laž in neiskreno govorjenje studi.
Pri vzgoji za resnicoljubnost naj pomagajo tudi zgledi iz svetega pisma, iz cerkvene in svetne zgodovine. V častitljivem starčku Eleazarju imamo junaškega borilca za resnico.
Ko je bil veliki učenjak sv. Tomaž Akvinski še dijak na
srednji šoli, so ga tovariši radi radovernosti njegove večkrat dražili. Nekoč je stal pri oknu, pa mu neki tovariš zakliče:
“Glej, glej, Tomaž, tamle po zraku pa leti velik vol!” Tomaž se radovedno ozre in gleda, kje bi bilq, to čudo. Bučen smeh mu udari na uho. Nagajivi tovariš se izgovarja: “Prijatelj, kdo pa more kaj takega verjeti!” Toda Tomaž ga zavrne: ‘‘Prej bi mogel verjeti, da vol pc zraku leti, nego da more mlad človek lagati;”
Taki in podobni zgledi bodo pri mladini kolikor-toliko utrdili čut za resnico ter zmanjšali razpoloženje za laž.	,	j jj *
- -.v - \
Iz novejše zgodovine naj mladini ne bo neznan tirolski strelec Peter Mayr, ki je bil gostilničar blizu Briksna in se je L 1809. z iskreno domoljubnostjo boril ža svobodo domače dežele; Izkazal se je pa še bolj kot junak resnicoljubnosti.
Imel je še vedno orožje pri sebi, ko je bil" že mir sklenjen; radi tega so ga francoski vojaki, ki so ga ujeli, obsodili na smrt. Ker je bil Peter znan kot poštenjak in splošno priljubljen, so se zanj zavzele odlične osebo ter mu izposlovale pomiloščenje. Vojaška oblast je privolila v pomiloščenje pod pogojem, če podpiše izjavo, da mu o sklenjenem premirju ni bilo nič znano. Petra je v zaporu vprav obiskala njegova žena z otročiči, ko stepi odposlanec predenj, rekoč: “Prosim, podpišite tole izjavo, potem pa smete oditi.” Peter pogleda, prebledi in reče: “Gospod častnik! General mi hoče dobro; a z grehom si jaz ne maram rešiti življenja. Tirolec ne laže! Laž bi pa bila, če bi jaz podpisal, da nisem nič vedel o mirovni pogodbi. V božjem imenu. Naj pa umrjem, a umri bom častno.” Vsi navzoči so silili vanj, naj vendar podpiše, ter navajali. vsakovrstne izgovore. Nič. Odgovor je bil: “To je greh; z grehom si jaz ne maram odkupiti življenja. Osme zapovedi vsi vaši nasveti ne odpravijo. Ko se je oklenil njegovih nog najstarejši sinček, mu de oče: “Peterček, ali se spominjaš, kako si se nekoč zlagal? Kaj sem takrat naredil?” Deček nekoliko pomisli in pravi: “Pokarali ste me, oče, in kaznovali.” — “Ali smem torej lagati jaz?” — vpraša poudarno Peter. Tišina nastane. Končno odgovori Peterček: “Ne.” Peter se nato od vseh ljubeznivo poslovi — in vrata se zapro. Preskušnja je bila prestana. 20. februarja 1810 je v spremstvu kapucinskega redovnika pogumno stopal na morišče. Po kratki molitvi se je zgrudil junak resnicoljubnosti!
Je pač izredna prikazen ta vrli Tirolec; pa je vendar dobro, če ga mladini postavimo za zgled vprav radi tega, ko današnji svet tako hitro stakne vsako malenkost, da izgovarja svoje številne laži in pogostno hinavsko obnašanje.
(Nadaljevanje)
so bile za nami pokrajine, kjer je bila moča. Grdo je kadil vlak iz tleče drvarnice in iz Strojevega dimnika, a še bolj grdo se je kadilo za nami. Vlak je dvigal oblak prahu v dokaz, da je že lep čas minil, ko ni bilo kaplje dežja.
Tako smo hiteli vse naprej proti severu. Postaje si zastonj iskal. Mala koliba, ime “Km...”. Na petdeset in 100 km je bil komaj kak kraj z lastnim imenom.
18 ur vožnje! Pač časa dovolj, da potniki napravijo znanje med seboj. Prisedel je k meni mlad mož in me vprašal, če grem v Sdenz Peno. Ko sem mu pritrdil je menil: Saj sem vedel. Saj mi je pravil Movrin, da pride s tem vlakom nek duhovnik. Jaz sem mehanik in popravljam Movrinov avto.
Tako sem dobil prvega znanca, ki mi je tudi povedal, da je avto v najboljšem stanju in tudi nafte precej pripravljene.
Movrin? Juan Movrin? Kar naenkrat so bili vsi moji znanci. Saj Movrina, krojaškega mojstra v Säenz Peni vsi poznajo. “Tale površnik je tudi on delal” se
mi je predstavil nek študent. Vsak je imel kak dokaz o znanju z Movrinom, o katerem sem tako spoznal, da je ne le znana, temveč tudi obče spoštovana osebnost.
Bila je ena ura, ko smo postali v Las Brenas. Tam je naj večja slovenska naselbina. Tam živi Kambič, znani lesorezec, doma iz Metlike. Tam žive Kifnarjevi in še mnogi drugi Belokrajnci.
Morda pa se kdo pokaže na postaji? Saj vedo da se peljem s tem vlakom. Nisem se varal. Nad čakajočo jiggTučo na postaji je bil čez vse viden France Kambič, visok kot metliški zvonik, suh pa kot trlica. Tudi oni so mene takoj opazili in že smo si podali roke in že sem doživel prvi slovenski pozdrav v Čaku. Kambič, Kifnerjevi, Jakob Drganec, Klemenčič in še en rojak iz Dalmacije so mi napravili prvo veselje s tem srečanjem. Pa že je vlak dal znamenje, zato smo si rekli “na svidenje v petek”, pa je šlo naprej, skozi gozdove in polja, v katerih so se belili tisočeri kosmi bombaža, ki je že čakal bratve.
(Nadaljevanje)
£ES TIEMPO Z» ]E Z$ Zi> Z Zi> O'?
En nuestros tiempos, en que los hombres se afanan s61o por las ventajas materiales y el goce en la tierra, los bienes del alma son, desgraciadamente por muchos, estimados en nada. Ocurre eso especialmente con la santa misa. Cuando los domingos invitan las campanas a la iglesia, algunos se marchan en busca de diversiones; otros quedan durmiendo o entregčmdose durante el tiem-po de la misa, a sus negocios. | Como si no existiera la ley de Dios aue manda el descanso dominical!
i Cömo sentirän todos ellos el haber negado a Dios la debida adoraciön en su santo dia! Ciertamcnte que si conocieran el valor inapreciable de la santa misa, ningtin domingo ni fiesta quedarian sin oirla. Va no pa-sarian por frente a las iglesias sin hacer una carinosa visita a Jesus Sacramentado. Asi se ahorrarian muchos momentos angustiosos en la vida; tendrian la alegria de experimentar "que bueno es el Serior para los que espe-ran en £l, para el alma que lo busca". La misa es fuente de consuelo y manantial de fuerza para la vida: pero mdrs importante todavia es para la muerte ya que: “Cual tu domingo, tal tu muerte".
Para comprender que importancia tiene la misa \ la santificaciön del dia del Senor hay que elevarse sobre las trivialidades de la vida material. De un ciego no se puede esperar apreciaciön de las bellezas Los valores espirituales los puede comprender solo aquel que cree en Dios y en la vida eterna. Muchos se niegan a creer. . . porque les va demasiado bien Pero no tardaran en llegar los momentos criticos do la vida, cuando, a fuerza de qoloes dolorosos, se des-pierta el alma . . El lecho del dolor, las miserias de la vida, las flores marchitas sobre la tumba, la traicion de los amados, las angustias de los afligidos, la paz de los buenos, castigo de malvados y muchos oiros modos mas tiene Dios para tocar las almas, para ha-cerles comprender que “no solo de pan vive el hombre sino tambien de la palabra de Dios".
ES TIEMPO PERDIDO
el escuchar la misa . dicen los incredulos. Les pre-gunto: “iTambien es peridido el tiempo que se emplea en contemplar un hermoso cuadro o escuchar famosos trozos de mušica? |Es que no solo de pan se vive! Claro que para un grosero, que todo lo mide con plata y con placer sensual, nada vale lo que es espiritual La talpa es ciega, porque en su trabajo subterraneo no necesita los ojos. jPero no por eso dejan de existir la luz y las bellezas!
jNo es tiempo perdido, no! Como el cuerpo necesita el alimento y no se considera ni perdido el tiempo ni mal gastado el dinero para la comida, con mucha mas razon debe sacrificarse tanto el tiempo cuanto el riesgo material para el alma, que sobreviviendo al cuerpo pasara a la eternidad. desgraciada o dichosa, conforme si se la atiende o descuida.
iPor que hay tanta gente, inteligente, bien ins-trruida, en buenas condiciones sociales y con todo — son bestias, que buscan solo placer material, envene-nados con rencores, insoportables en el empleo y en su propia časa? iPor que ha llegado la rivalidad entre las clases sociales y los pueblos hasta una guerra fra-tricida? No hay duda: |Porgue el hombre dejo de ser espiritual y cayö en el nivel de la bestia que solo se guia por los intereses materiales, esclavizando su esnirtu a las pasiones carnales! |Y le pasa eso porque dejö de alimentar su espiritu! Consideraban tiempo
perdido el oir la misa, el practicar la vida religiosa Si alguien quiere argumenta mas palpable de esta verdad, que vaya no mas por los arrabales pobres, donde no faltan colegios pero no hay una iglesia y un sacerdote que junte los chicos para alimentarles con la palabra de Dios ;Ya vera si tendrd peores esce-nas con los perros o con los chicos del barrio!
|No! |No se pierde el tiempo al escuchar los domingos y fiestas la misa! Mas todavia: Si es la ünica finalidad de nuestra existencia temporal la de ganarse la dicha eterna, y se dediča tanta preocupaciön sölo a la vida terrena, para mantenerse en las condiciones sociales correspondientes, es evidente que queda muy defraudado aquel que descuida la pa'i’te espiritual be-neiiciando la materia.
La misa y los sacramentos son pues indispensables como remedio para mantener equilibrado el corazön humano, para no dejar predominar el animal sobre ei espiritu. El descuido acarrea inevitablemente la “ane-mia espiritual" del individuo, cuyas consecuencias son la corrupciön general, el desequilibrio social y la de-generaciön de los pueblos en vicios y odios.
eQUE ES LO QUE GANO CON LA MISA?
se sigue preguntando Bien sabido es, que la vida humana es un combate. De un lado nos arrastra la čarne con sus placeres, estimulada por el demonio con inclinaciones viciosas; por otro lado invita Dios con sus mandamientos. Gozando el hombre de su libertad, ya que de ella precisamente depende el merito de su conducta, el premio y el castigo correspondiente, necesita un apoyo, un estimulo benefico, para no dejarse arrastrar por la ilusiön del placer y caer asi en su perdiciön temporal y eterna.
Nuestro Redentor Jesucristo, el vencedor del demonio y el mejor conocedor del corazön humano, nos ha traido su doctrina y el grandiose ejemplo de su vida humana, tambien nos proporciona su ayuda, ar-mändonos con los meritos de su pasiön, para el combate contra las seducciones del propio corazön debil, del mal ejemplo del mundo y de los enganos demo-niacos. Todo aquello lo dejö depositado Jesus en el Sacramento Eucaristico, del cual emanan los siete sacramentos para ennoblecer el alma, para facilitar al espiritu el predominio sobre la carne.
En forma muy especial quiso Jesucristo beneficiar las almas por intermedio de la santa misa. continua renovaeiön de Su cruento sacrificio en la cruz. Como acuden muchedumbres a un manantial fresco para calmar su sed. asi hemos de acudir los redimidos a la santa misa, para sacar la fuerza combativa. La vid se alimenta de la raiz, el cristiano estä igualmento rela-cionado con Jesucristo, pues El mismo dice: “Yo soy la vid y vosotros los brotes. Como los brotes no pueden dar fruto sin la vid, asi tampoco vosotros si no que-däis en mi". Esta comunicaciön se realiza en la misa devotamente asistida y en el banquete de la Comuniön. Lo aue el alma invisiblemente recibe se llama la gracia, que en el orden espiritual tiene la misma mi-siön que en el orden material el alimento.
Uniendonos en la misa con Jesus tenemos tambien la oportunidad de recordar las verdades que El revelö; nos traslada al Calvario, fortaleciendonos con el recuerdo dela cruz para los momentos dolorosos de nuestra vida; nos enseha valentia en los contratiempos, nos anima con la esperanza de la dicha eterna, premio asegurado a los fieles amigos de Jesus.
El traje tipico de la joven eslovena
Teresa
Fassone
ESMERALDA 892
ŽELITE KOMU NAPRAVITI VESELJE? Pošljite mu pozdrav na slovenski razglednici.
G. Ivo Wider je izdal nekaj prekrasnih slovenskih narodnih motivov, med drugimi: Slovensko dekle od Maksima Gaspari in Kosovsko devojko.
Naročite jih pri naši upravi po 20 cent. izvod.
Puesto que no alcanza čada cual por si solo la comprensičn suficiente de la santa misa, conviene asistir, cuando se explica la palabra de Jesus. Que fdcil resulta el perdčn, la resignacion, el triunfo sobre la sensualidad, el hacer frente a los deberes si uno se Hace guiar con la palabra del evangelio. Sin grandes estudios y titulos altisonantes se encuentra el camino de la dicha cristalizada en las ocho bienaventuranzas.
NO POR FALTA DE TIEMPO sino por dejadez, enganados por el demonio pierden muchisimos la misa. Ven el mal ejemplo de los demas, oyen burlas contra los "beatos".
|Por dejadez! Si se tratara de una ganancia material nadie perderia la misa dominical. Se trata de algo mäs que algunos pesos, porque se trata de la bendiciön de Dios, dela paz temporal y de la dicha eterna Cudntos son como aquel negro ignorante, que cambio un diamante precioso por un vidrio comün, porque le parecia de mas valor. Tienen tiempo para ir a las canchas, para paseos, visitas ;les sobra el tiempo para aburrirse en la puerta de la calle, en la ventana, escu-chando la radio; de puro aburridos no saben adonde meterse, y todavia salen diciendo, que no tienen tiempo . Ojald les tocara la gracia divina como a la mujer samaritana a la cual dijo Jesus: "Si supieras el don de Dios"... jVerdad! Si la gente conociera la grandeza y el beneficio de la misa, no solo los do-mingos, sino en toda oportunidad acudiria piadosa-mente.
|Por el respeto humano! Por el "que dirdn". Muchos son los que pierden la misa. Ya no recuerdan o nunca supieron la palabra de Jesus: "Quien me reconoce delante de los demas, yo tambien lo voy a reconocer delante mi Padre; quien se avergonzare de mi yo tambien me avergonzare de el delante de mi Padre que estä en los cielos." Es esta una de las trampas infernales mäs peligrosas y fatales.
I Sil Tambien el demonio se mete en eso. Y bien se mete. Bien sabe el que mientras uno cumple fiel-mente con su deber dominical, no puede alejarlo de Dios y condenarlo. Por eso se vale con todos sus estra-tagemas de los inventos, de malas inclinaciones y de los perversos, para alej ar a uno de la iglesia. Primero lo detiene de la confesiön, luego trata de alejarlo de la
misa. Cuando lo tiene asi desarmado y privado de los manantieles de la gracia e indiferente para las inspi-raciones celestiales, la conversiön es ya časi imposible.
Cuantos cristianos hay que sucumbieron al enga-no. de que la misa y los sacramentos no son una cosa indispensable; de que ya tendrän tiempo mäs tarde; de que ellos no tienen ningun pecado; de que los que van a la iglesia son igual malos o hasta peores . . .
No basta con: “yo no hago mal a nadie". Tienes un alma que debes salvar y hay un enemigo muy peli-groso que le acecha. No podräs mantenerte en el camino de la salvaciön sin la ayuda de Dios, que se te ofrece en la misa y en los sacramentos.
Es pues mäs necesidad que deber el asistir piado-samente la misa. Digo: piadosamente! Pues para nada vale, ir a la iglesia, para entretenerse alli, para estre-nar el nuevo traje, para buscar novios. .. Hay que unirse con el sacerdote en el altar, recordar la dolorosa pasiön de Jesus, con la cual nos rescatö; ofrecer a Dios Padre la Sangre del Hi jo, nuestro Redentor, para reconciliarnos .con Dios ofendido por tanta ingra-titud e infidelidad nuestra. Ni los sacrificios de los animales, ni las ofrendas de riquezas que antiguamente se ofrecian, ni nuestra propia vida puede brindar a Dios verdadera complacencia. Solo el sacrificio de Su Hi jo Unigenito, repetido en los altares en la presen-cia de los coros de ängeles y de las almas piadosas, tiene la fuerza de reconciliacion agradecimiento y süplica condignas de Dios y eficaz para nosotros.
No seamos ingratos, por tantos beneficios recibidos en todo momento, pues todo lo que tenemos, lo reci-bimos de Dios; todo lo que podemos es por Dios . . Cömo no habrä entre 168 horas semanales una el dia de domingo para dedicarla con gfatitud a la gloria de Dios y el bien del alma . .
No seamos mäs haraganes los domingos. Pense-mos: | Jesus me llama hoy! El me espera para darme los frutos de su sacrificio, para intervenir en mis nece-sidades. . |Sil |Irel aunque todo el mundo me haga burlas. Quiero ser digno, agradecido y fiel.
Veräs que con cuanto mäs sacrificio lo hagas, tanto mäs beneficiado volveräs. Veräs como saldräs aliviado, fortalecido. iluminado y capacitado para tu deber temporal y eterno.
Kaj bi hodil!...
Kam pa? K maši? To so stare pravljice!
Le počasi prijatelji Nikar se ne zaleti! Kolikokrat že se ti je zgodilo v življenju, da si spoznal prepozno in potem menil: škoda, da nisem preje vedel!. ..
Da, to je tisto. Ko bi preje malo bolj trezno prevda-ril, ko bi manj na druge gledal; manj druge lahkoživce poslušal; ko bi očeta in mater ubogal, koliko bridkosti bi ti bilo prihranjenih. .. Sedaj je že prepozno in imaš posledice tu, ki jih ni bilo prav nič treba!. . . Takele zgodbe se često ponavljajo.
Ena takih je tudi tista od nedeljske maše.
Praviš: Saj nikomur nič hudega ne storim. Vsi naj bodo taki kot sem jaz, pa bo dobro na svetu. K maši hoditi pa res ne vtegnem. Zato nimam časa. Saj sem tudi brez tega lahko pošten in mi menda Bog ne bo tako strašno zameril, da bi zato v pekel prišel. ..
Nikar tako! Morda se imaš samega sebe za veliko boljšega kot sodijo drugi! Nikar pa ne pozabi, da tudi, če si že tak vzor človeka v obnašanju z bližnjim, s tem še ni dopolnjena vsa tvoja dolžnost! S tem je storjen šele en del. Kaj pa z drugim delom, ki urejujejo tvoje lastno življenje, tvoje družinske zadeve? Kaj pa s tretjim delom dolžnosti, ki jih imaš nasproti tvojemu najvišjemu gospodarju in večnemu sodniku, tvojemu Stvarniku in Odrešeniku?... Ali misliš da je prazna beseda Gospodova: Kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz njega priznal pred svojim očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, bom tudi jaz njega zatajil pred svojim Očetom... “če hočeš iti v zveličanje, spolnuj zapovedi”. .. ne samo tiste, ki se tebi zljubi! temveč vseh deset zapovedi.
Med temi je tudi tista, ki pravi: posvečuj Gospodov dan!
Nič ne misli takole: Kakor drugi tudi jaz. Tukaj je drugače, doma je bilo drugače. Tukaj ne gredo vsi k maši...
Nikar ne misli, da zato zapoved ne velja, če ne gredo. Istega Boga imamo tukaj in iste postave; to pa je res, da imamo tukaj mnogo več slabega zgleda in pohujšanih ljudi, ki jim božje postave ni nič mar.. . toda v njihovo lastno pogubo. “Nikar jih ne posnemajte, poroča sv. Pavel, kakor sem že večkrat naročil in s solzami v očeh spet ponavljam, zakaj njihov bog je trebuh, njihov konec bo pa pogubljenje”. ..
Zakaj so mnogi naši rojaki tako zelo vero zgubili?
Prav jasno je to. V skrbi za vsakdanji kruh so iz-prva zanemarili versko življenje, ker ni bilo vedno lahko hoditi k maši. Tega so se navadili in sedaj menijo: saj vseeno lahko živimo... Seveda se vseeno živi, zakaj pri sveti maši se ne deli niti kruh niti denar. Tam gre za božje stvari, tam gre za dušo in to so pa pozabili. Pozabili so na tisto veliko besedo Jezusovo: kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, dušo pa pogubi”... Pozabili so, da je vse naše življenje — boj, v katerem se bo odločila človeku večnost. Med nebom in peklom je človek. Navzdol ga vlečejo slaba nagne-nja, zapeljivi svet in hudobni duh; kvišku pa mu kažejo božje postave, 'glas vesti in trezna pamet. V njegovih rokah je, da se sam nagne kamor hoče, in sam bo prejel nato tudi pokoro ali nagrado za svoje delo ..
čutni svet, kateri človeku obeta užitke, se predstavi človeku tako zapeljiv, obzir na izpridene ljudi je tako velik, da mnogi ljudje podležejo slabosti in si zatisnejo oči pred večnimi resnicami. . . Hudobni duh pač pozna človeka in ve kako ga zmotiti in brez težave zmoti vsakega, kdor ne odpre v vsej zvestobi svojega srca Jezusovemu nauku in naročilu. Skušnjavec ve,
Vsak ve, da telo brez hrane opeša! Nikar pa ne misli, da je z dušo drugače! In če misliš, da tebi ni treba ne maše, ne spovedi, ne obhajila, vedi, da je tvoja duša že oslepela! Nikar ne bodi len za dušo. če vsak teden obrneš telesu v prid 167 ur, daruj vsaj eno za dušo, da ne bo izgubila Boga in večno srečo.
da je treba človeka odvrniti najpoprej od spovedi in obhajila; nato mu zamaši ušesa za božjo besedo; potem ga odvrne od nedeljske maše in je delo s tem že gotovo. Niti sam se ne zaveda, da je že davno zgrešil pravo pot... kot bolnik, ki mu ž svečo prižigajo, pa še vedno upa, da bo ozdravel.
Brez maše se lahko dobro živi, toda se slabo — umrje! Brez nedeljske maše ni mogoče ohraniti vere in ostati v prijateljstvu božjem.
Kakršna tvoja nedelja, taka tvoja smrt, pravi pregovor. Če nisi nedeljo posvečeval Bogu, mu tudi v uri smrti ne boš izročil duše. Komur si služil v življenju, tistemu boš padel v roke ob smrti. Če je bil tvoj Bog denar in zabava, če ti je bilo več za tiste stvari kot za božjo čast, če si hodil k “hudičevi maši” boš od njega nagrado dobil. ..
Niso to namalani strahovi, pač pa je resnica: na svetu ne živimo zato, da bi se zabaavli, temveč da bi vsak svojo dušo rešili in postali vredni večne sreče.
Brez nedeljske maše človek na te stvari pozabi, In če ne hiti k sveti daritvi Kristusovi, če ne pristopa k božji mizi, od kod naj zajema moč in razsvetljenje? Ukanil ga bo zapeljivec!
Sveta maša ni “zavarovalnica”, kjer bi človek poiskal denar, kadar ga rabi. Bog ni človekov hlapec, da bo pritekel takoj, kadar ga človek pokliče. .. Sveta maša je božji dar vernim kristjanom, da se pri tej sveti daritvi spomnimo našega večnega namena; kjer zajamemo tolažbo za uro bridke preskušnje v življenju; da darujemo tudi naše težave in naše delo Bogu in s tem postanemo vredni njegove nagrade; da oprti na vsemogočno prošnjo Jezusa, Marije in svetnikov predložimo zaupno naše potrebe; da dobimo razsvetljenje za zveličavni boj in pomoč v skušnjavah. ..
Da! Neprecenljive so dobrote, katere dobi pri sveti maši tisti, kateri je prav in pobožno pričujoč .. Prazno pa je seveda ravnanje tistih, kateri gredo k maši s praznimi mislimi in morda s posvetnimi nameni . ..
Nekoč boš moral pogledati v obraz večnemu Sodniku. Gospod Jezus, tisti, kateri se pri sv. maši daruje, ti bo tedaj pogledal v oči. Kaj boš rekel tedaj, če boš moral priznati, da ti ni bilo v življenju nič mar njegove odrešilne daritve; da si zaničeval njegovo vabilo, ko te je klical k nedeljski sveti maši, kjer je imel zate pripravljene sadove odrešenja. Ali moraš upati na milo sodbo, če si pa bil gluh za njegovo va bilo, če si zaradi strahu pred ljudmi njega tajil. ..
Nikar tako. Spomni se, da gre za tvojo večno srečo! Čeprav drugi ravnajo narobe, ti nikar tako! Dokaži, da znaš biti hvaležen Odrešeniku, da verno sprejmeš njegov nauk in da hočeš spolniti njegovo zapoved.
življenje je kratko, večnost je dolga! Nikar torej ne zapravi večne sreče radi trenutne telesne ugodnosti. Prvo nedeljo ki pride in nato vsako stopi v cerkev! Saj gre za tvojo lastno srečo, ker tako boš imel mir srca v življenju ter zagotovilo večne sreče po smrti!
Una escena del cuartel general de los guerrilleros yugoslavos en la cinta “Chetniks”
Miliajlov,ič se pogaja z Nemci za italijanske v jetnike, katere prodaja za nafto
iTENGAN PIEDÄD!
Un cuadro horrible presentarä Europa al terminar la guerra. Ninos desamparados, hambrientos y hara-pientos; personas mutiladas, incapaces de trabajar; hogares saqueados; pueblos enteros quemados; cam-pos desolados; corrales vacios. . . El odio insaciqble roba, mata, separa los hijos de los padres, quita el trozo de pan de la boca del hambriento, se lleva el ganado, la hacienda, las mismas semillas. . .
Cuando veamos este cuadro en todo su Horror, a todo el mundo tocarä el supremo deber, de socorier en todo lo posible.
Nosotros los eslovenos emigrados disfrutando agradecidos la hospitalidad argentina, nos dirigimos a todas las almas nobles, para pedirles que sean generosos cuando llegue el momento de poder salvar las vidas que sobrevivieron al huracan de la guerra.
Desde ya se reciben dooaciones con tal fin. Mu-cho agradeceremos a los que quieran darnos su nombre para poder contar con ellos.
Dirijanse en estos asuntos al P. Juan, capelldn yugoslavo, Pasco 431 (48-3361) o a las Hermanas Franciscanas, Paz Solddn 4924 (59-6413).
KAJ BOMO DALI?
Bliža se trenutek, ko bo moral sovražnik zapustiti deželo.
Naši rojaki, sorodniki, sosedje, sovaščani, kateri bodo preživeli gorje sedanjih časov, bodo lačni in goli. Nasilni tujec je izropal njihove shrambe in hleve, opustošil in požgal domove, polja in gozdove, oropal imetje, onečastil in izropal cerkve....
Brezupna je slika, katera bo stopila v vsej grozoti pred nas, kadar se bodo odprle meje.
Kaj bomo storili tedaj? Ali kaj mislimo na to, kaj smo dolžni našim bratom, znanim in neznanim, brez razlike? Vsi so naši in vsi v brezupni potrebi!
Mi le od daleč prisluškujemo grozotam, katere morajo oni trdo prenašati. Polne imamo mize, toplo smo oblečeni, v miru gremo spat; nihče nas ne preganja in zalezuje; nihče lažnjivo in hinavsko ne ovaja.... Ali te ne strese groza ob spominu na to, kadar sedeš k mizi, ko ležeš k počitku; ko greš na zabavo?
Našim tam so vse nasilno vzeli, jih pobijajo, ponižujejo... Mi pa moramo dokazati, da imamo čuteče srce zanje, da smo jim bratje! Mislimo že sedaj na to.
Kadar bo mogoče, bomo takoj morali nakupiti mnogo živeža in spraviti skupaj oblek in takoj poslati, da rešimo koga!
OB SPOMINU BAZOVIŠKIH ŽRTEV, ki so padli 6, septembra 1930 kot seme bodoče svobode. Ni več daleč, dan, ko bodo zrastli v Trstu in Gorici, v Reki in Kopru veliki spomeniki Njim, ki so bili prvi: Gortan, Bidovec, Marušič, Miloš, in Valenčič!
KRAŠKA SKALA!
Trda si trda, kraška ti skala!
Jttnakov kot ti, kremenitih, si dala.
Za pravo se delo oni so borili, zato so fašisti jih v hrbet vstelili.
Glej, tebe mladeničev kri je pojila, in tebi krvavo je sled vtisnila.
Mar mila in tožna zato si postala, ko tebe nedolžna je kri zalivala?
Pač dobro čutila si, kraška skala, ti, da po strašni krivici se vse to godi!
Soj trupla so vedno prej v krsto položili potem so šele jih zemlji izročili!
Sedaj pa najprej v tla so janfo izkopali, in žive ljudi so tja pripeljali, potem so nagrobnico s puškami peli, življenje jim mlado za večno odvzeli.
Pa vendar ne joči se skalica ti!
Res trupla so umrla, a duh njih živi! živi in bo živel, v nas, ki si rodila ti,
V Primorcih, ki upamo skoro v svobodne • dni!
LEOPOLD ŠKRBEC
“ŠOPEK ORKIDEJ”
-.v**®!
BOGOMIL TRAMPUŽ
Tebi mučeniška Mati Jugoslavija, ki si vzrastla iz zemlje napojene z žlahtno krvjo junaških sinov in ki živiš danes dneve peklenskih viharjev in krutega preganjanja, sprejmi velikodušno, ta “ŠOPEK ORKIDEJ”, ki Ti ga poklanjajo vsi Ameriški sinovi, kot vidni izraz neomejene njihove ljubezni do Tebe.
Naj Orkidejeve žive barve razveseljujejo Tvoje oko; naj bo njih nežni vonj, balzam Tvojim žgočim ranam in večno-zeleni lističi naj vnetijo ogenj upanja v bližnjo in srečnejšo bodočnost!
NAŠA KRI Sveža kri, kot sveži zrak Triglava, čista kri, kot čista reka Sava, danes urno v naših žilah plava.
Naša kri? , . Različna je od drugih, ko j ih kri je kri pesjanov krutih,
Naša kri? .... Je kri junakov ljubih.
Kdo zdaj dvomi, sorojaki dragi, da pred njo se nemško-laški vragi, ne tresejo, ker ona vodi k zmagi?
Kdo še dvomi, da slovenska kri, ni žlahtna kri? Saj ista, brat, ti govori:
“ČUj moj klic POMAGAJ DOMOVINI!” Bog Te živi, kri slovenska draga,
žlahtna kot je žlahtna Mati Slava, plemenita kot je očetnjava!
Naša kri? ..............1.. je
sveža kri, kot sveži zrak Triglava.
Naša kri? ................ je
čista kri, kot čista reka Sava,
ista kri, ki danes
še urneje v naših žilah plava.
TI BOŠ PROST Nad Tebe, Domovina, prihrumeli so oblaki, sovraštva in barbarstva tujega.
Ne čuješ li kako grmi in bliska se, strašno bobni?
Glej! Strele švigajo, pretijo nam
in zdi se vsem, 'da prišel že je sodnji dan.
Se zdi! . . Pa nitako kot mnogi mislijo katerim upanje umrlo je; da Lah bo večni gospodar in Nemec kruti naš vladar?
Kaj še! če Domovina zdaj trpi,
To seme je bodočih srečnih dni.
Tajiti nam je nemogoče, da trojedini Narod,
je mnogo mučenikov dal vselej;
si s krvjo kupoval prostost
in v krvi kazal vso vrednost .	.
Potrebni še potoki so krvi,
zato sedaj naš Narod toliko trpi ....
Potrebna še je kri! Ni dvoma,
da svoboda bo kmalu dana nam.
Bo znova zlato solnčece ozelenelo travnike.
Mej bratec! kmalu, jutri, ti boš prest; Tedaj, tem večja tvoja bo radost.
PRIMORSKI Primorsko, oj zlati moj kraj, najlepši kar jaz jih poznam, za mene si zemeljski raj, za mene si biser krasan.
Tam tekla mi zibeljka je in Mati prepevali mi, prelepe Gregorčičeve, tak nežno kot nihče jih ni.
Tedaj sem občutil sladkost besedice kratke — MAMA in mislil, da z njo vsa grenkost, v življenju bo hitro pošla.
Primorsko, trpeči moj kraj, si danes še lepši mi Ti; jaz hočem k tebi nazaj, ker meni si zemeljski raj.
Jaz hočem k tebi nazaj! Primorsko — oj zlati moj raj!!!
ZAKAJ
Zakaj je naš Slovenski Rod, rod tolikih nezgod?
Bil včeraj on je prost in danes znova ujet, sovražnik naš proklet, mu krade vso prostost?
Zakaj se na Slovenskih tleh, razlega laški smeh?
In tam kjer prej bil mir, kraljuje zdaj nemir, razlega se krohot sovražnih nemških tolp?
Zakaj se čuje tužni jok, očetov, mater stok?
Tam bilo prej nebo, sedaj pa je peklo, strašno kot Dantevo, grozno kot ni ga b’lo.
Zakaj vse to gorje za te, moj mili rod? ..... Ne vem!
če hočeš biti prost, tvoj up naj bo Gospod!!
David Doktorič.
ALI VES SVET NORI? Za bori kruh se tu peham, od jutra v noč naprej garam.
A klen sem komunist zato, do nekdaj meni bolje bo, ko prišli bomo v rdeči raj, kar pravijo sodrugi vsaj.
Kako bo to, še sam ne znam. Garajo pač naj drugi tam.
O, da bi se spolnilo le prav kmalu to, prav kmalu že! Drugače pa mi glavo vso politika še zmedla bo. —
Bilo mi ni za Nemca mar, Talijan mi ljub ni bil nikdar. Da demokrati se tepč, kapitalisti vsi, — naj bo!
Da z Nemcem Rus se zvezal je, res čudno se mi zdelo je.
A mislil sem si; Ta pa ta, Stalin je naš in on že zna.
Tedaj mi po Angležih vsi, saj krivda vsa na njih leži. Njihov denar vojskö da je povzročil, nas tako uče.
Pa glej ga no zdaj Hitlerja, se Rusa loti, šleva ta.
Benitek hitro, kajpada, z jezikom koj za njim capljš.
Mužikov res je ruskih, hej!
A Nemci so barbari. Fej!
Smodnika da bi zmanjkalo zdaj našim, bi bilo hudč!
Angleži! Hitro na pomoč! Amerikanci! na vso moč!
Zdaj prav zares ne kod ne kam, sodrugi moji, več ne znam:
Kapitalisti zvezali so s komunisti zdaj se vsi!
Samo to ne vem, samo to znam, da nor je že ves svet nekam.
Mar li to čudno bi bilö, če meni bi se zmešalo?
Povejte mi, sodrugi vi:
ali nor sem jaz, ali svet nori?
" DA LE VESELI SMO MI.
Tam čez se streljajo, naše obešajo, da pozaprli so dohtarje, farje vse,
Kaj pa to briga me!
Listi naj pišejo. Mi jih ne beremo.
V	vojsko za druge?? Ne! Rajši bom
vmce pil.	[živ.
Norcev je drugih dost, rad bi ostal še Birt, le še vina nam daj, babe zaplešite kaj, pameti treba nam ni, da le veseli smo mi!
Res pretrdč so bilč mi šolske klopi. — Jezik povsod moj kljub temu oglaša se s krikom in vikom odločnim prekaša vse. Kajpada sem narodnjak, nosim po vetru frak,
na veselice za norod zahajam vse, pa prav poceni za čast to zabavam se.
Jaz komunist? Nacist? Plačaš za “čop” fašist?	[bavlja le,
Tam je moj svet, kjer vse vprek se za-kjer se kvantä, gobezdä in opravlja se.
Tam čez se streljajo, naše obešajo.
Da pozaprli so dohtarje, farje vse,
Kaj vse to briga me!
Listi naj pišejo. Mi jih ne beremo.
V	vojsko za druge? Ne! Rajši bom vince
pil.	[živ!
Norcev je drugih dost. Rad bi ostal še Birt! Le še vinca nam daj!
Babe! Zaplešite kaj!
Pameti treba nam ni, da le veseli smo mi!
PISMO IZ BABNEGA POLJA Tudi v sedanji vojni je mogoče iz A-merike potom Rdečega križa pisati sorodnikom v staro domovino v kakem okupiranem kraju, ali pa Jugoslovanskim vojnim ujetnikom.
Mrs. Jennie Ožbolt v Barbertonu, O., je dne 8. julija t. 1. prejela potom Rdečega križa pismo od svojih sorodnikov v Babnem polju, št. 75, pošta Stari trg pri Rakeku. Pisala jim je dne 26. februarja lanskega leta, torej je dobila tu navedeni odgovor po preteku 16 mesecev.
“Babno polje, 9. decembra, 1942. — živi in zdravi. Doma same ženske. Janez, Lojze in Jakob v internaciji. Jože mrtev. Vaš brat in Stanko «ta umrla, Pozdrav vsem: Pepca Konc.”
Zadnjih par besed je bilo črtanih. Pismo je označeno z več pečati Rdečega križa; med temi je en pečat v ita-
PRED 100 LETI
PRVI SLOVENSKI ČASOPIS niso morda Bleweisove “Kmečke in rokodelske Novice” (1843) temveč “Lublanske no-vize”, ki jih je urejeval Valentin Vodnik in izdajal Egger v Ljubljani od 4. januarja 1797 do konca leta 1800 po dvakrat, ozir. na koncu po enkrat na teden. Sicer je Vodnik pustil uredništvo že začetkom leta 1800, nakar jih je do konca leta urejeval Janez Sušnik. * ‘Ljubljanske Novice” so opisovale domače in tuje kraje, prinašale poročila o Francozih in tujem svetu, ki jih je urednik jemal iz takratnih dunajskih časopisov, ter so se zato naročniki pritoževali, da prej bero novice v ljubljanskih nemških časopisih kot pa v “Novicah”, Vodnik je program povedal v kratki pesmici, ki jo je natisnil v prvi številki:
Je kaša zavrela, se trga kaj nit, moj sosed kaj dela, sim barat že sit.
Al vumnosti jmajo po svejti kaj več, al drujga kaj znajo, ko hruške sam’ peč? Od tega “Novice Lublanske” povdo, za nov lejt potice še take ni blo. Najvažnejše vrednote v “Novicah” so Vodnikovi poučni članki o slovenskem jeziku” in “Opisovanje kranjske dežele”, ter njegov lep kmečki jezik, kajti Vodnik se jeravnal po geslu: “jes pravim: mi moremo kranjske slovenske besede poiskati semterjte po deželi raztresene inu na to vižo skup nabrati čisto slovenšino!” Prav radi tega čistega slovenskega narodnega jezika se ta najstarejši časopis slovenski lepo in bistveno razlikuje od sicer starejših časopisov iz leta 17991 (Srbskija Povsednevnija No-vina) in leta 1792 (Slaveno Serbske Vje-domosti), ki so bili pisani v rusko-srbski mešanici. V čisti srbščini je izšel leta 1813 — po 19 letnem presledku — časnik “Novine serbske”. Pri Hrvatih velja za prvi časopis Gajeva “Danica Hor-vacka’ ’ leta 1835.
lijanskem jeziku pritisnjen v Ljubljani, dva v Rimu in dva pa v Ženevi, Švica.
STRAŠNO STANJE SLOVENSKIH IZGNANCEV
Vesti, ki so jih prejeli jugoslovanski vladni krogi v Londonu, poročajo, da umira v italijanskih koncentracijskih taboriščih vsak dan najmanj 10 otrok med
31.000	izgnanci.
V taboriščih, ki se nahajajo v Padovi, Tržiču, Rinnaciju in na dalmatinskem otoku Rabu, vladajo neizrekljivo grozne razmere; predstavniki cerkvenih oblasti, ki so nedavno posetili omenjena taborišča, so v svojih izjavah potrdili gornje podatke.
Izgnanci žive noč in dan pod vedrim nebom, obleka so jim raztrgane cunje, a za zdravje in higieno ni nobenih naprav in nobene oskrbe. Dnevna racija hrane znaša po 10 dkg kruha in 6 dkg makaronov.
Najstrašnejše je v taborišču na otoku Rabu, v katerem se nahaja približno
4.000	žena — med njimi mnogo takih, ki se nahajajo v drugem stanu — in tudi veliko število otrok, od dojenčkov pa do 14 let starosti, ki žive popolnoma “živalsko življenje”.
V Padovi hočejo do smrti sestradati
3.000	slovenskih kmetov. Narod jeposlal v kratkem roku v ta taborišča 2.000 zavojev s hrano, toda Italijani so na potu vse pokradli, tako da izgnanci niso dobili ničesar.
Bolo el Sol Libre
DEC1MOOCTAVO CAPITULO
Azbad lego a sus ojos brillantes y a su sombria frente efecto de su observaciön. Interesado y acostumbrado a los enredos, conocia tan bien a Teodora, que ya en el hipödromo comprendio que Iztok no le era indiferente. Su alma gritö de alegria al comprobar que la Emperatriz estaba celosa. Sabia que si llegaba a despertar completamente sus cclos, estarian perdidos los dos: Irene e Iztok; el alcanzaria los mas grandes favores y una confianza absoluta.
Teodora estaba realmente furiosa. No habia afirmado aün su proposito de enamorar a Iztok; pero su voluptuosidad la habia llevado ya muy lejos y no queria que mujer alguna de la corte obtuviera el amor que, como torrente que corre entre piedras en el bosque, bullia en ese corazön salva je. Su soberbia se habia relajado. jEnganarla asi “el monje"; ese “monje” cuyo pudor y devocion admiraba en lo mas escon-dido de su corazön! jHumillaria y burlaria a Irene! Aun mas exasperö su furia el que Irene supiera llevar tan magnifi-camente su mäscara delante suyo, esa mäscara que le servia para unirse con Iztok.
Durante un tiempo breve permaneciö ensimismada, sin ver a sus huespedes. La sombra no desapareciö de su frente. Azbad la observaba a hurtadillas y se alegraba intimamente.
De pronto, Teodora se volviö y murmuro una orden al oido del eunuco Spiridiön, quien tejia y deshacia los hilos de los mas grandes secretos imperiales: bien lo sabia Azbad cuando lo viö alejarse y desaparecer de la sala.
Spiridiön volviö bien pronto. Se acercö a la emperatriz y le dijo:
“La esclava Cirila le esta leyendo al monje los Evam gelios de San Pablo,"
La sombra se disipö en la frente de Teodora, volviö a conversar y lanzö a Azbad una mirada que significaba:
“jMientes, calumnias!" El “magister equitum" temblö y bajö la cabeza. Pero todo esto era en secretos y fugaces relampagos que los huespedes no vieron. Aumentaba el oleaje de la pasiön, que subia mas y mas.
**
*
Cuando Irene y Cirila llegaron a su cuarto, aquella or-denö encender una luz. Cansada, triste, enojada y melan-cölica, se apoyö en la ventana y se hundiö en la serenidad de la noche. Creia haberse dcsprendido del fondo de un lago fangoso y encontrarse, de pronto, ante el cielo; le pa-reda haber libertado su corazön y aliviado su alma. Estuvo un largo rato sin pensar en nada, con la plena certeza de haber huiido de un pantano, segura de que no la ahogaban terribles y soporiferos perfumes, que apretan al corazön con oscuros pensamientos. Estaba lejos de esa gente que en la calle y las iglesias gritaba: “jSenor, Senor!", y que iba con el corazön cargado de idolos y se entregaba a todas las pasiones.
Con la mirada, la echaron lejos de si; con las palabras, la castigaron: las sucias olas tiran las joyas a la arena y tam-bien al Maestro lo habian castigado. Esa noche, por primera vez, sintiö que sus funciones de cortesana cargaban de cade-nas sus manos. Hasta entonces, su innata vanidad femenina la alegraba cuando la multitud se inclinaba ante la emperatriz, en cuyo sequito estaba, por lo cual tambien, ella se alum-braba con el sol del nimbo de oro. Muchas veces se estre-meciö cuando veia escupir en la čara de la Verdad, cuando veia escupir en la čara de la Verdad, cuando veia que, a escondidas, se pisoteaban los Santos Evangelios despues de caminar por la calle detras de la cruz, derramando perfumes y balanceando incensarios de. oro. A pesar de todo, habia podido huir de esos pensamientos y perdonar, como lo hacia
Las hermanas Darinka y Vanda Čehovin, cooperadoras muy activas de nuestra Revista. La Srta. Darinka traduce la presente novela y la Srta. Vanda la ilustra.
Cristo, sin juzgar, para no ser juzgada ella mišma.
Ahora se presentaban en otra, terrible forma. Compren-dia que caian sobre ella lazos que la ahorcarian, la arrojarian al suelo y a los que no podria rcsistir por mucho tiempo; si se rebelaba contra la mancillada corte, estaba perdida, si se dejaba marear por su vanidad, caeria en el vicio y se ale-jaria de Jesucristo... El dolor punzö su corazön y se cubrio la čara con ambas manos. ^Debia retroceder? ^Debia ella, una belleza de la corte, volver a taperas, en medio de los barbaros? iQue diria su tio, que tanto se habia sacrificado por abrirle las puertas de la corte? era preferible quedarse y entregarse al aborrecido Azbad, para que despues de jugar con ella la abandonaria, como lo hacian todos los cortesanos? Iria lejos, al Asia Menor, donde los santos se guarnecian en cavernas y desiertos, muy lejos.
Recordö que Cirila esperaba sus ördenes en la pucita. Se retirö de la ventana y se acercö a un estante sobre el que descansaban pergaminos arrollados. Tomo uno, lo abrio y se lo entregö a Cirila:
“jLee, Cirila!"
La esclava se acercö a la luz, extendiö el pergamino e iniciö su lectura en la mitad del capitulo; era una epistola a los romanos:
“. ..El pensamiento humano es muerte; el pensamiento espiritual es vida y es paz... Los que viven segun la čarne no podran acercarse a Dios. .. Quien no tiene el espiritu de Cristo no le pertenece..."
Cirila siguiö leyendo en voz baja, časi en un murmv.llo. Irene se setö en un banquito, se apoyö en la ventana y se hundiö en la noche. Irene no escucnaba esas palabras que tan blandamente fluian de los labios de su esclava. Los pri-meros parrafos la estrcmecieron, repetia: “No le pertenece, no le pertcnecen porque no tienen el espiritu de Cristo. . .” Recordö a Pablo, el apostol de los pueblos. Cruzö por su mente una pregunta: ^por que era mujer? ,;por que no hom-bre? Si lo fuera, viajaria de corte en corte para gritar, como Pablo: j No debeis! Llevaria el Evangelio a los foros y predi-caria amor y perdön. En el Cuerno de Oro, anunciaria la buena nueva a los esclavos.. . . Temblaba de entusiasmo, su imaginaeiön exaltada vagaba por caminos desiertos, en medio de pueblos salvajes, extendiendo la buena nueva arribaria a la tierra de su madre, la de los eslovenos. Alli, se sentaria en medio del campamento y acompanaria a los nobles cora-zoned hasta el Evangelio, a esas almas puras, que como tierra sedienta sorben las gotas de rocio, a esas almas como la de Iztok. Ese nombre le arrancö un suspiro. Sus pensamientos se aquietaron, como si despues de una larga jornada hu-hieran llegado a la meta: j Iztok! “jOh, sin ser Pablo y sin ser hombre, lo conquistare y rasgare su oscuridad." Desde el primer momento se sintiö inclinada hacia el hermoso barbara, mas su temor la obligö a matar sus pensamientos hacia
ei. Ahora, ya no huiria de su camino; lo buscaria, como el pastor a la oveja perdida, para llevarlo al Establo del Senor. No pensö mäs en que diria la corte; se retiräria a propösito, para vencer con su fervor, a pesar de todo y de todos.
“jBasta, Cirila! Ve a ver si hay alguien en los jardincs. Dcsearia ir a caminar antes de acostarme: me pesa la cabeza."
Cirila regreso enseguida y le coinunicd que, con gxcep-cion de la guardia, no habia hadie en los jardines. Desde el salon de las ninfas se desgranaba la mušica. Todos cenaban aun.
Irene echo sobre sus hombros una capa oscura, cubrio su cabeza con la capucha y bajo silenciosamente por la esca-linata de marmol. Su esclava la seguia como una sombra.
Unä ttliSvä idea se habia apoderado de toda su alma. Se ensimismč en la tarea de los apostoles; veia a Iztok leer sediento los Evangelios, mirarla agradecido porque lo habia ayudado a atravesar las tinieblas de su idolatria. Brisas ale-greš movieron las ondulantes telas de su vestido, murmuraban los mirtos, arrullaban las altas ramas de los pinos, cuando Irene se interno por los blancos senderos, alegre y entusiasta. Una dulce impaciencia še apodero de elia; en espiritu, ya Coii-Versaba con Iztok. Aparto su capa, la capucha se escurrič de su cabeza y sus rizos cayeron en cascada sobre sus hombros y su frente. Mientras los vientos jugueteaban con elios, Irene poseaba y tejia hermosos suenos.
Desde detras de un arbusto de oliva, surgio de pronto una figura alta, de brillantes vestiduras, y se cruzo en su camino.
Irene se estremecio y gimio. Cirila se apresuro a recoger el manto que se habia deslizado de sus hombros.
“jIrene..Jrene, no temas, yo soy Iztok, que te ama!” Irene se did vuelta y pretendio huir. Pero Iztok la osio suavemente de la mano y le rogo:
“jPues los dioses me escucharon, no seas tu quien me humille! Cuando supe que haria guardia en palacio, proincti a Devana un sacrificio si alcanzaria a ver tus ojos solo por un segundo. La diosa me escuchd y guio a ti mis pasos. [ Irene, los dioses se complacen en nuestro amor!"
El corazon de Irene latia furiosamente, su temor desapa-recio, su deseo de huir se veia reemplazado por algo extrano que la arrastraba a Iztok. Excitada, Cirila, se arropo en su manto; su ama retiro la mano de entre las del joven, quedd quieta delante suyo, alto y poderoso al resplandor de los rayos de la luna.
“[Iztok, esta noche pense en ti!"
“jCuanto te lo agradezco, Irene! [Solo por que has pensado una vez en mi, solo por esto, doy por ti mi vida!” “jEn verdad pensaba, aun ahora, cuando nos encontra-mos, y te compadecia, Iztok!”
“jEres como una diosa; tambjen los dioses se compa-decen de mi amor!”
“[Iztok, sigueme. A la sombra del pinar hay un banco de piedra. Te explicare una gran verdad. [Cirila, quedate conmigo!”
“A traves del mar iria tras tuyo, Irene. Sin ti no pucdo ni quiero vivir, sin ti es morir.”
Se sentaron en el banco de marmol. Cirila se acurruco a los pies de Irene, miraba, preocupada, todo alrededor. No entendia la conversacion, desconocia la lengua eslava.
“[Te compadecia, Iztok!”
“[Los dioses movieron tu corazon, Irene!” Buscaba sus manos, que estaban cuidadosamente arropadas con el manto.
“Iztok, te equivocas si crees en los dioses. Tus dioses son falsos, hay un Dios solo y solo Cristo, el Salvador.”
Iztok se aparto un tanto, se sorprendiö y miro como la luna, despues de atravesar las altas ramas de los pinos, se vertia en los ardientes ojos de Irene.
“Irene, si diria que tus dioses son falsos, te entristecerias,
Irene se sentö en un banquito y se apoyö en la ventana . . .
Tu mišma sabes que nuestros dioses son mejores que los vues-tros. Dioses, dioses que ensenan a la Emperatriz a matar a los inoCentes, a derramar sangre, j oh!, los dioses de la emperatriz, de la prostituta, [oh!: calla, no me hables de esos dioses; Iztok los desprecia, como desprecia a los que creen en elios.”
“Mira, Iztok, tu eres bueno, tu eres justo, con todo, tus dioses no son verdaderos. ^Acaso Cristo es mentira por-que los que debieran servirlo no lo hacen, los que debievan escucharlo no lo escuchan?”
“No hablemos de los dioses. Si tu dices: Mira, los pinos que se levantan sobre nosotros son divinidades, Iztok les ofreceria un sacrificio. Si tu dices: Mira, el pececito que salto del mar es una diosa, Iztok te creeria y verteria vino al mar como ofrenda. ;No hablemos, Irene, de los dioses!"
“Iztok, tu no me creeras a mi, creeras a la verdad. Se-guiremos hablandö de Dios y tu corazon rebosarä de alegria. Si tu no quieres hablar de ello, Irene no hablara contigo. [Pensara en ti y rogara a Cristo por ti, pero nunca tendnis mi mirada, Iztok!”
“Entonces, habia; te escuchare, segurie a tus palabias como al canto del ruisenor.”
“Esta noche debemos separarnos. Manana te enviare la buena nueva. Como ya hablas y lees en griego, conoceras la verdad y encontraras el amor.”
“Enviala, Irene, leere mil veces cuanto toquen tus manos. La llevare sobre el corazon, debajo de la armadura."
“Iztok, eres bueno y la luz resplandecera en tu corazon. ^ Vi ves en časa de Epafrodit?"
“;En su časa, amada!”
“Su villa da sobre el mar.”
“Los huertos, como aqui, juegan con las olas.” “Cuando terimnes de leer la buena nueva, ire en un hote, durante la noche, a explicartela."
“j Oh, dioses, que he de daros, que tanto me arnais!” Iztok abriö sus brazos y abrazo a Irene, que temblaba tremula de enojo. Hubiera huido, pero ya ardia un beso sol'rc sus ojos.
Entonces, Cirila točo a Irene.
“j Serčnisima, se acerca una sombra! [Desaparecio tras los arbustos!"
Irene huyd hacia el palacio. Al lit, en lo alto, se acalla-ba el bullicio del salon de las ninfas, las parejas pascaban por los jardines. Los huespedes fueron a gozar su bacanal bajo el cielo.
Irene llegö temblando a su habitaciön.
“^Como era la sombra, Cirila? [Habia! [No estabas lo bastante atenta!”
“[Serenisima senora, que muera si cerre por un segun-
“SLOVENSKA KRAJINA”
Po daljšem prestanku je naše društvo spet postreglo članstvu s kulturno prireditvijo. Obilna vdeležba je prinesla lep dohodek. Ker je pa bilo tudi mnogo troška, zato čisti prebitek znaiia le kakih 80 $. Računi bodo objavljeni kasneje.
Obilna vdeležba, tako da je bil prostor kar pretesen, in dobro izpeljan nastop tako igralcev kot pevcev je dokaz stanovitnega dela našega društva. Javno zahvalo naj damo Martinu Kustecu, predsedniku draraatskega odseka in pa Adalbertu Prei-ningerju, ki je kot vedno tudi to pot požrtvovalno sodeloval pri vajah in igri. Po njuni zaslugi so igralci kar lepo izvršili nalog in jim zato odbor izreka najtoplejšo zahvalo. Poleg že znanih igralcev, ki so Gelt, Karči Balažič, Franc Bojnec, Martin Kustcc, Maričika in Katica, smo prvič videli števija Gomboca in Jo. žeka Korpiča, ki sta imela prav izboren nastop. Vsem častitamo in želimo, naj bi se kmalu spet kaj pokazali.
Posebno zahvalo tudi Geltu za razne potrebščine za igro, ki jih je napravil.
Društvo je spet pridobilo 19 novih članov.
PRIMORSKI FANTJE, VOJNI UJETNIKI, PROSIJO POMOČI
Neki S. Škorjanc iz Indianapolisa, Ind., (Sev. Amerika), poroča v “Prosveti”, da je v vojnem ujetniškem taborišču Atterbury, ki ki se nahaja 30 milj od Indianapolisa, v Sev. Ameriki, 2.000 italijanskih vojnih ujetnikov in med te. mi je tudi 22 primorsckih Slovencev, ki so bili zajeti v Tuniziji z italijansko armado.
Ti primorski fantje apelirajo na ameriške Slovence z vzklikom: “Rešite nas! Sprejmite nas v svoje vrste, v vašo armado, da bomo tudi mi pomagali bojevati se za svobodo Jugoslavije! Z veseljem bomo šli v smrt, kričeč: živela svobodna Jugoslavija! živela Amerika! ”
*
Imena teh 22 primorskih Slovencev v taborišču Atterbury so:
KLINKOU JANKO, rojen 1. januarja 19919 v Tolminu, Gorica;	oče Andrej,
mati Marija Kavčič.
BLAŠKO ANTON, roj. 10. jan. 1922, Ajdovščina, Goriško; oče Janez, mati Antonija Kretič.
GRUDEN OSKAR, roj. 28. marca 1922, Šempas - Gorica; oče Anton, mati Marija Konič.
ČERNIGOJ BOJAN, roj. 8. marca 1920, Šempas - Gorica; oče Filip, mati Marija Klarič.
KAČAR JANKO, roj. 25. marca 1922, Kal nad Kanalom Goriško; oče Peter, mati Rozalija Brežavšek.
TRAMPUŽ JOŽE, roj. 26. marca 1922, Kostanjevica - Gorica; oče Jože, mati Marija Pipan.
KOKOŠ AR IVAN, roj. 8. febr. 1922, Grahovo - Gorica; oče Ivan mati Ma-
do los ojos! Pero la sombra aparecio de repente, como sur' gida del suelo.”
QNo la reconociste?”
“Yo diria que era la emperatriz. El lugar entre los pinos es suyo. jQuisiera equivocarme!”
“jOjalä te equivocaras, infeliz! ^Comprendc el Colo-veno la emperatriz?”
“Lo comprende. Lo aprendiö en la arena.”
Irene le hizo senas de que podla retirarse. Despues se arrodillo delante de Cristo y murmuro:
“Tu sabes que soy pura; lo amo, si Tu tambien lo amas...”
A la munana, Epafrodit recibiö una carta de Spiridiön que decla:
Tudi pevski zbor je dokazal, da dela čast društvu in rojakom. Posebno priznanje pa gre pevovodju Cirilu Krenu.
Odbor.
“KAKŠEN GOSPOD ...”
V soboto 21. avgusta, je imelo društvo “Slovenska Krajina” veselico, na kateri je podalo burko enodejanko:	“Kakšen
gospod tak sluga”. Igra je bila podana še precej dobro, razen nekaterih pomanjkljivosti.
Igralci so bili po večini že stari, samo Gomboc in Kcrpič sta nastopila prvič. Drugi igralci kakor: Gelt, Balažič, Kustcc Kata Laki in Bojnec so nastopili že večkrat. Prav posebno pa moramo pohvaliti Maričiko Gaspar, katera sicer ne obvlada prav dobro našega jezika, a se je tako dobro naučila, da nihče ne bi povedal da ni rojena v Jugoslaviji. Društveni zbor je tudi zapel tri pesmi in sicer: “Slovenski Krajini”, “čuj Lombardsko Petje Glasno” in “Pri Zibeli”,
Po sporedu je začel ples kateri je trajal do jutra.
Gledalec.
BRATINA ANTON, roj. 12. jan. 1922, Ajdovščina - Gorica; oče Anton, mati Marija.
(Ako kdo med čitatelji sluti, da je kateri zgoraj navedenih ujetnikov njegov sorodnik, naj se obrne za nadaljnje pojasnilo na sledeči naslov:	S. Škorjanc,
722 Holmes Ave., Indianapolis, Ind., U.S.A.).
f FRANC DOMJAN doma iz Kroga pri M. Soboti je zapustil to solzno dolino star 481et, Pokopan je v San Isidru. Zapušča ženo in tri sinove. Po nekaj mesečni bolezni in brezuspešni operaciji je dokončal tek življenja lepo pripravljen na smrt.
“Uvedba novih zemljiščnih
KNJIG NA SP. ŠTAJERSKEM”
“Madžarski minister zunanjih zadev opozarja madžarsko javnost potom časopisja na razglas, ki je izšel v “Grazer Tagespost” od 6. marca 1943, ki naznanja, da bodo zemljiščne knjige v SPODNJEŠTAJERSKIH OKRAJIH KRŠKO IN TRBOVLJE preurejene.
“Posestniki nepremičnin v teh okrajih morajo prijaviti svoja posestva v teku šestih tednov, ki slede 1. marcu, in predložiti uradu komisarja za civilno upravo svoje lastninske dokumente.
“Poleg svojih zakonitih posestnih listin morajo prijaviti posestniki tudi svoje ime in svojo NARODNOST.
“Kdor nebi pravočasno prijavil svoje posesti in oddal zahtevanih podatkov, izgubi vse svoje lastninske pravice in po 31. decembru 1944 nebo mogel zate vati nikake odškodnine.”
“El mas humilde siervo de tu inmensa bondad, te Hace saber que anoche tu protegido, el centurion Iztok, se encontro con la cortesana Irene en los jardines imperiales. La con-versacion fue 01'da por la Emperatriz. Yo no la entendi, por-que hablaban en lengua barbara. La Emperatriz los comprcn-dio, por eso hoy su f rente es tä sombria. Que el te informe sobre lo que dijo.
El humilde esclavo de tu excelencia, Spiridion”.
Epafrodit entregö al esclavo que trajo la carta una bol-sita de escudos de oro para el eunuco. En sus mejillas se reflejaba una honda preocupaciön. La volvio a leer y murin urd :
“j Van a la perdiciön ella y eil j Los harä desaparecer, maldita!”
rij a Kenda.
BRANKOVIČ MIROSLAV, roj. 21. jul.
1921,	Šempas - Gorica; oče Vinko, mati Kristina žižman.
PAVŠIČ ALOJZ, roj. 25. avg. 1922, Šempas - Gorica; oče Alojz, mati Katarina Rus.
ŽNIDARŠIČ JOŽEF, roj. 4. marca 1922, Duhovo - Gorica; oče Jožef, mati Ana Mugerle.
LULEK FRANC, roj. 5. febr. 1921, Ajdovščina - Gorica; oče Franc, mati —.
VALENTINČIČ FRANC, roj. 17. sept. 1915, Bača - Gorica; oče Luka, mati Marija Kleč.
ČEJ JANKO, roj. 15. jun. 1922, Trnovo - Gorica; oče Alojz, mati Pepca Podgornik.
KLANJŠEK JOŽE, roj. 13. marca
1922,	Grgar - Gorica; oče Jože, mati Jožefa —.
KOGOVŠEK IVAN, roj. 22. marca 1919, Pregarje - Reka; oče Ivan, mati Katarina Kuret.
SREDNIK FRANC, roj. 26. sept. 1920, Kopriva - Trst; oče Alojz, mati Ana Galjušek,
TREBIČAN FRANC, roj. 9. marca 1919, Košaan - Trst; oče Franc, mati Vilje-mina Počkar.
SEDMAK FRANC, roj. 13. sept. 1922, Postojna; oče Franc, mati Marija Srebot.
HRVATIN JOŽE, roj. 10. avg. 19292, škofija - Trst; oče Rudolf, mati Marija Zadnik.
ŠULIGOJ Franc, roj. 29. marca 1922, čepovan - Gorica; oče —, mati Antonija.
SIMČIČ FRANC, roj. 19. jul. 1914, Kr-min - Gorica; oče Rajmund, mati Pepca Zilej.
“LAS FILIPINAS”
AGENCIA OFICIAL “VILLA DEVOTO” AVENIDA FRANCISCO BEIRO 5327 — CAPITAL PARA SU GRAN COMODIDAD Solicite, amplie y renueve su Credito en esta Agencia Oficial, donde puede Ud. tambien abonar sus cuotas mensuales como asi mismo comprar al contado y con Carnets de Creditos.
1 FRANC KLAJNŠEK
mm :>m	mm mm ym	je- mum	<♦> <♦>	<♦><♦> ■»'.
S
I
I
8
*
NAČRTI — STAVBE — FIRMA
AVDA. FRANCISCO BEIRO 5327-31 Buenos Aires	U. T. 50 - 0277
VILLA DEVOTO
g
<♦> <♦> <♦>.	<♦> mH
H
g
tf
8
;
ČASTITA K DESETLETNICI
TRGOVINA
“BELA LJUBLJANA”
IVAN MOČNIK
SAPALERI 2700 V, T. 59-0467
LECHERIA — MLEKARNA
JOSE BREZAVŠEK
Lope de Vega 2480 Villa Devoto
DESPENSA Y FIAMBBERIA I
i	“CARLITOS”
I	de CARLO BRUMAT
f BU EN SURTIDO EN PIAMBRES I	Y VINOS.
t MIRALLA 1781	IT. T, 68-2159
g: mm. mm mm mm mm mm mm •»>
1
»
H
1
ZAPATERIA — LIBRERIA CIGARERIA
BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288
LA PATERNAL

TRGOVINA i AVGUŠTIN BREZOVAR %
U	*
Almafuerte 599 Munro F.C.E. F
m <♦> <♦> ^ r AUGUSTO COTIČ
BELLOTTI	H n o s.
FABRICA DE TRICICLOS	
AV. LA PLATA	1659
U. T. 60-0657	Bs. Aires
PARTICULAR
Av. Fr. Beirö 5388	Bs. Aires i
; :
Se priporoča
TRGOVINA DANICA
van Gregorec
Lavalle 3897 Florida, U. T. 3397
MODERNA KROJAČNICA		MARMOLERIA Construecidn de Monumentos en los Cementerioš JUSTIN MARUSICH
LEOPOLD UŠAJ		
Avda. Francisco Beirö 5380-82		PLAČAŠ DE BRONCE Časa atendida por su dueno
VILLA DEVOTO		GARMENDIA 4947	Bs. Aires
PMOGKAMÄ - SFOIKIED
DEL FESTIVAL DEL 12 DE SEPTIEMBRE
1.	Actualidades — A travčs de la Argentina — Un rato entretenido (Cine).
2.	Los diez anos. Homcnaje de los chicos.
3.	Un trozo de mušica eslovena.
4.	Comedia: Las mujeres entre ellas.
5.	Conmemorando los 10 anos. PalabraS del Superior P. Caspar Canada.
6.	Los jövenes pianistas.
7.	Palabras del Director de "La Vida Espiritual".
8.	CoroS
9.	Comedia cinematogrdiica
10.	Duo de piano y violin.
11.	Lo que mäs vale. Drama en dos aclos, representado por los jövenes de la parroquia de Santa Rosa (Vea p. 181)
12.	Entreacto: Trozos de mušica eslovena (Violin y piano).
Domači obrazi v filmu iz S. Antonio de Padna in iz dveh čajank in še kaj,
Otroci častitajo k desetletnici.
Za Slovensko Krajino — Emica Šeruga.
Biseri slovenske glazbe, vodi Ciril Kren.
/ženske med seboj” (Glej str. 181).
Beseda ob desetletnici:	Stanislav Troha,
Vida Kjudrova in Angela Laknerjeva.
Tita Giacomelli in Silvio Kavčič na klavirju.
.^pregovori g. urednik “Duhovnega življenja”.
Napoje zbor.
Nekaj za smeh (Kino).
Nekaj narodnih, pod vodstvom C. Krena.
“Več vredno”. Drama v dveh dejanjih.
MED DEJANJI — SLOV. BISERI
m	<♦> .<♦>	** <♦>	<♦>	<♦> m:.	<♦>
RADIO — ELECTRICIDAD |
REPARACIONES EN GENERAL j SE ARMAN APARATOS	!
Flor eria	Cvetličarna
“LOS	ALPES’’
se priporoča	
ANTONIO HOSTAR	
Triumvirate 4223	U. T. 51-0732
TIENDA
LA PALMA
Vse potrebno za perilo in razne potrebščine za moške, ženske in otroke!
Ne bo Vam žal, če se oglasite.
JOSIP BOŽIČ
GÜIFRA 1462	PINEYRO
FERRETERIA — TRGOVINA Z ŽELEZOM
BARTOLOME FLOR
Velika izbira železnine, električnih potrebščin in .gradbenega materijala.
Asunciön 4602	U. T. 50-0724
PANADERIA y PASTELERIA
JOSE JAKONČIČ Concep. Arenal 3999 U. T. 54-7604
HERRERO DE CONSTRUCCION
t	se priporoča	f
| F rane Čoha
U. T. 50-6655
{ Caldeipn 2779


SASTRERIA DE MEDIDA FINA =
“ G O R I C I A ”
— de —	t
FRANCISCO LEBAN	f
Warnes 2191	Buenos Aires }
1
,			GRANDES	ALMACENES
	“CIUDAD	DE MEXICO’’
	FLORIDA	esq. SARMIENTO
	LOS CREDITOS MAS LIBERALES. SOLICITE SU CREDITO HOV MISMO.	
r
F
I
i
N
I
š
mmmemm. mm mm sm&mmm :<♦:< m »>,.<♦> mm. mmmmmtmmmt mä
ANGELERI, JACUZZI y Cia.
IMPORTADORES DE ART1CULOS SANITARIOS
| Cordoba 1470	Callao 332 - 47, Cuyo 9051
H
$ Rosario de Sta. Fe	Capital
las«. m..:m mm	<♦> <♦> m » <♦> <♦> <♦> <♦>
“ <♦>: <♦>
g
8§
g
1
%
S
1
S
i
1
$
D E S P E N S A
‘LA INTERNACIONAL”
ANDRES GOMBOC
g
S
!
Dean Funes 254
Avellaneda dj
£♦> <♦> •» <♦> <♦> .<♦> <♦> <♦>
iti
D E S P E N S A
de L. C. DE MIHELJ
CHARCAS 3176	U. T. 72-4957
DESPENSA — TIENDA
de PEDRO CUČIČ
Excelsior 1500 - LOURDES U. T. 757 - 301
S A E N Z P E S A
“RECREO EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačih ljudeh — v Idealno lepem kraju —1 v mirnem zavetišču — po ceni!
Prevoz iz postaje Tigre z ladjico
1.— $ tja in nazaj,	•
U. T. 749 - 589 - Tigre - FCCA j
FRANC URŠIČ
CONSTRUCCIONES CEMENTO ARMADO
DR. DAVID PENA 4236
U. T. 69 - 1567
HOTEL IN RESTAVRACIJA
" P A C I F I O O ”
ANTON BOJANOVTfl CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Blizu Rotiral	V centru mesta!
A M A R O
MONTE CUDINE
A Z A F R A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y RENDIMIENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
BELGRANO 2280
e..#..e-«..
I Fabrica de Muebles
■•v'
NA MISIJON
VICENTE ROGELJ
t Blanco Encalada 249 VILLA ESCASO
!	Telef. 652 (Tablada) 133.
?
V cerkvi sv. Roze (Paseo y Belgrano) se bo vršil velik misijon i v dneh od 5—19 sept. * Glavni govori bodo ob 20.30 vsak večer.
Povabljeni ste tudi Slovenci, da to priliko porabite.
FABRICA DE	C A L Z A D O
EN GENERAL	
KEBER	H n o s.
VENTA POR MAYOR Y MENOR	
DELAMO TUDI	PO MERI
CENTENERA 1138-40	U. T. 60-0176
ioboc
30E30
O
a
o
JUAN BOGANI
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALBINA—-1925
U. T. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires
30E30E
JODOI
a
a
o
LA PAGINA PARA LA JOVEN
Celebrando el decimo aniversario de nuestra querida revista “LA VIDA ESPIR1TUAL', reconocemos tambien las jovenes nuestra deuda de gratitud, pues siempre nos crae algunos pdrrafos, que trazan los nobles ideales que aspiramos seguir.
Rodeada de mil halagos, la joven estd siempre expuesta a peligros y enganos. jComo no hemos pues de agradecer a quien se ocupa de prevenirnos del peligro inminente1
En la serie de los 188 numeros de la Revista, recordamos especialmente el K[o. 114 “Slovens\o de\le'\ dedicado a la “Joven eslovena", conteniendo unos articulos admirables, que brindan esplendidas normas y tambien una satisfacciön este-tica a la joven estudiosa.
La Revista nos dice muchas cosas buenas. Tiene siempre a nuestra disposieiön sus pdginas por eso estd muy mal el proceder de parte de las que ni se toman el trabajo de leer las Hneas de tanta utilidad para eilas, ni responden a la invitaeiön insistente, de acercarse al Circulo que hemos formado.
jCompaneras! j?'Jo seais ya remolonas ni indiferentes! Se trata de vuestro bien; se trata de indicaros el carnino de la dicha, que no consiste en el afan de diversiones, donde muchas la buscan, sino en la recta orientacion, en el fiel cumplimiento del deber y en la formacidn del cardcter. Buscad el tiempo necesario para venir a las reuniones y la energia para poner en practica las inspiraciones que nos brm-da “La Vida Espiritual”.
En el festival del 12 de septiembre nos espera mucho trabajo. Algunas tienen que actuar en el escenario; para to-das habrd trabajo con la venta de rifas, de tarjetas, de dul-ces, atencidn con huespedes. ..
jVengan pues puntualmente a las 15 horas!
|No se olviden! La proxima reuniön tendrä lugar 26 de septiembre a las 15 horas en Paz Soldctn 4924.
Ivanka Kerševan ter Lojze Rijavec med najbližnjimi sorodniki na dan poroke.
NEKAJ ZA DEKLETA.
Ob priliki desetletnice D. ž. moramo tudi mladenke izreči pesebno zahvalo, ker smo vsak čas imele v reviji mnoga prelepa navodila, posebno pa v poslednjem času, kjer imamo stran posebe za nas.
V znamenje naše hvaležnosti smo sprejele nalogo, da prav posebno sodelujemo na prireditvi s komedijo “Ženske med seboj”.
Tiste mladenke, katere si morete dobiti slovensko narodno nošo, pridite v njej, da boste tako primerneje nastopile med izbranim občinstvom, kateremu bomo me postregle z raznimi stvarmi, ki bodo v prometu tisti dan.
Ne pozabite torej! Prinesite si narodne noše tiste, katere jih imate.
Prihodnji sestanek se vrši 26. septembra ob 15 uri na Paz Soldän.
ZA ŽENINE IN NEVESTE
Vsem je znano, da so bile doma glede poroke stroge postave. Bilo se je treba javiti mesec pvoje. Sledilo je nato spraševanje ženina in neveste, zaslišanje prič, oklici, ki so se vršili trikrat zaporedoma v nedeljo.
V tej deželi, kjer je ljudi iz vseh krajev, so doslej v teh stvareh nekaj popuščali, čeprav je tukaj veljavna prav ista postava glede oklicov, glede zadržkov in glede poroke.
Zatorej je odslej neizogibno potrebno za poroko sledeče:
1.	Prijaviti se je na lastni župniji, kamor spada stanovanje neveste toliko pred poroko, da je še tri nedelje časa do poroke, da se morejo v redu izvršiti oklici.
2.	Treba je imeti krstni list, iz katerega mora biti razviden samski stan zaročencev. Če takega krstnega lista ni, potem je treba preskrbeti odgovarjajočo izjavo s pričami, katero more izdati škofija. Navodila zato da župnik. Ta stvar je potrebna zato, da se onemogočijo neveljavne poroke, ker se je že marsikateri tujec tukaj poročil (seveda neveljavno), čeprav ima doma pravo ženo ali moža. Celo kak tak Slovenec se dobi.
3.	Potreben je tudi birmanski list.
4.	Podati morata izjavo o ženinu in nevesti dve priči, kateri morata priti osebno. Navadno sta dva možka, a more biti tudi ženska oseba. Tudi priče se morajo predstaviti preje kot začno teči oklici.
5.	Poroka se vrši v cerkvi nevestine župnije, če se vrši kje drugje, je zato treba posebnega dovoljenja nevestinega župnika, kar je združeno tudi z nekaterimi stroški.
Morda bo kdo menil: kaj treba toliko teh sitnosti? — Ko bi bili ljudje vestni in pošteni, bi vsega tega ne bilo nič treba. Toda ker je toliko brezvestnežev, kateri zlorabljajo žensko lahkovernost in tako lahko dobre osebe zapeljejo v nesrečen položaj, zato je sveta Cerkev odredila bolj stroge nared1 e.
Kdo bo pa rekel: Se pa ne bom v cerkvi poročil!
Njemu pa povem tole: Samo Bog je gospodar življenja in smrti, življenje je kratko. S smrtjo pa bo prišel vsak v roke božji pravici. Tedaj bo že prepozno da bi popravil, kar je zanemaril s tem, da v življenju ni imel v računu božje postave. Zatorej se naj nikar nihče ne igra s svetimi rečmi temveč naj zagotovi sebi, svojemu domu, svojim otrokom božji blagoslov. Spolnite torej radi te malenkostne zahteve, da boste vredni božjega miru in sreče, katere svojemu domu želite, katro potrebujete.
12. SEPTEMBRA OB 15 URI, SALON SAN JOSE, AZCUENAGA 164.
i..e..e..#..e»e»'e»e”*”e”e“e”*"*‘'e»e«e»e»#»e‘»e-e”e»S”e»e«»e»e"e»e»#»e»'#-e»e»«e«»e"e”e»e»'e»e»e'
FABRICA DE M 0 S A I C 0 S
— PRIDITE!
! j

ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
Obrnite se na
I	r ä 15 M l v ä uri ivi u o ti. i v u o j ;
i	. ALBERTO GREGORIČ	\ I
*	i f
f JOSE PEDRO V ABELA 5130 — RAMON LISTA 5071 i $
U. T. 50.5383	j j GUTENBBRG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50-3036	!
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LIPIČ AR

REPARTO
"LAS MUJERES ENTRE ELLAS"
Silvia .................. Maria	Grežer
Dona Esperanza,
(su hermana) ........ Maria Koradin
Candida, hija ........ Erna Paškulin
Panchita, hija ......... Tita	Giacomelli
Olegaria, prima .......... Irene Jekše
Clementina ............... Mary	Lakner
Nazaria, sirvienta ... Joselina	Komelj
"LO QUE MAS VALE"
Obra en dos emocionantes actos con el siguiente reparto:
Mario ............ Juan Josč Gonzalez
Claudio .............. Mario	N. Alvatez
Lorenzo .............. Alfonso	Cortese
Mäximo .................. Jorge	Ochoa
Dr. Salvetti ......... Osvaldo	Chimera
Jacobo ................. Roque Fama
Maximino ............. Modesto	Ingilde
Lorencito ............ Horacio Bujan
Delegado ......... Enrique De Martino
Apuntador: Atilio Ghio Maquillador: Gonzales Fernčmdez Traspunte: Rev. P. H. Gilardi Decoraciön: Juan Josč Gonzäles y Mario Alvarez.
DE LAS OBRAS
Komedija na račun ženske prenagljenosti.
Pričakujejo prihod hišne učiteljice, katera pa med tem zboli in naglo umrje. Pride pač njen^ sestrična in tudi novica o smrti pričakovane učiteljice, a v prenagljenosti te fantastične ženske vse stvari narobe razumejo iz česar sledi vedno večji zapletek, ki daje povod smešni burki.
Naše znane spretne igralke so zagotovilo, da se bomo od srca nasmejali.
VSEBINA:
Je to ganljiva izseljenska drama dveh bratov. Starejši brat Claudio je lalikoživec in zaide celo v tatvino. Pred oblastjo pobegne v — Ameriko, kjer ga trdo življenje slednjič izšola. Na svojem iskanju pride v veliko tovarno in spozna da je lastnik njegov mlajši brat. Dobi delo, a se ne da spoznati. Konečno pa se le razkrije resnica. Oba brata se spravita in pride do izraza, da lahkoživo veseljačenje nikakor ne velja več kot pošteno delo, kajti v tem resnem delu slednjič najdeta oba brata svojo družinsko srečo.
Igralci dramo izvrstno podajo in bo zadovoljen tudi najbolj zahteven gledalec.
ORAN SURTIDO DE VINÖS
STANISLAV STANTIČ
Triumvirate 3984 U. T. 51-5506
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
KOVINSKA. OKNA IN POI.KNA
FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 5021 Telef. 61-5184.
<♦> <♦> » »A I D E S P E N S A |
M	«M>
tj
n
U. T. 76-1220 *
*	JUSTINA VUGA
1
*	Vidal 2602
V
”» •»> <♦> <♦><♦><♦> <«•
častita k desetletnici
TISKARNA DOLČI ŽIVEC
Patria 300 Santos Lugares .
I
t	DESPENSA “GORICIA”
?	— de —
PEDRO ZAVRTANIK
i Av. de los Constituyentes 3731
l	U. T. 51-0453 - Bs. Aires
:

? Despensa y Fiambreria
LA N U E V A ”
T
i	I;
(Je ROSA MERMOLJA e Hijos • Traful 2609	U. T. 61-2997
I
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi I Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1356
VSA STAVBENA DELA
Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832
U. T. 34 - 3405
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
i
;•
&
i

|
i
|
$
Obrnite se v vseh pravnih zadevah na naSega prijatelja spretnega advokata
A B O G A D O
Victor E. Clement
Horario: 10—12, 16—17.	Telef. 33-6436; 63-3253
Estudio: SAN MARTIN 233, IV.
M
S
y
I
$

PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE BO 4. SEPT. OB 21 URI, V DVORANI “SOKOL”, SAN JUAN 782. Izbran spored; zapoje tudi zbor “Slovenskega doma’’; igra Slovenski orkester; razne druge lepe točke; spregovori tudi odpravnik poslov g. dr. Dominikovič.
Bu E Galeot e
Por LEA FATUR.
Traduccion del esloveno por MIGUEL NAGLICH.
Una novelita histörica recordando las tragedias aue prepara la guerra actual.deshaciendo los invasores indes de hogares eslovenos, al desterrar la gente, separando los hijos de sus padres.
“j Pare! — jAlto!” truena la voz de mando sobre la cubierta. Cuanrenta remos paran a la mitad del impulso, se oyen cadenas sonar lugubremente, cuanrenta cabezas se vnel-ven en direccion a la tierra, con los ojos fijos en el puerto de Spalato, y en las montanas, que se yerguen al fondo.
“jMoo-la! — Kaa-tsa! — j Sii-—sha! — jAfloje! — jEstire!"
Las velas se van enrollando, los aparejos rechinan. “jBuee—no!” ambullen las anclas, gruesa cuerda se estiia, la galera se balancea y qucda parada. En la cubierta hay un comandante, dos oficiales, eien hombres armados, y a los banquillos encadenados gakotes. Tendran que acompanar a la galera mercante que lleva mercaderias levantinas de Split (Spalato, el puerto mas grande en Dalmacia) a Venecia. Las galeras mercantes van escoltadas por los barcos de guerra, no obstante haber salido victoriosa la repüblica veneciana en la guerra con los Uskokes (1). Pues al expulsar a los cor-sarios tambien de Senj, estos se ban desparramado por el interior de las tierras del archiduque austriaco, y aunque terriblemente castigados — no ceja el espiritu corsario en estas costas, y los de Ulcinj a im cantan: "De Ulcinj a Senj, de Senj a Venecia navegamos de lugar a lugar, todo el Adriatico es nuestro mar!”
“jTodo en orden!” da cuenta el segundo oficial al comandante.
“jLa tripulacion pide salir a tierra!” anuncia el primer oficial. Al rato se aleja de la galera en un bote con el comandante y el oficial, y otro bote, mas grande, lleva la albo-rozada tripulacion. Ambas desaparecen entre las embarca-ciones que se amontonan en el puerto spalatino; los mari-neros caminan ya apresurados por el muelle a lo largo de los grandes depositos que rodean al puerto. Los galeotes y demas tripulantes que ban tenido que quedarse en el barco, los siguen tristemente con la vista. Los marineros se entre-tienen contando los pabellones de los barcos anclados en el puerto. “j Miren!”, dice el oficial, “no hay bandera de Dubrovnik (2). San Marcos ha desalojado a San Vlaho (3) de Spalato y de Turquia. Bastante tiempo hemos luchado por el comercio con Turquia, al cual teman en sus manos los de Dubrovnik. Pero nuestro leon veneciano ha derrotado a Dubrovnik. Ahora todos los hilos corren a nosotrosj por la tierra y por el mar estan llegando mercaderias de las tienas turcas a Spalato. j Miren al gran lazareto que hemos arre-glado al lado del mar para la desinfecciön de las mercaderias y de la gente! jY los depositos y los albergues! Todo estä re-bosando de mercancias. El principe de Spalato ha eserito a nuestro gobierno que en Spalato hay tal cantidad de mercaderias, de las que ya estan desinfectadas, y de las que estan llegando diariamente que no aleanzan los depositos antiguos y tampoco las dos grandes construcciones de ano pasado. Ha tenido que guardar mercaderias en la fortaleza y tirar al mar mil trecientos cajoncitos de cera, para tener en el lazareto lugar para otras mercaderias. En el deposito hay alrede-dor de siete mil cargas de carro, dos mil carros estan en el camino, proximos a llegar. Y todo esto iba antes de Sofia a Dubrovnik.” Asi cuenta el oficial, entusiasmado. "Bien päga la republica, bien vives bajo el pabellön de San Mar-
cos.” Mudos estan escuchando los galeotes; fijos los ojos en tierra firme, con las piernas delgadas y enclenques aherro-jadas en tal forma que apenas pueden mover. Toda la parte baja del cuerpo ha quedado debilitada y atrofiada. Pero la espalda, los hombros y los rmisculos de los brazos se lian robustecido a fuerza de remar. La cabeza esta quemada por el sol y lavada por las lluvias y por el agua del mar, las cejas se han vuelto mas espesas, los ojos se han hundido den-tro de las orbitas. La piel ha tornado un tinte gris-negruzeo, la čara tiene una expresiön torpe, desesperada. La ropa de aspero tejido les sofoca en verano y no les preserva del frio en el invierno.
El galeote no tiene nombre, no tiene familia; desde el momento en que cerraron los remaches de sus hierros y lo eneadenaron a la galera, ha muerto para el mundo. Para el no hay fiesta, no hay iglesia, nadie le habla de Dios, nadie le consuela. “Cuando florezca el tilo y la piedra blanquee, serän perdonados los pecados expiados”, dicen alla en la tierra. Mas al galeote le expira su pena, cuando muerto ya, cae el remo de sus manos.
De la ventana de la torre del lazareto se inclina uria joven vestida con traje de colores vivos. Contempla a los galeotes, cual si quisiera interrogarlos.
jMujer! Un solo suspiro corre de boca en boca; čada cual se acuerda de la madre, esposa, o hermana. j Ah, si ro-zara una sola vez siquiera la mano femenina esas frentes enmaranadas!
En la proa resuena una voz, insegura, aspera:
“Por el mar navega una galera
y a ella eneadenado esta delia (heore)
del pend-yer (ventana) le mira una doncella”. . . .
Y tristemente acompanan los demas. . . . Las velas ata-das gimen; gritando llegan volando las gaviotas, que se van posando sobre los palos, parecen escuchar. . .
El galeote del 2V banco escucha, suena. Gamo si hubie-ra sido ayer. . . En su mente aparece el hogar, la časa en la aldea de Huje, la esposa, y sus 2 hijos. ^Pero, — existiö alguna vez todo eso? jTan hermosa, y joven la esposa, tanto trabajo y alegria! — Y aquel esbirro del castillo, que per-seguia a su mujer. Pegole con el reves del hacha en la cabeza. Ella le suplicaba: “jHuye!” — j Pero por que debia huir! Suya era la esposa, y a ningiin otro le es permitido tocarla. Pero vinieron y lo maniataron. Como gritaban sus hijos, como lloraba la esposa y suplicaba: “jDejenlo, tan solo me defendia a mi!” — “Contra el senor se ha rebelado, contra el castillo”, fue la contestaciön y lo llevaron al tribunal. A la rueda o a la horca lo iban a condcnar, pero se arrastra-ba de rodillas la esposa alrededor de los jueces. Y han juzga-do: QO a las minas hungaras, o que arrastre la barca?” Pero el castellano dijo: “jMandemosle a la galera! De las minas y del rio Sava ya han vuelto mas de uno — de la galera aün nadie.”
Como le abrazaba su esposa en el momento de despe-dida y le juraba: “Hasta la muerte soy tuya, mi Lovre, y despues de la muerte nos uniremos.” Despues de la muerte. . . Que la mujer es fiel, es para el galeote como el ancla que sujeta a la galera. Esto es su esperanza. . . Quizäs... rogando conmueva la esposa a los senores y los convenza. Creceran el hijo y la hija. Buscaran al padrc, le rescataran. j Ah, libertad!
Los companeros le cuentan, cuando duermen las guar-dias, como atacaron una vez los Uskokes a la galera veneciana y libertaron a los galeotes. Asi es mäs llevadera la vida. Todos tienen esperanza de verse libertados de este modo, mas el no lo cree. Ellos ven a menudo las costas de sus tierras y ciudades conocidas. Pero el no ve a nadie, no oye una coz ni rccibe una noticia de su querido pais de
Eslovenia. j Oh, si pudiera verla otra vez! Continuamente mega a Dios y tres ofrendas ha prometido: como primera ofrenda, casulla para misa a San Lorenzo sobre la montana; segunda, cäliz de oro al San Jose en Huje y la tercera, una campana sonora a la Virgen Maria en la isla del lago.
Para su hogar guarda tres cosas: un moneda de oro que le ha regalado el magnate de Spalato, por haberle salvado de los piratas el barco, cargado con tejidos preciosos, esta se la dara en recuerdo a su esposa el anillo que clla le diera para poderlo reconocer a la vuelta; los hierros que esta llevando ya tantos anos por su esposa...
La cancion de los galeotes muere — el esloveno se estremece, posa su mirada en la muchacha de la ventana, debajo de la mišma hay algo conocido que le Hama atencion.
__ eso gon tamices... Tamices acomodados uno sobre
otro —j una pila de tamices. Los hacen en los alrededores de la ciudad de Kranj, cerca de su aldea natal. Pues, donde estan los tamices, estara tambien el hombre que los esta trans-portando; vendera la carga aqui al turco comercian y volverä — ;oh, dichoso de el! — a su časa.
El galeote se stremeče, rodea la boca con las mano5 y grita en la direccion de la pila de tamices. Su voz aspcra espanta a las gaviotas; sus companeros quedan sorprendidos. Tan doliente, tan triste resuena el eco en el puerto: “jTami-cero! jOjooo, tamicero!” La carga de tamices se mucve. Debajo de ella šale el hombre y se para al borde del mučile gritando a su vez: “jOjooo. . .?”
Una voz tremula grita desde la galera: “<;De donde eres, tamicero?"
El otro vivamente contesta:	j De Bitnie! tu, hombre
de Dios, tu de dönde?"
Al galeote le tiembla la voz... Despues de tantos anos, voz del temino: QConoces a los de Lovre en Huje?'
“Conozco”, contesta sorprendido el otro. QPero— sera posible que eres el Lovrach? jTiempo hace ya han comdo la voz de que habia muerto!”
QComo estan en mi časa?" se apura el galeote y ei co-razon le tiembla en la voz. El tamicero se tira de una salto al bote que estaba arrimado al mučile, da unos golpes con el remo y se detiene junto a la galera, mientras empieza a narrar:
“Bien estän. Tu hijo cantarä pronto su primera misa y tu hija se casarä el mismo dia entrando asi en la mejor časa de Bitnie."
El galeote alza los brazos y los ojos al cielo agradeciendo a Dios. — “jEl hijo del galeote — sacerdote! Atestiguar.i al mundo que su padre es hombre honrado. j Esperare! ;Y la hija en buena časa! Se ve que ha educado su esposa a sus hijos en la memoria y en el amor a el... ” Alcgremente en-ternecido pregunta el galeote: “Y mi mujer, tamicero?"
Con desgano contesta el aludido: “Tu mujer ya hace tiempo que esta casada con otro. . .”.
La cabeza del galeote se inclina, caen sus brazos. . . Aqui ha sufrido por ella. . . Tantos anos. . . Y ella se avcr-gonzaba de el — . . ,y de su nombre... j Mujer infiel! Quizäs hasta queria al esbirro...
Una triste angustia le nacio en el corazön. Pero el tamicero le gritč: “jYa vienen! ;Di pronto, si tienes algo que encargar!"
El galeote recobra los sentidos, mete la mano bajo el banco, extrae de una bolsita de tela el anillo y la moneda de oro, los envuelve en un panito y los arroja al tamicero. Con voz ahogada le va encargando: “El anillo para mi hija; que lo lleve en mi recuerdo. La moneda de oro para mi hijo; que reče una misa por su padre. — Pero a mi mujer di — que ya no vive — el pobre galeote."
Suspiro al mar: “jSople el viento frio, para que enfrie este abrasado corazon! — jAlegraos — pescaditos! — la
sangre bebereis del galeote...".	#
Suena el canonazo en el puerto de Spalato. El leon de San Marcos flamea sobre el palo de la galera, las anclas su-ben, las velas se hinchan. El bote con los oficiales y el bote con’la tripulacičn estän llegando. A bordo se imparten orde-nes, se eleva el ancla y el barco se mueve, balanceändose a impulso de los galeotes. El tamicero en el muelle agita el sombrero, la muchacha en la ventana saluda con la mano.
Treinta y nueve remos se mueven, cortan el agua, chapo tean; el cuadragesimo no se mueve. “jCamina! grita e! ca-pataz, va de banco en banco blandicndo el lätigo con boli-tas de plomo. “jCamina!” grita y pega con el lätigo en la espalda al galeote que estä sentado inmovil, con la cabeza inclinada. QTe estäs rebelando?, ;hijo de perro!” ruge el capataz y golpea, golpea. “;He de ensenarles a rebelarse! To-do es igual, lo que vive acä sobre el mar y lo que viene del interior. En todos hay sangre de rebeldes. Tres veces se nos han sublevado en Pola, dos veces en Spalato; Senj se estaba sublevando todos los dias.”
Y vuelve a azotar las espaldas del galeote que no se mueve. Entonces paran todos los remos. Un solo rugido corre roncamente de banco en banco; levanta la cabeza el oficial.
“j Se ha rebelado! j El galeote se ha rebelado!" rügen los encadenados al capataz y al oficial, a los marineros. Y ana-diendo amenazadores: “j Muerto estä! j A muerto le estä gol-peando!” Y parecen leones enfurecidos que quisieran rom-per sus cadenas.. .
* * *
*
En aquel mismo instante se encontraba en Huje delante del altar un joven sacerdote, cantando su primera misa. En fervorosa oraciön se acordaba de su padre. De pronto le parecio oir un vago rumor, algo como el arrastrar cadenas — sintio un soplo como: “jAdios!” — La hermana del sacerdote principiante estaba arrodillada al lado de su familia en el banco. De repente ella tambien oyö el sonido de las cadenas en un susurro escucho: “jSe feliz!". La mujer que recordaba en ese solemne momento su primer marido, se estremecio y suspird:	“jCompadezcase Dios de tu alrna,
pobre galeote!"
* *
*
NOTAS DEL TRADUCTOR
(1)	Uskokes (en vugoslavo: Uskoki — fugitivos) — Uran aquellos croatas y servios que, al caer su pais en poder de los turcos, no querian someterse al vugo musulmän. Algunos de ellos fueron a establecerse a Dalmacia, que estaba entonces en poder de Vcnecia; otros se refugiaron a Eslovenia y Croaeia, que perteneeian a la corona de Austria. Los quo se han estable-cido en las costas del Adriätico, hallaron tiorras sumamente pobres, de modo que tenian quo buscnrse su vida on el mar. Gente valiente, indömita y celosa do su libertad, so han hecho ptonto excelentes marinos y asi forzosamente han tenido que chocar con los vcnceianos, quionos en el Adriätico no toleraban mäs marina que la suya. Habidndose establccido los uskokes en tierras de Austria, čsta so valia de sus eualidades marinas en las guerras con Venecia. Mas, hecha la paz entre las dos im-ciones, los uskokes seguian la guerra por su propia cuenta, sin hacer inucho caso a las prohibicioncs de los archiduques de Austria quo al mismo tiempo eran reyos de Croaeia, dondo se habia establecido la mayor parto de los uskokes. Estos acabaron por hacerse temibles eorsarios que on un tiempo causaban terror a los venecianos. Tambidn pelenban continuamente con los turcos, a quionos no les perdonaban el haborlos despojado de sus tierras, y por estar oprimiondo a sus hormanos.
(2)	Dubrövnik, m äs eonocida por su nombre italiano do Ragusa, era entonces ropublica eslava independiento, comor-ciante y rival de Venecia, especialmente en el comercio con Turqia, al cual monopolizaba en un tiempo. En la äpoca do su prosperidad on Dubrövnik so eultivaba mucho el arte v las letras, de modo quo so ha gnnudo el titulo de “Atonas eslava”. Esta ropublica fu6 suprimida por Napoleön, igual que la de Venecia.
(3)	San Vlaho (Vlajo) —* 1 2 3 San Blas, santo protcctor de Dubrovnik, tal como San Marcos lo era de Venecia.
KDO BO PLAČAL?
Naša skromna revija stane lepega denarja. Bralci pač večinoma niti pojma nimajo, koliko dela in koliko strošku je z “Duhovnim življenjem”. Pač ne bi nihče zaničljivo vrgel v kot tega branja in tudi ne bi bil nevoljen, kadar je treba poravnati naročnino. Gotovo bi x tudi boj primaknil.
Vsaka izdaja “Duhovnega življenja” stane 250 Na leto znese to 3000 $. Tisti, kateri odlaša s plačilom svojega dolga, naj si le zastavi vprašanje: od kod pa naj se vzame toliko?
če računamo da plača 1200 naročnikov po 2 $, je šele 2400 $. Kaj pa potni stroški, kaj pa nagrade sodelavcem? Kaj pa neredni naročniki, ki se s preseljevanjem izgube? Ki odlašajo z naročnino?...
Pa se še dobi človek, ki mi vrže v obraz očitek, da delam samo za denar! Bog vidi moje račune in on vidi moje delo, katerega mi nihče ne plača in nikomur na mar ne pride, da bi me povprašal, koliko mi je dolžan in jaz tudi nikogar ne tirjam.
Nisem prišel v Ameriko radi denarja, pač pa zato, da bi mogel kako koristno besedo povedati in zapisati. Dolžnost rojakov pa je, da me pri tem podpirate. Zelo grdo pa je. če kdo z zaničljivim nasmehom celo zlobno na-migava češ “samo za denar”... Posebno grdo pa je, ker na tak način sodijo ravno taki, ki so najmanj ali pa prav nič dali!
Zato boste uvidevni rojaki radi in velikodušno doprinesli za to lepo delo, ki je koristno
vsem Slovencem. Zato ne odlašajte s poravnanjem naročnine in še kaj priložite za tiskovni sklad, za kritje primanjkljaja.
Vdeležite se pa tudi lepe prireditve v proslavo desetletnice “Duhovnega življenja” 12. septembra.	Janez Hladnik
i'Vij:	1 i'.'Tjf j:,
SAMO ZA DENAR . . .
Za denar se vsedobi, brez njega pa danes nič ni! Radi tega je premnogim ljudem denar edina misel in skrb, ki jo imajo po glavi. Tako daleč gre upliv tega “vsemogočnega denarnega boga” da pozabljajo na vse kar je duhovnega; celo svojo dušo za denar prodajajo in bi tudi nebesa dali v najem . . . Sploh ne razumejo, kako bi bilo mogoče, da bi kdo kaj storil iz ljubezni do bližnjega ali radi Boga, ne da bi računal pri tem, kakšen dobiček mu bo to prineslo.
Zelo žalostno je to dejstvo, žalostno, ker mnoge ljudi peha v življenje polno obupa, ker nimajo od kod zajemati tolažbe, ker na srečo po smrti, na plačilo pri Bogu, na večno življenje nič ne mislijo in nimajo od kod zajemati tolažbe v uri bridkosti!
žalostno je pa tudi zato, ker po sebi druge merijo in jim krivico delajo. Ne razumejo, da bi kdo delal kaj iz nesebičnega namena. In vendar je mnogo plemenitih duš, ki so neutrudljivi v svojem nesebičnem delu kljub nehvaležnosti, katero žanjejo. Oni vedo, da jim ho Bog pravičnejši plačnik kot pa nehvaležni ljudje!
OFÄZOWÄLEC
PRVO SV. OBHAJILO.
Nikar ne čakajte! Saj veste, da se samo od sebe ne naredi nič dobrega. Zatorej poskrbite, da ne bodo naši otroci ostali brez potrebne verske priprave. Prijavite jih za Prvo sv. Obhajilo, ki se bo vršilo v decembru.
Nič ne menite: saj je še dovolj časa! Ni ga, ne! Priprava zahteva mnogo in bodo le tako otroci res deležni tistih zakladov milosti, katere potrebujejo, da bodo starišem v veselje in sebi samim pa v srečo.
Prijavite jih v bližnji cerkvi, kamor naj redno hodijo k pouku. Na Paternal k naši slovesnosti pa bodo prišli za “Comunion segunda”.
Kjer pa za prvo sv. Obhajilo nimate prilike v bližnji cerkvi, prijavite, da bomo poiskali način, kako stvar prav urediti.
TARIFA REDUCIDA . . .
Bralci D. ž. malo veste kaj je to.
Sedaj je pa prav, da se razloži! To pa zato, ker so vsem tujejezičnim časopisom odvzeli to ugodnost in torej tudi nam. Doslej je šlo D. ž. z znamko V2 cent. odslej naprej pa bo treba 3 centave za vsako številko, kar poveča mesečni izdatek za 30 $. Zato pa prosimo naročnike, da radi prispevajte za tiskovni sklad, da ne bo treba zvišati naročnine.
“SLOVENSKI DOM”
je 8. avgusta postregel z burko ‘ ‘ Tri sestre”. Nekaterim igralcem se je sicer nekoliko poznalo, da so bili preveč navezani na šepetalca, toda igra je bila nadvse lepo podana. Tako smo se nasmejali, da je bilo kaj. Martin Keber in gospa Kozina, gospodične Vida Kjudro-va, Irena Jekšetova ter Marica Laknerjeva so nedosegljive. Emil Lozej in Kado Ličen sta pa že tudi odra vajena, kot da sta doma. Berginc in Silvija Namito-va, ki sta imela najbolj nehvaležne vloge, sta jim bila pa tudi dovršeno kos.
Posebno pohvalo zasluži društvo, ker je z izvajanjem sporeda točno začelo!
Pevski zbor se je tudi lepo oglasil pod vodsvom novega pevovodje Mirkota Mer-kuže.
Prihodnja prireditev ‘1 Slovenskega do-
ma’ ’ bo 26. septembra v dvorani Alsina 2832, ob 17 uri.
G. P. D. SLOVENCEV V VTT.T.T DEVOTO
je razveselilo občinstvo s česnikovo burko v dveh dejanjih: “Pogodba”, dne 22. avgusta.
Težava naših prireditev je točnost, ker se je občinstvo tako grdo razvadilo, da prihaja kar z večurno zamudo.
Začel je program z orkestrom in s petjem društvenega zbora, ki se je predstavil prav številen in lepo navežban. Posebno razveseljivo je, da je zbor pridobil tako lepo število mladih moči, ki so dokazali zanesljivost in lepe glasove in spretnost pevovodja Vencelja Laza-riča.
Burka je bila prav lepo podana. Dora Brezavšek in Pavla Claris sta bili nadvse resnični. Dolči in Vinko sta že doma na odru; Jožko Trobec in Karlo Kovačič pa tudi vsakikrat napravita korak naprej in zares zaslužita častitke. Nedosegljiva je bila Ernestina Kojc.
POSLEDNJI IZMED SARAJEVSKIH ATENTATORJEV
V Sarajevu je umrl star 56 let poslednji izmed tistih, kateri so izvršili atentat na nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo 28. junija 1914, kateri dogodek je sprožil prvo svetovno vojno. Bil je to
CERKVENI POGREB.
OTROŠKI KONGRES V dneh od 7 do 10 okt. se bo vršil ob priliki obletnice velikega euharističnega kongresa, otroški kongres za Buenos Aires.
Prosimo vse naše stariše, da prijavite otroke v bližnji cerkvi ali v šoli, če se tam kaj za to dela, da bodo tudi oni deležni skupnega veselja in da bodo dobili kako lepo besedo, katere so otroške duše potrebne in tudi žejne.
Vedite, stariši in vzgojitelji, da je samo eden, ki je pravi in resnični vzgojitelj, to je Gospod Jezus, ki je klical: pustite male k meni! Brez Njegovega nauka, brez Njegove pomoči, brez zveze z Njim, boste imeli otroke, ki vam bodo v bridkost. Če jih boste pa vzgajali ob njem, boste doživljali srečo mirnega družinskega življenja, če bo le tudi dom vedno sodeloval z vzgojnim delom cerkve.
_____________________________________ WS"
Pač vsak veren kristjan želi, da bi bil deležen krščanskega pogreba in molitev vernih prijateljev, ki velja mnogo več kot vsi cvetni venci.
Pogrebna društva imajo navadno v računu tudi cerkveni pogreb. Toda nikar ne pozabite vprašati po tem, da beste gotovi.
če kdo želi, da izvrši pokop slovenski duhovnik, naj mu seveda pravočasno javi, ob enem pa je treba javiti tudi pogrebnemu društvu, da ustavijo pred kapelo. Po našem običaju gre duhovnik do jame in tam opravi molitve kot doma.
Pa se dostikrat zgodi, da mnogi ne znajo moliti očenaša. Včasih pa ga celo nihče ne zna!
Dragi rojaki! Kako naj se bo predstavil tak kristjan pred večnega sodnika, če je njegovo besedo tako omalovaževal, da niti očenaša več ne moli in ga moliti ne zna!
MUHAMED MEHMEDBAŠIČ, ki je s čubrilovičem ter čabrinovičem in Gavri-lom Principom organiziral napad, a je srečno pobegnil v črno Goro in nato v Srbijo. Z njim je zginil poslednji atentatorjev, kajti ostali so bili ujeti in so že v ječah pomrli.
MIHAJLOVIČ ODGOVARJA BADERJU
vrhovnemu nemškemu poveljniku v Jugoslaviji, kateri ga je ponovno pozval, da se poda in ob enem ko grozi Mihajloviču, češ da krši mednarodno pravo, ker da je z Jugoslavijo bilo podpisano premirje.
Mihajlovič je pa odgovoril, da se Nemci sklicujejo na mednarodno pravo samo tedaj, kadar je njim v zaščito, nikoli pa ga ' sami ne upoštevajo, kadar jim nalaga dolžnosti. Oni so bili prvi, ki so podpisano premirje kršili, ker so proti vsem določbam mednarodnega prava razkosali Jugoslavijo.
Bader ju pa zagrozi Mihajlovič, “da naj se zaveda, da je on na črni listi tistih, kateri bodo dajali odgovor, kajti on je krivec neštetih protipostavuih pobojev, požigov, zločinov in nasilstev. Tista ura ni daleč, in se ne bo imel kam skriti. ’ ’
ČETNIKI V SARAJEVU
Na sarajevskem letovišču so četniki nepričakovano izvršili drzen napad, v katerem so vničili 34 letal. — NEKJE, brez navedbe kraja, so četniki vdrli v taborišče civilnih jetnikov in pobili 75 stražnikov. Jetniki so seveda pobegnili s četniki.
LIPARSKI OTOKI
Ni ga Slovenca, ki bi ne poznal tega imena. Najboljši sinovi našega naroda na Primorskem pa so bridko okusili grozote liparskih ječ. Tisto otočje, ki ga je Italija rabila za politične kaznjence in sumljive osebe, je tudi že v rokah zaveznikov, ki pa seveda tam niso našli nobenih jetnikov več.
NOVI KOMISAR V LJUBLJANI
Padec Mussolinijev in likvidacija fašizma je med Slovenci zbudilo dan veselja. Badoglio je takoj odstranil visokega komisarja Lombrosa in imenoval drugega oblastnika Riccardo Moizo.
ODLOMEK IZ PISMA
. . Datirano je 21. decembra 1942.
Neki dr. B. iz Ljubljane je odpotoval v mesecu septembru 1942 v Italijo z namenom, da obišče slovenske internirance v raznih laških taboriščih. Poprej je po Ljubljani zbiral med dobrimi ljudmi mi-lodare za nesrečne rojake v laškem ujetništvu, in sicer v denarju, pa tudi v živilih in obleki. Dobil je pa pomoč za svoje rojake pri Sveti Stolici. Z njim sta bila še druga dva Slovenca iz Ljubljane, duhovnika frančiškanskega reda. Do internirancev so srečno prišli in oddali svoje darove. Mnogim so s tem olajšali njihovo težko usodo. Potem sta oba duhovnika odšla nazaj proti domu, toda v Trstu so jih Italijani prijeli in preiskavah, vendar sta končno mogla nadaljevati pot.
Dr. B. je odšel namesto nazaj v Ljubljano naprej v Rim, da bi tam zainteresiral razne oblasti za usodo slovenskih internirancev in izposloval še več pomoči od Svete Stolice. Imel je tudi pri sebi pismo za Ameriko, češ da bo v Rimu našel priliko za odposlanje te pošte čez lužo.
Toda v Rimu so ga Lahi prijeli in zaprli v znano ječo Regina Coeli, kar se reče po naše: Kraljica nebes — kakšno neprimerno ime za laško fašistično ječo! Obdolžili so ga, da se zanima za slovenske internirance v laških taboriščih — nobene druge krivde niso našli na njem. Vendar so ga držali v ječi cele tri mesece in neprenehoma nadlegovali s preiskovanjem. V tej stiski ni kazalo drugega kot da je uničil pismo za Ameriko, ki bi nam tu lahko marsikaj povedalo in pojasnilo
Od tu naprej pravi pismo dobesedno:
“Pri nas je strašno hudo. Vse se je zaklelo proti ubogim Slovencem. Nemci, Lahi in še komunisti. Najhujši so pa zdaj Lahi. V taborišču na otoku Rabu umrje po 30 naših ljudi na dan. Ko je razsajala burja, jih je umrlo po 60. Ti podatki so iz laških virov — torej bo treba tem številkam še nekaj dodati, da bodo odgovarjale resnici.. Mi nabiramo, trkamo na vrata tu in tam, dobivamo vsaj nekaj, toda vse to je daleko premalo za tako revščino. Tako krvavo bi potrebovali več, veliko več. Dajte no iz Amerike kaj izposlovati od naših rojakov. Smo pred božičnimi prazniki. Bog
Vam jih daj vesele. Naši bodo žalostni kot še nikoli. Upamo pa, da bodo prihodnji veseljši v svobodni domovini...
Lep pozdrav
Dr. N. N.
‘ ‘ SREČANJE Z JUNAKOM ’ ’
Adamičeva skica “Meet a Hero’’, katero je Mr. Louis Adamič najprvo objavil v “This Week' ’ in katera je bila kasneje uprizorjena tudi po radiu, bo zdaj ponatisnjena v mesečniku Reader’s Digestu. This Week ima povprečno 15 milijonov čitateljev, radiooddajo je po. slušalo okrog 25 milijonov oseb in Reader’s Digest ima najmanj 20 milijonov čitateljev. črtica v kartkem izide v novi Adamičevi knjigi “My Native Land’’, (Moja domovina).
UPORNOST SLOVENCEV NA GORENJSKEM ! IZJAVA GAULEITER JA REINERJA
Iz ljubljanskega “Jutra’’ z dne 4. marca 1943: “Gauleiter Reiner je napravil pregled okraja Kamnik. Ob tej priliki je imel nagovor, v katerem je izjavil naslednje:
“Povečana propaganda partizanov na Gorenjskem se zadnje čase zopet bolj čuti, toda ti ljudje nimajo pojma, kako močni smo mi, Mi Nemci se ne menimo za čete roparjev in imamo situacijo trdno v rokah.’’
Te gauleiterjeve besede potrjujejo, da je aktivnost partizanov znova obrnila nase pozornost nemških oblasti in da se čutijo tako varne kot zagotavljajo,
ŠTAJERSKI SLOVENCI POD NEMŠKIM JARMOM
Izvleček iz “štajerskega Gospodarja’’, dne 27. marca 1943:
“1. — Zaščitniki (Schutzangehoerige) to je tisti ki nimajo niti nemškega niti nobenega drugega državljanstva, bodo potegnjeni v posebno službeno obvezo.
2.	— V bodočih tednih bo izšel splošen pregled vseh še nepojasnjenih vprašanj glede članstva v Steierische Heimatbund in s tem hkrati nemškega državljanstva ali zaščitništva.
3.	— Vsi moški in ženske, ki so bili rojeni pred 31. marcem, 19927 in katerih
članstvo v Heimatbundu iz kakršnih koli razlogov še ni pojasnjeno, se morajo zglasiti v pisarnah posameznih “Ortsgruppe”.
4.	— Kmetijam, katerih lastniki se nahajajo pri vojakih, se postavijo tako zva-ni “kmetijski hotri” (Hofpate), predlagani po Ortshauernfuehrerju in imenovani po Kreisfuehrerju.
5.	— Vse baterije, odnosno akumulatorji motornih vozil se morajo takoj oddati.”
Komentarji k tem novicam so nepotrebni — iz njih je videti, da žive štajerski Slovenci pod večnim pritiskom in da se policija ukvarja z vsakim posameznikom. Tudi oni, katerim Nemci ne priznavajo nobenega državljanstva, stoje pod “posebno službeno obvezo”.
AVTONOMIJA ŠTAJERSKE
Ljubljanski “Slovenec” prinaša v svoji številki z dne 16. aprila vest, da je šef civilne administracije, gauleiter Ueber-reiter o priliki druge obletnice priključitve Spodnje štajerske k rajhu izdal na-redbo, datirano z dne 14. aprila, glasom katere se razširi nemška “avtonomija” na občine vse Spodnje štajerske,
S tem je doseženo, da vse naredbe nemškega zakonika, v kolikor se tičejo občinske uprave in administracije, avtomatično stopijo v veljavo na ozemlju Spodnje štajerske.
NEMCI V TRSTU IN NA REKI
Agentura Tass poroča iz Berna po vesteh iz italijanskih virov, da je nemška vrhovna komanda v Beogradu imenovala nemške komisarje v mestih Trst in Reka.
V tržaški luki in na dokih gospodarijo nemški SS oddelki. Nemške čete so prispele v Trst in tabore v bližini pristanišča. Po ulicah teh mest pa defilira-jo vsak dan nemške čete s topovi, v polni vojni opremi.
VEST IZ SLOVENIJE
Londonski časopis “Sunday Times” poroča v svoji številki od 25. aprila, da je bilo v onem delu Slovenije, ki se nahaja pod italijansko okupacijo, zopet obsojenih 10 oseb na dosmrtno ječo zaradi “rovarjenja, in propagande za upor proti državi”.
NASILNO PONEHČEVANJE SLOVENIJE
Budimpeštanski list “Pester Lloyd”, ki izhaja v nemškem jeziku, poroča dne 13. aprila o “preureditvi’’ zemljiščnih knjig na Spodnjem štajerskem. Iz tega poročila je razvidno, da nameravajo Nemci, ki so že razlastili — to je, oropali — na desettisoče slovenskih posestnikov in odgnali v suženjstvo s.koro 200.000 Slovencev, še enkrat natančno pregledati dosežene rezultate in nadaljevati konfiskacije. Besedilo tega članka je naslednje:
186 VASI IN 6,997 DOMOOV
so okupacijske čete osišča porušile v Sloveniji v dveh letih, ki so minila odkar je bila napadena ta država.
članek poroča, da je bilo 28 vasi in 1,972 hiš do tal porušenih v onem delu Slovenije, katerega so anektirali Nemci in 158 krajev in 5,225 hiš v italijanski zoni. '
Povrh tega, pravi omenjeni list, je ostala tretjina zemlje v Sloveniji neobdelana.
Poročilo pravi razen tega tudi, da je jugoslovansko prebivalstvo popolnoma izgubilo zaupanje v novi denar, katerega izdaja marijonetna vlada; narod še vedno hrani velike vsote starih jugoslovanskih bankovcev.
AMERIKANSKI SLOVENEC POSTAL POLTEDNIK
Naj starejši slovenski list v Ameriki “Amerikanski Slovenec”, ki izhaja v Chicagu, 111. je s 1. junijem prenehal biti dnevnik ter postal poltednik; zdaj izhaja samo dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, naročnino se je pa znižalo na 4 dolarje letno. — Vojska se čuti!
NA KOROŠKEM
je bilo nedavno v vaseh okolice Celovca sojenih od nacističnega tribunala 34 rodoljubov. Obtoženci, katere označujejo nacisti kot “dezerterje, komuniste in zločince’ ’, so se morali zagovarjati radi naslednjih zločinov: Teroriziranja sosedov, umorov Nemcev in takih ljudi, ki so bili zvesti rajhu ter izpodkopavanja reda in miru.”
Od 34 sojenih, jih je bilo 12 obsojenih na smrt in takoj ustreljenih. Naslednja imena so bila objavljena: Tomaž Olip, Jakob Dreh, Franc Gregorič, Franc Pri. sovnik, Florijan Kelih, Bartolomej Oreh, Ivan Dujak, Ulrih Kelih, Jurij Paserk, Franc Weinzierl, Miha Zupan in Marija Olip.
Ostalih 24 je bilo obsojenih na ječo od dveh do 12 let in na prisilno delo, češ, da so služili kot informatorji in pomagači oboroženih patriotičnih skupin, ki so čestokrat napadale nacistične čete v bližini Celovca, ter da so tudi razdirali prometne zveze.
NAŠA VSEUČILIŠČA
Beograjsko in ljubljansko vseučilišče, pravna fakulteta v Subotici in fakulteta umetnosti v Skoplju so zaprte.
LJUBLJANSKO VSEUČILIŠČE je bilo oropano; posebno velika je škoda v tehničnem institutu, katerega znanstvene priprave in laboratorije so Italijani kar v celoti odnesli v Italijo.
VSEUČILIŠČNA KNJIŽNICA v Ljubljani je izropana; mestna knjižnica in muzej v Mariboru; mestna knjižnica in teologični muzej v Celju, knjižnica samostana trapistov v Rajhenburgu, knjižnica in laboratoriji v št. Vidskem liceju (Ljubljana) in 575 drugih knjižnic in ustanov — vse je bilo oropano in uničeno.
BEOGRAJSKO VSEUČILIŠČE je deloma porušeno, njene znanstvene priprave, aparati in knjižnice deloma pokradene, deloma poškodovane.
NARODNA KNJIŽNICA v Beogradu je popolnoma uničena; etnografični muzej in tudi vsi drugi muzeji so oropani. Ljudske knjižnice v Beogradu in Skoplju so oplenjene in oropane.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE v Beogradu — skoro 5000 kvadratnih metrov — je popolnoma porušeno in razdrto.
V Srbiji, Sloveniji in ponekod tudi na Hrvaškem so šole — 200 do 300 — zasedene od vojaške oblasti. Od 20 do 30 vseučiliščnih profesorjev je bilo pomorjenih. šolskih učiteljev so postrelili in pomorili na stotine, a dijakov od 3.000 do 4.000. Ogromno število profesorjev, učiteljev in dijakov je bilo poslanih v koncentracijska taborišča.
| Začetkom februarja t. 1. je na Slovaškem umrl 80-letni Msgr. JOSIP TISO, predsednik Slovaške republike od leta 1939 pod nazijsko oblastjo.
SLOVENSKI GERILCI POBIJAJO ITALIJANSKE ČETE
London. — Po jugoslovanskih virih so se nedavno ostro spoprijele fašistovske čete in slovenski gerilci v * ‘ severo-vzhod-ni Italiji med Trstom in Kobaridom.
En sam spopad je trajal celih 24 ur in je stal Italijane 60 mrtvih. V nekem drugem spopadu pa je bilo ubitih 80 Italijanov. Slovenski četniki so na pohodu prišli vse do Vidma (Udine).
VOJAŠKO SODIŠČE VRHOVNEGA POVELJSTVA OBOROŽENIH SIL SLOVENIJA - DALMACIJA, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sedbo v stvari proti:
MELIKU MILANU, sinu Franca in Marije škofar, roj. v Ljubljani 20. aprila 1923, bivajočemu v črni vasi št. 135;
JEVC FRANČIŠKI, pok. Franca in Jevc Marije, rojeni v Ljubljani 21. januarja 1923, bivajoči v črni vasi;
GLASIČU JOSIPU, pok. Martina in pok. Jere Kocjan, rojenemu v Iški vasi 15. marca 1895, bivajočemu v črni vasi.
BOLTEŽARJU ANTONU, sinu Ivana in Marije Jeran, rojenemu v črni vasi 18. julija 1915 in tam bivajočemu.
VAJDI MATIJI, pok. Matije in Julijane Roje, rojenemu v črni vasi 9. oktobra 1903, tam bivajočemu delavcu;
ŽITNIKU FRANCU, pok. Ivana in Vidmar Pavle, rojenemu v črni vasi 16. februarja 1916, tam bivajočemu;
JAVORNIKU FERDINANDU, sinu Ferdinanda in Marije Mehle, rojenemu 21. julija 1921, v Ljubljani, tam bivajočemu;
FERJAN ANI, hčeri Mihaela in Hribar Frančiške, rojeni v Ljubljani 18. junije 1921, in tam bivajoči na Vodovodni.
MASLETU ANDREJU, sinu Andreja in Ivane Oven, rojenemu 19. julija 1904 v Waukeganu (Illinois), bivajočemu v Ljubljani — vseh 10 obtožencev je v zaporu. Obsojeni so v dosmrtno ječo.
Naadlje je izreklo sodbo dosmrtne ječe proti:
TOMCU VALENTINU, sinu Franca in Frančiške Gregorič, rojenemu v Podležu 7. febr. 1916, tam bivajočemu, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil:
zločina, ker je od junija 1942 bil član prevratne družbe Osvobodilne fronte in je pripadal vojaški organizaciji te združbe;
zločina, ker jev omenjenih okoliščinah posedoval in nosil orožje brez dovoljenja.
TRST IN ISTRA
Nemški in italijanski časopisi so objavili 12 točk pogojev kapitulacije. Med njimi so tudi:
1.	Italija bo morala oddati vso mornarico in zračno silo.
2.	Italija bo morala prenehati izdelovati vse mehanične in metalurgične predmete.
3.	Italija bo morala razorožiti vso armado in smela imeti le policijo.
4.	Italija bo morala izročiti Pantclle-rijo, Tobruk, in drug strategične točke Angliji.
5.	ISTRO IN VSO SEVERNOVZHOD-NO ITALIJO, S TRSTOM IN PULJEM BO MORALA IZROČITI JUGOSLAVIJI.
6.	Več otokov v Jonskem in Egejskem morju bo morala izročiti Grčiji.
7.	Italija se bo morala odpovedati vsem kolonijam, vključno Libiji.
8.	Italija bo zbrisana z liste velesil.
9.	Italija bo okupirana vojaško od strani zaveznikov za nedoločen čas.
BOGOMIL TRAMPUŽ:
PEQUENOS RASGOS BIOGRAFICOS del Siervo de Dios
Obispo - Misionero
en Sualt Sant Marie, en Marquett, Mich. U. S. A.
(Nado el 29 - VI - 1797 — Murio el 19 - I - 1868.)
El Siervo de Dios, Federico Baraga naciö el dia 29 de Junio del ano 1797 en el castillo "Mala Vas" perteneciente a la parroquia Dobernič en Dolenjsko, Eslovenia, Yugoslavia.
Como hijo del conde Juan Baraga y de Catalina Jenčič, rccibio en la Pila Bautismal el nombre de Ireneo Federico.
, Sus primero anos los pašo en el castillo Trebnje. Para recibir la educacičn e instruccion adecuadas a su rango, los padres lo enviaron el ano 1806 a Ljubljana, Capital eslovcna. Dos anos despues (1808) perdio a su solicita y virtuosa madre. Con la muerte de ella y no bicn cicatrizada la he-rida de esta irreparable perdida su corazon sufrio una nueva herida con la prematura muerte de su buen padre, acaecida apenas cuatro anos despues.
Para el huerfano Federico, adolescente de 1? anos, hada las veces de padre el padrino de confirmacion, Dr. Jorge Dolinar, profesor en el Seminario de Ljubljana. Sus cursos secundarios los termino el ano 1816 con optimos resultados.
En el otono del mismo ano matriculose en la Univcrsi' dad de Viena, prosiguiendo sus estudios en la facultad de derecho. Časi a fines de agosto del ano 1821 corono su carrera de abogado con el mas loable exito y calificacion sobresaliente.
Durante los estudios en Viena, el Senor golpeaba conti-nuamente a la puerta del puro corazon de Federico, sirvien-dose para esto de su gran Siervo, mäs tarde San Clemcnte Maria Hofbauer.
Las llamadas del Senor fueron secundadas pronta y ale-gremente. Sin indemnizacion alguna, ccdio el castillo pater-no a su hermana mayor Amalia, mientras čl dirigio sus pasos hacia el palacio arzobispal de Viena, para pedir la en-trada al Seminario Mayor. Su vivo anhelo era conservar en continuo contacto con su director espiritual, el P. Hofbauer.
Pidio el respectivo permiso a su obispo diocesano de Ljubljana, solicitando las llamadas “letras dimisorias". Este se nego a därselas, desuerte que debia nuevamente volver a Ljubi iana y entrar alli en el Seminario diocesano.
El dia 21 de Setiembre del ano 1823 fue ordenado en la catedral de la mišma ciudad, y el dia siguiente oficio la Primera Miša.
En el otono de 1824" lo mandaron a Šmartno del Canf on Kranj en calidad de teniente cura. Alli desplego sus activi-dades en el campo ministerial hasta el ano 1828, ano en aue se traslado a Metlika, donde se destaco por su celo aposto-lico v caridad digna de un santo. Mientras tanto el lamado de Dios insistia čada vez mas fuerte, para llevarlo a un nuevo campo de actividad: las misiones. Asi emprendio su viaie a America del Norte, para dedicar su vida a la con-Version de los Indios. Llego al nuevo continente el ultimo dia del ano 1830.
Despues de una preparaciön especial en Cincinati, que duro tres meses, empezo su trabaio apostolico entre los Picles Roias, de los cuales se hizo el mas grande apostol, in-cansable en su labor hasta la muerte.
(1831—33): Gran River (1833—3?): Lapoint (183?—43); se nego a darselas. de suerte que debia nuevamente volver a L’Anse (1843—4?).
El dia 29 de Julio de 1853 fue nombrado primer Vi-cario Apostolico del Alto Michigan, al par que Obispo Titular
Božji služabnik Friderik Baraga, rojen v Doberniču, kaplan v Šmartnem pri Kranju in v Metliki, nato misijonar in škof, ki je največ storil za pokristjanjenje Indijancev. Vrši se že proces za njegovo beatifikacijo.
de Amision. Fue consagrado obispo el 1» de Noviembre de 18?3 en la catedral de Cincinati.
Cuatro anos despues o sea el dia 9 de Enero de 1857 quedö constitujdo como obispo ordinario de Sault, Sant Marie. En el mes de mayo del ano 1866 traslado su Silla Episcopal a Marquett en Michigan, donde se durmid en el Senor el dia 19 de Enero del ano 1868 y sepultado en la Catedral.
Hoy en dia sus restos mortales descansan en la Cripta Episcopal de la Nueva Catedral.
SU VIDA SANTA Y LABOR APOSTOLICA
En cuanto a Su vida santa y labor apostolica bien pu-dieramos resumirla en la mäxima de aquella Sierva de Dios que decia:	Para con Dios hay que tener un corazon de
Angel; para con el projimo un corazon de madre, y para consigo mišma un corazon de juez".
Veamos en pocas palabras el ejercicio de esta maxima en nuestro Siervo de Dios.
Baraga tuvo un corazon de angel para con Dios.
El amor hacia Dios era el movil principal de toda su vida llena de sacrificios, por no decir de martirio.
Cuando hablaba de la infinita caridad de Dios, se le veia fuera de si. Los testigos oculares aseguran que predi-cando en varias Noches Buenas de la caridad de Dios para con los humanos, interrumpieron las predicas abundantes lagrimas de emocion.
Todas las obras eseritas por el y de manera muy especial su corresoondencia epistolar estän sazonadas con espirilu de caridad desbordante. Un documento muy caracterist ico de su profunda devocion hacia el Sagrado Corazon de Jesus, entonc.es poro practicada todavia, es el devocionario ‘‘El Pasto Espiritual’’, eserito en esloveno ya antes de su ida America. Todavia hoy dia es este uno de los mejores libros piadosos eslovenos.
Su amor hacia Dios informaba todos sus aetos y He-
Zadružništvo na Goriškem
KAJ PA KONSUMNO .ZADRUŽNIŠTVO? Naša vas šc ni bila zrela za tako konsumno zadružništvo, kakor se •pojmuje to v krajih, kjer je mnogo industrije. Naš kmet je bil v prvi vrsti producent (proizvajalec), pridelal je sam doma veliko večino svojih najnujnejših življenjskih potrebščin in je bil zelo skromen v svojih potrebah; zato precej neodvisen kot konsument. Drugače je pri delavcu in nastavljcncu, ki mora vse svoje potrebščine kupiti.
Radi tega je bila ta panoga pri nas manj obdelana. V nekaterih večjih naseljih so se pod vplivom raznih delavskih pokretov napravljali poizkusi, ki so se po večini izjalovili, deloma radi pomanjkanja potrebnega začetnega kapitala, deloma radi nesposobnosti trgovskega vodstva, vedno pa radi pomanjkanja pravilnega pojmovanja zadružnega delovanja. Za našega priprostega, socijalno nepripravljenega kmeta je bila njegova lastna zadruga prav tako trgovina kakor zasebna “štacuna” in če je trgovec dajal katerikoli predmet ceneje nego zadruga, je šel k njemu.
Dobro so pa večinoma delovale tako zvane “Kmetijske zadruge”, ki so združevale nakupovanje na debelo samo raznih nujnejših, cbče potrebnih predmetov s prodajo pridelkov svojih članov, oziroma točneje s posredovanjem pri prodaji njihovih glavnih pridelkov.
Zveza je imela v svojih načrtih tudi ustvaritev centrale za vse podobne nakupovalne in prodajne zadruge, ali do izvršitve ni prišlo.
Kmalu po doseženi izmenjavi vseh kronskih vlog je
vaba sus virtudes hasta la perfeccion.
Corazon de madre con los pröjimos.
A las almas de sus pröjimos las consideraba como perlas preciosas, redimidas con el infinito valor de la Sangrc del divino Salvador.. Por esta razpn Fedcrico no escatimaha medio alguno ni tampoco se atemorizaba ante ningun sacrificio para levantarlas de la corrupciön y miseria espiritual.
Cuando estuvo en Šmartno de teniente cura, sc levanta-ba ya a la.; 2 de la madrugada para rezar y confesar. En los contornos corria la voz de que en Šmartno se ganaba la “por-ciüncula” perpetua.
De todas partes afluian olas de gente quc deseaban confcsarse con el piadoso y celoso P. Fcderico.
Cicrto dia era llamado a llevar el Santo Viatico. El rio Sava, muy crecido, se llevo el puente. El santo no vacilo en arrojarse a la corricnte aue debia cruzar. Gracias al bv.en sacristan que lo cargč sobre sus hombros se salvo. Nunca veta peligros cuando se trataba de las almas.
Mas nuestro Federico no vcia solo a las almas. Ante su vista estaban tambien las necesidades de los pobres.
Un dia regreso a la parroquia desealzo porque sus za-patos los obseauio a un pordiosero. En otra ocasion traio sobre sus hombros a un mendigo desfallecido, atendiendole hasta que se restablecio. Su romida la comian los cnfermos, la mejor indumentaria la daba a los pobres v todo lo que ganaba lo distribuia entre los menesterosos. Solia dccir sienv pre: “Lo que das al pobre lo tendrän otros.”
Entre los Pieles Rojas era viaiero incansable para buscaf almas. Lo que resoecta a los viaies v a su vida entre ellos, era un -segundo San Pablo. Miles v miles de millas čarni-naba en toda estacion annal, va sca entre los peligros de los caudalosos rios v nrofundns lagns. suieto a los sufrimientos v fatieas. al hambre v sed. al frin e intemnerie. Lo mismo one el Anostol de los Gentiles. Y no desnlegaba su labor misionera tan solo con la nalabra. sino tambien con la nhima. En sus anuntes se lee que eseribio seis obra« cn el idioma rdoveno. uno en aleman v cinco en idioma indio- nbras todas de mucho volumen y literatura escogida. Muchas de estas
Nadzorovanje zadrug se je vršilo z največjo vestnostjo. Pri kočljivejših zadevah je spremljal rednega revizorja eden od drugih uradnikov. Pazilo se je strogo na redno predložitev računskih zaključkov in zapisnikov občnih zborov. Skrbelo se Zveza kupila lastno hišo. Radi splošnega položaja denarnega trga je bila prišla Goriška ljudska posojilnica, ki takrat Še ni pripadala našemu krogu, v razumljive težave in nam je zato ponudila svoje nepremičnine v nakup Za osemsto tisoč lir, da bi s tem prišla do likvidnega denarja. Kupčija je bila za obe strani ugodna. Nepremičnine so obstojale iz dveh dvonadstropnih hiš, katerih ena je imela glavno lice na Verdijevem teka-lišču, glavni ulici goriški, druga proti Morellijevi ulici. Na lepem prostornem dvorišču med obema stavbama je bila še hiša z majhnim stanovanjem za hišnika. Pritličje hiše proti Morellijevi ulici smo preuredili za blagovno skladišče, pisarna je zavzela lepe zračne prostore v prvem nadstropju na Verdijevem tekališču. Stanovali smo pa v teh hišah ravnatelj, dva naša inženirja, naš sluga, razne tuje stranke in pisec teh vrst.
Nastavijenčev je bilo pri Zvezi v zadnjem času z menoj vred devet: ravnatelj Josip Bajec, inženirja agronomije Josip Rustja in France Pegan, revizor Josip Fegic, blagajnik Josip Abramič, dve uradnici in sluga.
Zelo važno je postalo za primorsko gospodarsko življenje zvezino glasilo “Gospodarski list”, mesečnik, ki mu do takrat med Slovenci ni bilo podobnega. Medtem ko je bilo glasilo ljubljanske Zadružne zveze le strokovno zadružni list, je bilo naše glasilo poljudno obveščevalen mesečnik za naše kmečke gospodarje in podeželne zadrugarje.
obras aleanzaron varias ediciones, que hasta el dia de hoy hacen obra misionera entre los Pieles Rojas y sus compatrio-tas eslovenos, especialmente su “Pasto Espiritual”.
Tambien compuso el la primera gramatica y vocabulario para los indios “chipeva” y “otava”.
Para consigo era ]uez riguroso. Queria ocultarlo, mas le era imposible.
En Šmartno tcnla lujosa al par que suave cama. No la ocupč nunca! Dormia sobre las tablas cubiertas con escasa paja. Garne comia raras veces, y aün mas raramente probaba el vino. Los ültimos 24 anos de su vida, por un voto, no bebio mas licores alcoholicos. Tal era el rigor de su vida que nadie dc sus colaboradores persevero a su lado. Acostumbraba a levantarse a las dos y media de la madrugada. Varias horas dedicaba a la meditacion y preparacion para la S. Miša, dando gracias una hora entera despues de que acababa el Santo Sacrificio.
No es dc admirarse que todos lo teman por Santo, tanto sus companeros dc trabajo, cuanto los feligreses. El misionero Pirc, eseribio: “El es sin duda alguna cl mas piadoso Sacer-dote de la misiön y el mejor misionero entre los Pieles Rojas. No le importaba otra cosa, quc solo aqucllo quc conduce al cielo.” Y la hermana Amalia, que estuvo un buen tiempo a su lado, eseribe: “Oigo de čl cosas que parecen sobrenaturales y que las puede hacer solo un elegido dc Dios.” Lo mismo sc hablaba dc el en vida que despues de su muerte y hoy ya estan en via los tramites para su beatificacion.
Si algo podemos hacer, es rogar a Dios, a fin de que, lo cnsalce mediante los milagros a fin de que la Santa Iglesia le conceda el honor de los altares.
ORACION
Oh Dios Todopoderoso, Padre de la luz, del caul emana todo bien y quc nos mandaste cn el Siervo Obispo Fcderico Baraga d un maestro y pastor, atiende nuestras suplicas v ensalzale, para que sea inserito ante la faz de la Iglesia Universal, cn cl numero de los Bienaventurados. Por el mismo..,
je pravtako za urejevanje zakonitih vpisov in sprememb v pravilih ali v vodstvu zadrug v zadružnem registru pri okrožnem sodišču. Pri težjih in zamotanih slučajih je sodišče samo največkrat pritegovalo naše uradnike kot izvedence.
Posebno pozornost je zveza posvečevala tudi urejevanju arhiva, v katerem so se hranila po najmodernejših načinih ustanovne listine, pravila, razni dokumenti in računski zaključki naših članic in vsa naša korešpondenca. Bil bi to eden najvažnejših virov za naše zadružništvo in našo kulturno Zgodovino sploh. Položili smo takrat tudi temelje za ustanovitev dobre zadružno strokovne knjižnice z nakupovanjem važne dosegljive literature.
AKCIJA.
Kdor se bo lotil pisanja zgodovine našega naroda ob Soči v tej burni dobi, ne bo smel pozabiti maloštevilno skupino mladih idealistov, ki so si sami bili nadeli ime “akcija”, za katero pa izven nas ni nihče znal. V začetku nas je bilo samo sedem. Kot namen smo si bili postavili študij vseh potreb našega naroda m iskanje najprimernejših načinov, da se tem potrebam odpomore. Zanimali so nas vsi naši verski, socialni, kulturni, gospodarski in politični problemi. V pogostih sestankih smo najprej najnujnejša vprašanja obravnavali. Vsak član akcije je imel svoj referat in je dobival od akcije svoja naročila, ki jih je bil dolžan izvršiti z vsem vplivom, ki ga je imel na svojo okolico. Sankcija je bila naša vest. Lahko rečem, da so vse važne iniciative takrat izšle iz naše akcije. Tako: močno versko misionsko gibanje za obnovo otopelega verskega življenja po vojni, kakor tudi razmah tiska, političnih, kulturnih, verskih in gospodarskih organizacij. Javnost nikdar ni vedela od kocb prihajajo take iniciative. Iz previdnosti in radi večje gotovosti uspeha smo uporabljali razne taktike. Obdelovali smo recimo z veliko previdnostjo uplivno osebo, ki je stala izven naše akcije, dokler je nismo prepričali o potrebi željenih ukrepov. Večinoma je bil mož nazadnje sam uverjen, da gre za njegovo lastno pobudo. Nalogo takega obdelovanja smo si delili tako, da je bil uspeh vedno že v naprej zagotovljen. Da bi od nas odvalili vsak sum očetovstva, smo včasih še celo dozdevno nasprotovali takim “novotarijam" in med tem ko je eden izmed nas navdušeno zagovarjal predloženo pobudo, je moral drugi igrati vlogo nezadovoljneža. Tako niti naši lastni politični somišljeniki niso slutili, da smo bili dogovorjeni. Včasih nas je zelo zabavalo, kako so se navduševale razne osebe za naše pobude, ki bi jih prav gotovo ne bili sprejeli, če bi bili vedeli, da so izšle od enega iz akcije. Tu pa tam pa smo imeli tudi neprijetne posledice. Nekdaj mi je pripadla vloga posredovalca, ko je “akcija” hotela doseči neko ločitev, ki se nam je zdela potrebna v korist javnosti. Moje nesrečno posredovanje mi je prineslo pismen ukor pokojnega nadškofa dr. Sedeja, ki so mu bili seveda javili, kako sem se jaz “trmasto”" postavljal po robu taki koristni stvari.
V jasnejšo ilustracijo naj služi sledeča epizoda.
Po aneksiji našega ozemlja k Italiji, je bil prijavljen obisk italijanskega kralja v Gorici. Predsedstvo “Odbora vojnih oškodovancev” je sklicalo nujen sestanek, da se odloči o udeležbi pri slovesnem sprejemu. Kaj bi pravil, kako je bilo nam Slovencem pri srcu. Ali v odboru so bili ljudje vseh barv. Zato je bilo treba previdnosti. Na vsaki način smo hoteli preprečiti korporativno udeležbo odbora pri sprejemnih slovesnostih. Akcija je razdelila vloge. Meni, zastopniku Zadružne zveze, razen tega še ni bila rešena moja vloga za pridobitev državljanstva, je pripadla vloga posredovalca. Pri sestanku smo se morali vsi po vrsti izjaviti. Komunisti, socialisti in republikanci so govorili z vsem strupom proti, fašisti in nacionalisti so seveda besno reagiral. Lahko si mislite, da je nas Slovence laški dirindai pustil precej hladne in trezne. Še dobro smo se zabavali. Prišla je vrsta name. Z zelo mirnimi besedami sem skušal pomiriti nastali vihar in povdar-jati edino eno potrebo, ki bi jo morali imeti pri taki razpravi
pred očmi kot zastopniki vojnih oškodovancev, ali bi bila naša korporativna udeležba našim pooblaščevalcem v korist ali ne. Desnica je sprejela mojo izjavo z burnim odobravanjem, levica, ne tako naivna, me je bila spregledala, da se kot Slovenec previdno izmikujem. Ali takrat nastopi kasnejši poslanec (član akcije) in moj posredovalni predlog po načrtu tako strahovito zdela, da me je bilo skoro v resnici sram prevzete vloge. Odbor vojnih oškodovancev ni sprejel kralja, sedanjega “cesarja".
Ker sem že pri obnavljanju spominov, odpustite mi, če tu navedem še, kaj sem doživel, ko sem si čisto privatno ogledal to komedijo. Narod, ne prav številen, se je zbral več iz radovednosti nego iz navdušenja na goriškem Travniku, kjer se je imel pokazati kralj z balkona nekdanjega okrajnega glavarstva.
Najprej sta se pokazala kraljica in vojvoda d’Aosta. Nato je prišel na balkon moj dobri stari prijatelj, uradni sluga, ki je bil v tej službi že pod pokojno Avstriio in položil na sredo med obe odlični osebi predmet, ki ga nismo mogli videti s trga. Slednjič pride kralj in se postavi med kraljico in vojvodo. Kliub tistemu predmetu, ki ga je imel pod nogami ie bil videti revček neznansko smešno maihen in kla-vern med omenienima, kraljica ie po postavi prava Črnogorka, vojvoda ni bil nič maniši. Pa se zraven mene oglasi pocestni paglavec: “Chala, chala ce chandelos". fGlei, glej. kakšna svečnika). Ljudie okoli pa vsi v nepridržan smeh. S takim razpoloženjem je tudi goriški Furlan soreiel niegovo “veličanstvo”. To je bilo menda pred štiriindvajsetimi leti. Sedai po Mussolinijevem padcu si domišliuie gosnod Badoglio. da bo povrnil Italiii mir z obnovitvijo že nekdaj zelo dvomljive avtoritete tega vladarja.
(Nadaljevanje)
HVALJEN BODI, GOSPOD!
Strmite in občudujte Gopodovo moč,
zapojte hvaležni mu slavospev! Hvaljen bodi, Gospod!
Tvoja je slava in Tvoje je veličanstvo, minljivo, ničvredno pa vse človeško bahaštvo!
Hvaljen bodi, Gospod, naš maščevalec, naš rešenik!
Kdor v Tebe zaupa, nikdar prevaran ne bo:
Ti sam si velik in dober in prizanesljiv.
Še prevzetnemu kazen predolgo odlašaš.
A slednjič, gorje, samo migneš s prstom
in kakor napihnjeni mehurček razblini se v nič mogočnost
Hvaljen bodi, Gospod!	[trinogov.
Kakor če sproži se kamen z višine
in plaz bobneče zgrmi mimo nas v prepad,
puščajoč za seboj opustošenje, kamor nam sega pogled:
Še dolgo ne umiri se kakor iz sna preplašeni odmev, s strahotnim grmenjem skakaje od stene do stene, nazadnje se le izgubi godrnjaje v daljavi —
Ko stre se v prah vsa gizdava moč krivičneža, pa zvrne s prestola oholosti svoje se kruti nasilnik, s seboj povleče v padcu brezbrojno druhal peklenske zalege, ki dolgo se solnčila je v njegovem sijaju.
Gorje! Vsemogočni, presilni, kako Ti maščuješ!
Gorje! Ti sam si neizprosna Pravičnost, nebeški Vladar!
A mi, Gosnod, ki revni, zaničevani, zaupamo le v Tebe, čakamo. Ti si nam Oče, vsi Tvoii otroci.
Pričakali bomo! da izpolni se Tvoja pravičnost!
Zares si strašan, o Gospod, zares si velik, Gospod,
Nad vse čudovit si, Gospod, v svoji jezi!
Hvaljen bodi, Gospod!	David Do\torič
UNA PAGINA DE HISTORIA
Los turcos primeramentc aliados, despues conquistadores del decrepito imperio bizantino, a mediados del siglo XIV se afirmaron definitivamente sobre cl Hclesponto y dma.ntc el reinado del sultän Murat (1359—1389) trasiadaron su centro de operaciones a territorio europeo. Ya en 1361 tör-nase Odrin (Adrianöpolis) Capital de los sultanes. La Victoria de los turcos en Kosovo polje (Čampo de mirlos) en . 1389 diö el golpe mortal tanto al estado medioeval serbio, como al de Bulgaria con la caida de Timovo en 1393. Por encima de los restantes principados balcanicos — complcta-mente dependientes de la voluntad del sultän — los turcos se abrian camino hacia las comarcas hungaras, croatas y eslo-venas. Huqgria, bajo el cetro del rey Sigismundo, empenäbase en desviar el peligro que amenazaba al mundo cristiano, empero el exito era časi nulo. En 1396 el rey Sigismundo sufre una derrota aplastante cerca de Nicopolis. Los eslo-venos enganchados en las tropas de los condes de Celje, que colaboraban con los hüngaros, se enfrentaron por primera vez con los turcos. La primera aparieiön de los turcos — venidos de Bosnia — en suelo esloveno acontece entre 1408 y 1411 alrededor de las ciudades Metlika y Černomelj. En 1415 el huraeän turco se lanza sobre Hungria. Del grueso principal los turcos apartaron fuerzas, que pasando las comarcas eslovenas Bela Krajina (Carniola blanca) y Dolenjsko (Carniola inferior) llegaron hasta las mismas puertas de la Capital eslovena — Ljubljana. El suseto era mayüsculo. Reünense el patriarca de Aquilca, el parlamenta de Furla-nia, los condes de Celje y los Habsburgos para deliberar sobre la conjuraciön de este terrible azote. Como advertencia de la marcha de las hordas turcas se decidio encender formi-dables hogueras en las cimas de las montanas. Entre 1469- 1583 los turcos azotaron ano tras ano las provincias eslovenas tal vez sin el propösito de conquistarlas sino con la inteneiön de robar cristianos y mercaderias. Los puntos de partida para tales saqueos eran Bosnia y la Servia sep-tentrional.
La desaparieiön del despota servio en 1459 y el fin del reino de Bosnia en 1463 abrieron'a los turcos las puertas de par en par a traves de los rios Danubio, Sava y Una- para atropellar territorios hüngaros, croatas y eslovenos.
Las autoridades estatales empezaron a fortificar los villo-rios; muchos de eilos fueron proclamados ciudades, para te-ner nuevos puntos de defensa contra los turcos. Las autoridades eclesiästicas, por su parte, establecieron indulgencias, ejercicios religiöses como tambien el reclutamiento de gue-rreros e implantaron el impuesto turco" para aniquilar el enemigo hereditario del cristianismo.
Todas estas medidas antiturcas de las autoridades esta-tales, eclesiästicas, provinciales y locales eran en vano. Faltaba una eficaz organizacion defensiva; el reclutamiento de un ejercito regulär era ejecutado lenta y torpemente, cada comarca, y en ella cada clase, era dejada libre a si misma. El imperio, encabezado por el impotente emperador Fede-rico III deliberaba, consultaba, prometia sin cesar, mäs los resultados präcticos eran por demäs magros. Apenas aban dono el turco la cresta de montana llamada “Goi*an<;i" y d rio lindante Kolpa ’, se esfumo el entusiasmo contraturco y de nuevo empezaron las rencillas domesticas. La presteza relampagueante con la que los turcos aparecian y desapa-recian, dificultaba grandemente la defensa. Los centinelas en Ja frontera, los relatos epistolares llamados “voces turcas traidos por mandaderos especiales a los hüngaros v croatas y de ahi a las comarcas eslovenas, y las hogueras y otras scnales sobre las montanas anunciaban el inminente pe ligro. Guarneciendose los nobles se ocultaban en sus cas-tillos fortificados, el burgues tenla su escondite en las obras de defensa. Los carintianos erigieron en sus confines pro-vincialcs. ^poderosas fortalezas; los venecianos hicieron otro
En la Edad Media se entronizaba el rey en Eslovenia con una ceremonia tradicional, cuyas palabras eran expresadas en el idioma del pais, a pesar de ser el rey de habla alemana.
Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1. 1414. tanto en el Prcdil y a lo largo del rio Soča (Isonzo). El mäs expuesto era el campesino, si bien este se conglomeraba con sus familias, animales y mercaderias alrededor de las iglesias, formando asi una espccie de fortaleza llamada “tabor”. Al-gunas eran fortificadas con el sumum de la ciencia defensiva de aquel entonces. Estos “täbores” bien que mal defendian a la poblaciön de 'los ataques turcos, pues cstos ni eran dispuestos ni preparados para un asedio largo. Un asalto relämpago acompanado de un saqueo veloz, era el blanco de las numerosas incursioncs turcas en territorio esloveno. En 1471 eran excepcionalmente vastas y crucntas. Sobre todo devastaron la regiön de Celje y Laško en la provincia Estiria. “Todo lo que alcanzö el sable turco, estä quemado y con-vertido en un desierto” escribio a la sazön el lugarteniente de Celje al parlamenta de Ratisbona, que deliberaba sobre como se podria salvar cl mundo cristiano del infierno turco.
La inundaeiön turca iba de mal en peor. En 1472 que-maron la iglesia decanal en Cerknica y la de San Pedro en Ljubljana, inundaxon todas las comarcas habitadas por eslovenos y llegaron a las_ llanuras de Furlania hasta San Daniele. Los clamores de las autoridades al parlamenta de Ratisbona terminaban asi: “Los ninos estän sin padres, la misefia del puel ilo grita hasta el cielo, los eadäveres humanos siembran campos y caminos desde el rio Kolpa hasta el rio Drava, la atmosfera estä saturada de las humaredas de las casas y villorios incendiados”. Tambien esta vez los turcos desapa-recieron tan räpido como llegaron.
Si bien los turcos asaltaban ano tras aiio a veces hasta el rio Piave en Furlania, la culminaciön de los asaltos turcos lo marca el ano 1478. Las fortalezas eregidas a lo hrgo de los confines entre Carintia y Carniola eran impotentes para con ■ trarrestar la fuerza turca. Las fuentes histöricas de aqueila epoca calcularon las fuerzas otomanas en mäs de 150.000 hom-bres. Esta vez llegaron tan lejos como jamäs antes ni despues Internäronse en las comarcas alpinas alemanas como ser: Tirol, Bavaria, Salisburgo. Una especilidad de los turcos era: llevar toda la poblaciön joven, tanto hombres como mujeres, hasta la edad de 20 nos al cautiverio donde la turquizaban. De las comarcas eslovenas vaciaron asi un 70% de la poblaciön. Que de tales exodos forzados surgieron muchos dramas y tragedias , es de imaginär. La literatura eslovena del siglo XIX estä impregnada de tales episodios. La obra maestra de la referida literatura es la “Miklova Zala", historia de una nina valiente, raptada por los turcos.
Stric z Amerike
— Bara, Bara, ge pa ste!?... Vej lekaj nikoga nega doma? — so zvali poštar Janoš pri preklitnij dveraj pri Lo-garovij.
— Jaj, kršcan boži! kak sam se zosagala; nej sam vas včasi mogla spoznati po glasi. Ka pa te je novoga Janoš lekaj nekše pismo mate za nas? Mislila sam, ka so Novine, — so se čiidiivali Bara, gda so Janoš,v velkoj torbi prekapali i ne-kaj iskali — vej je ešče Smrkavec naš Jožek, pa njemi li morem plačati “Mladoga Prekmurca", ka jako rad čte; pa meni se tüdi vidijo, ka tej mladi gospodje jako fajn notri pišejo. Samo, ka je gnjes sreda, Novine pa navadno v soboto pridejo . ..
— Nej so Novine, nej, liki nekši brzojav iz Zagreba, tak mi je pošštarica pravila. No, tü podpišite, ka ste v roke prijali. ..
— Jaj, križ boži, vej pa znan nej rejsan! Kakši br... br. . . jav, ali kak ste že pravili, bi pa nam što poslao, pa šče cilou z Zagreba?. .. Jožek! Jožek! ge pa si, dete moje? friško odi se, ka eti knigo podpišeš!..". Znate Janoš, ka že jes slabo vidim, pa tudi slabo pišem. Vej v najnom časi nej bilou telko škol, pa vsega toga, kak zdaj je, pa smo se li prekopali do tega mao. Jooožeeek! aj, tij šmrklavec gtdi, ge se pa vlačiš tak dugo!?
— Vej pa nemrem skočiti doli s hüte Z bilicami v šorci! — je larmao Jožek nq lestvici na giimli. — Ve se pa paščim, pa nemrem zleteti naednok.
— Hm! hm! što bi pa nam tou mogeo poslati z Zagreba, vej pa mi nikoga tam nemarno takšega.
V tom časi je prišeo Jožek z bilicami v šorci i podpisao knigo z na vse kraje ležečimi slovami.
— No, zdaj pa gori vtrgnite, ka mo vidili, što vam tou pošila.
Bara so s trepetajočimi rokami gori vtrgnoli brzojavko, je vse prelükali i dali Jožeki, ka je naj prečte. Brzojav se je glaso: “Draga nevesta! Pridem vütro ob desetoj. Či moreš počakaj. — Janči.”
— Pet ran! Tou pa naš stric ide z Hamerike domo!. . .
Todos estos ataques turcos repetidos ano-tras ano, los eslovenos los sentian doblcmente por haberse asociado al azote turco nuevas dificultades. El emperador Federico y ci rcy hungaro Mateo Corvinus, ambos regentes cristianos, que como “suprema ratio” debieron interesarse por la defensa de la cristiandad — se enemistaron y entraron en guerra en 1480.
Las aspiraciones politicas del rey hungaro se tornaron čada vez mas visibles: arrojar a los Habsburgos entre el Danubio y el mar Adriätico, sustituirlos por la dinastia de los Corvinos, creando un conglomerado estatal que, encabezado por Hungria, podrla asumir la defensa contra los Otomanes.
Mateo Corvinus cosecha grandes exitos. Viena se le rindc en 1485. El territorio entre Drava y Mura lo cen-quista integro. Mas finalizando, el ano 1489 llega un armis-ticio; aün no estaba afianzada la paz, cuando en 1490 muere Mateo Corvinus, sin dejar herederos. Con la muerte de Mateo empezo a desmembrarse el poderio hungaro en las regiones alpinas. Los representantes de Vladislao, el chcco, que en 1490 fue coronado rey de Hungria y el hijo del emperador Federico, rey Maximiliane concertaron en 1491 la paz en Bratislava.
En el rey Mateo, cüyos exitos en las comarcas alpinas y eslovenas, eran tan solo un corto destello, veian los Eslovenos de su epoca un regente, que los podrla salvar de los tormentos turcos y otros pesares, ssutituyendo al Habsburgo Federico,
Lak mi eti v prsaj bije!... Lekaj bom mrtva!... — so komaj spregovorili Bara od začhdenja.
Janoš so se poslovili i odišli. Za pol vöre je e celo selo znalo, ka Logarov Janči ide domov z Amerike.
V celoj okroglini so znali, ka je Logarov Janči meo srečo v Ameriki, pa se jako obogato. Domo je jako malo gda pisao. Tem bole so pa drugi pisali od njega. Tak je ednok Vrnjeov Tonči pisao, ka je Janči na pol milijonar, pa ka je šče njemi delo spravo, i gda je nej büo v deli, njemi je s penezi večkrat pomagao. Tildi driigi so Jančija hvalili.
Logarov Janči je buo dovec. Gda njemi je brat Marko, Barin mož, vö plačao, sta z Ženov Katov odišla v Ameriko. Kata njemi je tam za edno leto vmrla. Janči bi se lejko driigič oženo, pa se nej šteo, preveč je rad meo svojo Kato. Sliižbo je meo dobro: sprva je meo pri nekšem milijonari konje na skrbi, potli je pa prišeo v fabriko, gde je za kratek čas postao nadzornik. Tak je lejko pomagao svojim rojakom. Pa njim je tudi. pomagao; na stara leta bi pa rad svoje čunte odneso v rojstno ves, kak je večkrat pravo.
Dokeč je živo brat Marko, tečas je šče kaj pisao domo, po njegovoj smrti pa jako malo. Vzrok torni je büo tüdi Barin dugi jezik. Gda njemi je Marko, - - Bog njemi daj diiši dobro — vö plačtivao, te so njemi Bara nikaj takšega poble-betnoli, kak že tou pri ženskaj navada, ka či sc bratje v meri dilijo, te že one nekaj takšega najdejo, ge si jezik brüsijo pa med brati svajo delajo. Tüdi Jančiji je za tisto reč dugo Žao bilou. Nazadnje je pa li pozabo. — Ka bom sc čemerio, vej mi tou tak nikaj ne pamaga, si je mislo. Bara so znali, ka je Janči na njij čemeren, pa so za toga volo nej čakali njegovij pisem. S tem bole pa jij je iznenado njegov brzojav.
Gda so Bara malo k sebi prišli, je Ančka travo domo prinesla. Včasi je zvedila, ka je novoga. Tüdi njoj se je čad-nono vidilo; po drügom kraji pa se je veselila rekši: vej či driigo nej, bar eden svilnati robec mi stric prinesejo. Tüdi Jožek jc delao račune na amerikanski gvant,. i — cilou na zlato viiro. Največ so šče pa čakali Bara sami. Vej so znali, ka či Janči domo pride, ka do te oni po njegovoj smrti her-bali cejli njegof tau, pa more biti ešče prle. V dühi so že gledali lepo zidano hižo. Računali so, štero zemlo bi bole vrejdno bilo kupiti, ali tisto Zeljovoga Petra na Gredaj, ali . pa Rcpnoga Pavla v Vüdini. Vej, či več nej, dva plüga zemle,
por doquier burlado y desdenado. A la sazon ya era mucho, que las tropas de Mateo no incendiaran y saquearan por dondc pasaban. En e) idealizado rey Mateo de la cancion populär eslovena esta condensada la aspiracion por la paz, expresado tambien en infinidad de leyendas y cantos pepu-lares.
La esposa del rey Mateo era la princesa Beatrix de Aragon, que en el ano 1476 viajo como novia real por las provincias eslovenas a la corte de Hungria, cuando apen as aquellas provincias habian sido abandonadas por las hordas turcas. En la cancion populär la simpatica princesa ocupa un sitio impcrecedero.
Hacia la terminacion del siglo XV los asaltos turcos a Eslovenia sč apaciguaron un tanto. El sucesor del sultan Mohamed (f 1481) no era belicoso, tratando de evitar los ataques y salteamientos de sus subalternos. Tambien el emperador — mediante el pago de una suma crecida — logro un armisticio. Despues del ano 1494 česan por largo tiempo los asaltos otomanes al territorio cslovcno. Repetidos armisticios con-certados con el sultan por el rey hungaro Vladislao y el emperador Maximiliano, alejaron el peligro turco de las comarcas eslovenas.
Entrctanto murio en 1493 el viejo emperador Federico III. La epoca gubernamental de su sucesor e hijo Maximiiia-no I coincidc no tan solo en asuntos turcos sino tambien en otros ordenes, con la llegada de tiempos nuevos.
Un pueblo tipico esloveno. Pertoča, v Prekmurju, po maši v nedeljo.
tou gvišno kupimo. Tak so si računali mati Bara.
Što bi tisti dčn prišeo k Logarovim, bi mislo, ka se na gostiivanje pripravlajo, telko pucanja je bilou vsešerom Ančka je z male hiže vse vö znosila i prezračila posteiino. Mazati je zato nej trbelo, ka so pred ednim mesecom na-mazali. Samo par mišjij liikenj je zateknola. Po kotcj je Zine-la pavočino i po trikrat obrisala prah po klopej, pa se njoj ešče li nej čisto vidilo. Tüdi posteo je bole visoko napravila kak navadno, pa ha njou prestrla najbouše lenovc prte, tak, ka do stric ja na mejkom spali. Jožek je. pa vöni po skednji pucao. Samo mati Bara so se pa ta hodili, davali povelja i z Jančijovimi dolari račune delali, za delo so pa skoro nikše nej prijali. Vidilo se, ka so njim dolari bole pri srci kak pa Janči. Tüdi k Lükovomi Marki so skočili i ga naprosili, či bi šteo iti na driigi den s koleslinom na kolodvor Jančija čakat.
— Pa tisti vekši koleslin vzemi, pa samo eden sie gori deni ka bou vekši postor za kufre. Či pa li nebi bilou mesta, te pa ge tam v Lendavi nahajta tisto, ka nade moglo gor; najbouše bou, či pri Pavli nahata. Jes tak nebom mogla iti, pa Ančka tüdi nej; Jožek šče pa deca. Dobro, te pa samo tak napravi, pa ne pozabi Jančiji povedati, zakaj ga nišče nej prišeo čakat. Vej zna, ka moremo malo kaj vred djati, ka tak mamo vse zaptiščeno, ka me samo sram, pa ka si nebi Janči mislo, ka smo vsi manjaki pri hiži — so priporočali Bara Lükovomi Marki, gda njim je o"bečao.
Tisto noč so Bara nej mogli zaspati, telko skrbij njim je hodilo po glavi. Nej so znali, ge bi djali kufre, ka nebi na vlažnom bili), pa ge jij nebi mogli obiskati nezaželjeni gostje.
— Hiža je mala; kamra šče izda meša. V kleti?... tam je nej gvišno. V prekliti?... tam je tüdi nej skrito, pa šče vlažno je. .. Naj bou! vej že vütro nikak napravimo, — so se potolažili i končno zaspali. Samo ka so nej mimo spali. Senjalo se njim, ka je prišeo Janči s telkimi kuframi, ka so hižo i preklit ž njimi napunili. Pa kak so vsi velki bilij! Komaj so štirje ednoga notri spravili: — V tom je svilnato platno; v etom je pa porcelanasta pa kristalna posoda; v tom žutom je pa radij pa grefefon — je razlagao Janči. — Pet ran! Čiiješ Jožek! ešče radij pa grefefon so stric prinesli; pa ešče ptiško pa vrgolijo (samokres) — so zvali Bara Jo-žeka v senjah. Jožek je s takšov silov prileto ka se v prag onotekno i bi gvišno v prekliti z nosom jamo napravo či ga Bara nebi zadrčali. — Pri tom so se Bara zbüdili.
— Joj. kak se mi lepo senjalo! Nekaj pa že li prnese, da se mi takse senja.
Tüdi Ančka je nemirno spala. Tak se njoj je vidilo, ka je s pajdašicami k mesi šla, pa je ves gvant svilnati melo,
nej samo robec, kak si je računala. Samo ka je nekam naopak büo napravlen te gvant. Tüdi Ančki samoj se je tak vidilo. Reklin je tak velki büo ka bi trij Ančke notri šle, pa je samo eden rokav meo. Janka pa je naprej tak duga bila ka je na njo stopala, zadnja pola je pa na dva pendnja kra-čiša bila. Ančko je jako sram bilou. Tüdi dečki so se njoj smejli. Dekle so pa malo nej nore bile, tak se njim je vidila ta „nova moda“. Raščenova Verona, tista ka je s Francije prišla i se po noči skoz Pariza pelala, je pravila ka je tou prava pariška moda, ka v Parizi zdaj vse tak majo. Česne-kova Mariča njoj je pa pravila: Jes sam tüdi z Francije prišla pa sam nindri nej takše obleke vidila. To je prava ameri-kanska moda. Ka misliš, ka se amerikanci tak nosijo kak v Franciji? Vej šče moški ka z Amerike pridejo majo inačiši gvant, nej ka ženske ne bi.
— Ka te tij bole znaš kak jes, ka sam se skoz Pariza pelala?? Tij si šče v Parizi nej bila — jo je včasi Verona dol dobila. Mariča je več nej znala kaj i je tüo postala. Verona pa se je gizdavo nasmejala, zadovolna, ka je zmagala.
Če se je Jožeki tüdi kaj senjalo, nevem, ar mi je nikaj nej šteo povedati.
Tak je našim Logarovim minola noč. Komaj je sunce gori šlo, se je že pripelao Lükov Marko i se pri Logarovoj hiži stavo. Bara so šče njemi ednok tanače dali, kak naj Jančija sprime, pa kak naj s kuframi napravita.
— Mati, štero kokoš pa naj zgrabim? — je pitala Ančka, gda so Bara notri prišli.
— Vej sam pa pravila, ka tisto hubasto, ka sam jo zato štela odati, pa je kupinar nej šteo zeti, ka pravo, ka je betežna, či je glij nej, ka je takša mirovna, ka jo mast mantra.
1 > 1 "Šivt-i/i
NAŠ “CAPATAZ“ PREFRIGANIČ
Političnega strokovnjaka želite? Glej ga no spaka! Vsekakor to sem jaz, vam dobro znani “capataz”, največja glava cele kolonije in koder se zastava naša vije: To Luka sem Prefriganič, jaz poštenjakovič, pa ptič.
Politika le v meni vsaka tu najde strokovnjaka, domača kajpada dodobra znana mi je vsa.
Z ministri vseh zaveznic se jaz tikam, v državne vse skrivnosti nos svoj vtikam:
To Luka jaz Prefriganič in poštenjakovič, pa ptič.
Politika, zakaj pa naša ne ješpren ni ne kaša?
'Za nič ministri vsi so naši, tako zdravja mi.
Poslušali naj bi, kar jaz svetujem, modrosti tajne vse ki spregledujem:
To Luka sem Prefriganič in poštenjakovič, pa ptič.
Da to so dobri diplomati? Ali znajo pa lagati?
Neprekosljiv da sem intrigam mojster in lažem, tc dobro ve vsa naša kolonija. Brez mene kje se najde spletkarija?
Trdim vam jaz Prefriganič in poštenjakovič, pa ptič.
Rojeni društvom sem predsednik. Zgovorni sem besednik. Veljati mora pa, kar moja glava vam goflja.
Drugače vsi, le dobro čujte, intrig se mojih kar varujte!
To pravim jaz Prefriganič in poštenjakovič, pa ptič.
Glej, narod moj, tu tvoj voditelj, edini osrečitelj, vsekakor sem le jaz, zaslužni, slavni “capataz”, največja glava cele kolonije in mile naše majke domačije.
Če drug me ne, hej jaz sem tič, se hvalim sam, Prefriganič.
DR. BENEŠ O EVROPSKIH FEDERACIJAH
“Lahko je izdelati načrt za federacijo v pol ure, toda važno je, kako bo delovala. ’ ’
To so besede čehoslovaškega predsednika, Edvarda Beneša, v katerih je na kratko izrazil svoje prepričanje, da bo mogoče ustvarjati federacije evropskih držav šele takrat, ko bo Hitler premagan, in v skladu z voljo vseh zedinjenih narodov.
Dr. Beneš bije zdaj že drugič v svojem življenju boj za osvoboditev svoje domovine izpod nemškega jarma. Svojo prvo bitko je dobil v letu 1918, ko je bila ustanovljena Cehoslovaška Republika; svojo zmago je zopet izgubil, ker ostala Evropa ni uspela zgraditi močne skupne fronte proti nemškemu napadalcu.
Tudi to pot zaupa v zmago, toda obenem je tudi globoko prepričan, da morajo zedinjeni narodi zares ostati “ce. lota’’, ako hočejo ohraniti svojo zmago.
Dr. Beneš je orisal svoje mišli 21. maja ja na konferenci časnikarjev. Prepričan je, da je možno ustvariti federacijo širom vse Evrope — v vzhodni, zapadni, severni, južni in srednji Evropi. Toda potrebno je, je povdarjal, da osvobojeni narodi sami odločajo o tem, kako bodo izgrajeni.
čehoslovaška vlada v izgnanstvu in poljska vlada v izgnanstvu sta sklenili pogodbo za tesno sodelovanje po vojni. Podobno pogodbo imati obe vladi s slično grško-jugoslovansko zvezo. Nekateri politični opazovalci so mislili, da bodo ti sporazumi služili kot temeljni kamen za zgraditev močne srcdnj e-evropske organizacije.
V teku teh zadnjih mesecev pa se je stališče čehoslovakov napram ideji federacij občutno ohladilo. Pojavili so se znaki, da se Sovjetska Unija boji teh grupacij, ki bi mogle biti naperjene proti njej, kakor je bil po zadnji vojni “Cordon Sanitaire”, ki je bil sestavljen iz malih držav. V nasprotstvu z drugimi državami te skupine, je čehoslovaška svojo zunanjo politiko vedno vodila na temeljih sodelovanja s svojimi slovanskimi brati na Ruskem.
Stališče dr. Beneša, ki je tu prišlo do izraza, odgovarja želji čehoslovakov, aa sodelujejo s Sovjeti. Ponovno je povedal, da ima namen potovati v Moskvo, ko se povrne s svojega obiska v Zedinjenih državah; zanikal pa je, da je njegov namen — kar so trdila nekatera poročila — preseliti del svoje vlade v rusko prestolnico, oziroma da ima namen igrati vloga poserdovalca med Sovjetsko Unijo in poljsko vlado v izgnanstvu.
Dejal je, da bo treba izdelati idejo federacije takrat, kadar bo osvobojena Evropa imela možnost, da na demokratičen način izrazi svoje čustvovanje. Poraz Nemčije, ki je največja proti-demokra-tična sila, bo dajal ideji demokracije ogromen razmah širom vse Evrope, jo zagotavljal časnikarjem. In takrat, ko bo Evropa zopet vsaj nekoliko pomirjena, ko bosta vladala mir in red in ko bo tudi dovolj oskrbe, takrat bo prišel čas, da se začne delo ustvarjanja federacij.
Predno bo prišlo do tega, je povdarjal, pa bo prišla do izraza grenka jeza okupiranih dežel proti nemškemu osvojcvalcu. Težko je reči že sedaj , kakšna bo ta reakcija, toda naglašal je, da je “vsak pošten človek’’ v Evropi z vso jasnostjo spoznal kako ‘hudobna in roparska’’ je Hitlerjeva vojna.
Prerokoval je,- da bo razsul Nemčije
tudi to pot prišel naenkrat in popolnoma nepričakovano, prav kakor v letu 1918, ako ravno šele po jako dolgem in srditem boju. Takrat, je dejal, bo vsak nem-iki vojak hrepenel le za tem, da se čim preje povrne v Nemčijo. Ako bo takrat na primer, vzhodna fronta še vedno na Poljskem ali celo še dalje na vzhodu bodo morali prehoditi zelo dolgo pot skozi ozemlja polna sovražnega prebivalstva.
Njihova pot, je dejal, bo morda “polna strašne groze”.
Spominjal je na tragično pot nazaj skezi Balkan armade kenerala Von Ma-ckensena, ki je ostala brez oskrbe v sredi prebivalstva, v katerega deželah so divjali boji od začetka do konca vojne. ..“Razpad Nemčije bo najbolj dramatična slika te vojne’.
ZEDINJENA SLOVENIJA POD OKRILJEM VELIKE JUGOSLAVIJE
Kljub strašni bolečini in strahotnemu trpljenju vse slovenske domovine od Krna do Gospe Svete in Podjunske doline pa vse do Prekmurskih ravnic, mislijo zvesti sinovi naroda bolj ko kdajkoli na ureditev svoje bodoče domovine. Prejeli smo iz Slovenije načrt slovenske bodočnosti, ki ga priobčujemo:
1.	Osvobojenje in obnova narodne države Jugoslavije, zgrajene na osnovah enakopravnosti in socialne pravice. To je
Los cinco hermanitos.
Iz naših davnih spominov.
program slovenskega naroda, ker samo na teh osnovah mu bo zajamčeno nacionalno življenje v svobodi, miru in blagostanju.
Jugoslavija, kot najmočnejša država na Balkanu mora organizirati Balkan politično in gospodarsko in ustvariti z Bolgari tak sporazum, da bo južnim Slovanom zajamčen razvoj v miru in slogi.
Jugoslavija mora najožje sodelovati z Rusijo in z drugimi slovanskimi državami.
2.	V Zedinjeni Sloveniji morajo biti združene v okviru Jugoslavije vse pokra.-jine, kjer živi slovenski narod oziroma kjer je bil v prejšnjem stoletju strnjeno naseljen. Slovenske meje morajo imeti tudi strategični značaj. Slovensko ozcm.jc mora razpolagati z delom Jadranske obale v svrho trgovskih in prometnih zvez s Sredozemljem.
V taki narodni formaciji bomo našli Slovenci dokončni izraz svojih idealov: “ZEDNJENA SLOVENIJA V VELIKI SVOBODNI JÜGOSLAVJI”.
3.	Notranja ureditev Jugoslavije se ima izvršiti v soglasju z vsemi sestavnimi deli nove Jugoslavije na temeljih enakih pravic in dolžnosti.
Edinost državne oblasti je zastopana po ustavnem vladarju Kralju Petru II., ki simbolizira usodno povezanost vseh Jugoslovanov.
Glavne naloge državne skupnosti so: mednarodni odnošaji, obramba državne samostojnosti in teritorijalne nedotakljivosti, splošne smernice za harmonično živ-
<♦> <♦> <
Jugoslovansko podporno društvo
SAMOPOMOČ SLOVENCEV
vabi na
PLESNO VESELICO
ki se bo vršila
19. SEPTEMBRA POPOLDNE v društvenem lokalu
CENTENERA 2249.
KIHA SLOVENSKI ORKESTER
v« «$•	» <♦> <
Ijenje posameznih državnih delov na podlagi edinstvenega, pravnega, gospodarskega in socialnega reda.
4.	Nova Jugoslavija mora zajamčiti častno mesto delavcem vseh vrst. Prva skrb nove državne uprave mora biti. gospodarski, socialni in kulturni napi e. dek kmetov, delavcev, obrtnikov in sploh vseli nižjih slojev naroda.
Priznavamo zasebno lastnino v pogledu osebnega kmečkega, obrtnega in mal-un-dustrijskega gospodarstva, zametujemo pa kapitalistični gospodarski red. Organ zi-rali bomo tak gospodarski red, v katerem bodo državne in splošne koristi pred koristmi posameznikov. Kapitalistična pod-jetja bodo socializirana.
Država ne sme obdavčiti življenju nc-obhoduo potrebnih potrebščin. Državljan z minimalnimi dohodki, ki so potrebni za njegovo ekzistenco, ne plačuje nobenih davkov in nobenih davščin, kakor tudi drugih dajatev za javne svrlie.
Družina mora biti socialno zavarovana.-
Agrarna reforma naj se izvede dosledno. V gospodarstvu naj prevladuje zadružništvo.
Vsak državljan ima pravico do zapo-slcnja. Delo je splošna narodni uolžnost. Plača za ročno in duhovno delo mora biti taka, da ne nudi samo pogojev .n golo življenje, pač pa tudi možnosti za socialni in kulturni napredek širokih narodnih plasti. Vsak sloj mora biti socialno zavarovan.
Pripadniki sovražnih narodnosti oodo izseljeni. Njihova premoženja, kakor tu-di iinetek notranjih sovražnikov naroda bo država _ uporabila za povračilo škode vojnim žrtvam in preganjancem. Nadalje za kolonizacijo narodnega življa in za repatriacijo naših izseljencev. Vsem narodnim mučenikom in za narodno osvobojenje zaslužnim delavcem odnosno njihovim družinskim članom mora nuditi država vse priznanje, potrebno pa je tudi, da jih materijalno nagradi, škoda, ki je bila povzročena za časa vojne m po vojni v borbah proti okupatorjem mora biti povrnjena.
5.	Vsa skrb države mora biti posvečena državni upravi, ki mora delovati brezhibno in biti v službi naroda in ne posameznih strank ali režimov. Uradništvu je treba posvečati vso pažnjo ih ga dobro plačati.
Imetek javnih funkcijonarjev mora biti pod javnim nadzorstvom. V vsakem slučaju je treba ugotoviti, od kje izvira razno sumljivo imetje in na vse načine je treba onemogočiti pogreške, ki so v preteklosti rušili vero v državo, javni red in pravo v obče.
6.	Osebnost človeka je treba smatrati za največjo vrednoto. Zato morajo vse ustavne in zakonske odredbe predvsem
LISICA ZVITOREPKA
(Nadaljevanje)
ZVITOREPKA — ZDRAVNICA
Medtem je kuna Krvopija prinesla kuro, kateri je bila z največjo slastjo izsesala kri, in gospod Lukaveo je prišel z zabelo 'Z šičetineevega stegna.
Zvitorepka pravi zdaj kralju: “Veseli hodite in Židane volje, milostni gospod; zakaj kar je za Vašo vrač bo potreuno, imamo, hvala Bogu, že vse na razpolago, ho storite vse po mojem nasvetu in kmalu boste zdravi."
Nato so lisica okreno h kraljici in de: ‘ .Milostljiva gospa, recite svojim deklam, naj kuro nadevajo s tolščo in jo skuhajo v peteršiljevi vodi; kar pa še ostane zabele, jo naj dado tudi v lonec, da bo juha tem močnejša! Zapovejte jim vrhu tega, naj pripravijo v kotlu kropa, da priredimo Vašemu gospodu kralju potrebno kopel! A jaz poletim medtem v gozd nabirat močnih zelišč, da jih vkuhamo za kopel."
Kraljica je bila zadovoljna in jo storila, kar ji je naročila Zvitorepka; ta pa jo odhitela v goščavo in napulila poln naAčaj ščavja, ki je bohotno rastio ob kolovozu.
Vrnivši so z zelenjem na dvor, je Zvitorepka dejala kralju: “Zdaj je vse gotovo, torej v kopel!"
Prinesli so toplo vodo in lisica je zmetala vanjo natrgano ščavje, a vrhu tega jo še vsula nekaj pergišč popra, klinčkov in sladke skorjice, ki jo je prinesla Dreni uša iz svoje kuhinje. Ko jo bilo vse
pripravljeno, je velela bolniku, naj sede v karlunjak v vodo.
Kralj je zlezel v vročo kopel. Zvitorepka mu je ogrnila glavo z mačkovo kožo, luko da je bila mehka dlaka naznotraj; nato mu je krzno povezala z jermenom iz Vaško ve kožo, da je bilo videti, kakor da ima bolnik kučmo na glavi. Ko je vso to opravila, prime betežnika za desnico, mu potipa žilo in pravi: “Milostni krjilj, smrt je že prežala na Vas, ali še Vas rešim. Le veseli bodite in storite to, kar Vam svetujem!"
Miroljub sevčda vse obljubi in Zvitorepka pravi: “Zdaj pa vstanite iz kopeli; zakaj predolgo kopanje oslabi bolnika in zdi so mi, da sto že malce bledi!”
Zvitorepka in Lukavec sta prijela kralja pod pazduho in ga položila na mehko ležišče. Potem je lisica pokrila betežnika z Lakotnikovim kožuhom in mu velela, naj se ne gane. Hkratu je obšala kralja prijetna toplota; a sčasoma mu je prihajalo bolj in bolj vroče. Naposled mu je že kar curkoma lil pot po čelu; tako ga jo bila prevzela in ogrela gorka kopel in La-lcdtnikova koža.
Hudo gorkoto pa je občutil tudi kralj mravljincev, Vrtoglavcc, ki je vrtal že toliko let po Miroljubovi glavi. Iver je prihajala Vrtoglavcu vročina neznosna, je izlezel iz kraljevega ušesa in so skril v gosto mačkovo krzno. Zvitorepka je snela kralju kučmo raz glavo in stopila z njo na svetlo solnce. Kmalu je opazila kralja mravljincev, plezajočega po mačkovi dlaki.
spoštovati osebno svobodo, svobodo misli in vesti.
Cerkev in vera se ne smeta spuščati v borbe političnega življenja.
Glavna naioga naše prosvete mora biti
isvečena vzgoji mladine in narodnih množic v duhu humanistične etike, kiščan-škili načel, narodne tradicije, verske strpnosti in dolžnostim napram narodni skupnosti.
Služba v narodni vojski je častna in zaslužna.
7.	V političnem pogledu se morajo uvesti načela prave demokracije, tako da bo mogoče sodelovanje tudi s političnimi manjšinami. Država ne sme biti predmet izkoriščevanja posameznih strank.
VSEHRVAŠKI KONGRES V ČIKAGU
20. in 21. febr. se je vršil vsehrvaški kongres v čikagu, kateremu je prisostvoval hrvaški ban šubašič in nekateri eks-ministri ter tudi predstavniki Zed. Držav. V imenu Slovencev je imel besedo Etbin Kristan.
Ban šubašič je opozarjal ameriške Hrvate na njihove dolžnosti napram Ameriki. Vse hrvaške sile morajo biti na razpolago Ameriškim Zedinjenim Državam; v drugi vrsti pa borbi Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov ter njihovi osvoboditvi. Hrvati, ki so ponosni na svoje ime in svoj slovanski značaj, se morajo nasloniti na Balkan, na katerem bodo vsi Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari živeli v svobodi — oprti na Rusijo in na drugo slovanske sile na svetu. Naglašal je tudi, da se sedanji kongres odigrava v popolni svobodi in da mora biti radi tega na isti višini kakor stari hrvaški sabori v zdaj zasužnjeni stari domovini. S konstruktivnim delom bodo Hrvati odgovorili vsem
onim, ki hočejo blatiti hrvaško ime.
Predsednik vsesiovansnega kongresa, g. Leo KrzuicKi, je pozdrava kongres ameriških Hrvatov v imenu vseli Slovanov v Zeauijtnilr državah m nagiašal, da se danes nahaja v tvornicah ameriškega vojnega napora 55 odstotkov deravcev Slovanskega pokolenja. G. Etbin Kristan je v imenu ameriških Slovencev pozdravil kongres in dejal, da je skupni cilj vseh Slovanov v sedanjih bojih zmaga nad la-šizmom. Slovenci se bore za svooouno, zedinjeno Siovemjo v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ničesar ne zahtevamo, je izjavil g. ‘Kristan, česar no bi priznali vsakomur. G. Prano Petrino vič v imenu juzno-ameriških Hrvatov, g. Magazinovič v imenu jugoslovanskih pomorščakov in bolgarski delegat Pirinski v imenu Bolgarov, so tudi naslovili kongresu svoje pozdrave.
Kongres je med drugim izjavil: hrvaški narod želi živeti v skupnosti z jugoslovanskimi narodi, Srbi, Slovenci in po možnosti tudi Bolgari, v svobodni in enakopravni državi, zgrajeni na principih fede-deracije in demokracije; kongres pozdravlja vse borce za svobodno Jugoslavijo, ki s svojim junaštvom pomagajo zaveznikom; predlaga, da se osnuje skupni odbor Ame-rikancev jugoslovanskega porekla, v katerem naj se združijo predstavniki centralnih organizacij vseh ameriških Hrvatov, Srbov, Slovencev in Bolgarov, ki so iskreno pripravljeni odstraniti vse, kar v teh težkih dneh slabi naše sile.
Tako se je kongres ameriških Hrvatov zaključil uspešno, kot konstruktivna manifestacija vseh hrvaških sil in kot izraz zvestobe napram Ameriki, napram zaveznikom in napram ideji složnosti med Srbi, Hrvati in Slovenci, tako v tej zemlji kakor v Jugoslaviji.
In lisica ga je srdite ogovorila: “‘Zdaj je po tebi, gospod Vrtoglavcc 1 Dosti dolgo si mučil in trapil mojega kralja, a svojo hudobijo poplačaš s smrtjo!"
“Saj sem to le v sili storil!" odgovori mravljinec. “Tvoj jarni kralj mi je bil razrušil grad in mojih podložnikov je pomoril na tisoče. Sicer pa se tudi Bog ve kako ne proslaviš, ako umoriš mene, drobnega neznanca, če mi pa prizaneseš, ti bomo pokorno služili jaz in moje ljudstvo, ki imamo po gozdu nebrojno gradov."
Zvitorepka si je mislila: “Boljše jo veliko drobnih prijateljev, nego on mrtev sovrag! " in je izpustila Vrtoglavca. Kralj mravljincev pa je vesel zbežal po travi proti goščavi.
Pristopivši zopet k bolnikovi postelji in položivši mu roko na čelo, je lisica vprašala: “Se li počutite kaj bolje v glavi, milostni gospod?"
“Oj bolje, mnogo bolje!" odgovori kralj. “Zvitorepka, ti si res izkušena in modra zdravnica; sam Bog ti plati to, kar si mi dobrega storila!"
Zvitorepka učeno pristavi: “Rešeni ste, n še mnogo na bolje se Vam obrne!" Okrenivši se h kraljici, pa reče: “Milostna gospa, dajte soprogu, da zaužije kurje juhe s peteršiljem! "
Ko so prinesli lonec, je Zvitorepka odlila juho in jo dala posrebati kralju; a kuro in preostalo slanino jo použila sama.
LISICA POVIŠANA
Kralj Miroljub je po gorki kopeli trdno zadremal; vso noč je spal in lirpal; bil jo že velik dan, ko se jo zbudil. Planil je pokonci, si pomencal oči in začel švedrati sem in tja in iztegovati premrle ude, kakor da bi se hotel prepričati, ali je res ozdravel ali pa so bile to samo sanje. V glavi mu je bilo lahko in jasno, po žilah mu jo plala kri bistroje in čutil se je tako pomlajenega, da jo začel mrmraje prepevati veselo pesom; umolknil je šele, ko se je spomnil, da je tako burno izraže-vanje radosti nedostojno za kralja.
Zdaj mu jo tudi prišlo na um, komu mora biti hvaležen za zdravje. Pozval jo lisico predse in ji ljubeznivo dejal: “Oznani vsem veljakom in možakom mojega kraljestvo, naj me pričakujejo ob Matjaževi peči, da tebe, svojo zdravnico icš-nieo, počastim, kakor so spodobi!"
Zvitorepka sc je resnobno poklonila in očito pokazala, da se zaveda svojo veljave. Nato pa se je spešila izvršiti kraljevo povelje.
Kakor blisk se je raznesel med živalmi glas, da je kralj docela okreval. Mladi in stari, veljaki in siromaki so se zgrinjali ob Matjaževi peči, radovedno pričakujoč, kako bo ozdravljeni kralj nagradil lisico, ki ga je tako bistroumno izločila. Zvito-repkini prijatelji so bili, seveda, prvi na licu mesta; gnetli in štulili so se okrog lisico, dobrikajoč se ji na žive in mrtve. Pa laskali se ji niso samo jazbec Drcnuth in njegova žena Drcmuša in Mehkodlak in Ribojcla, ne le dclior in kuna Krvopija, podlasica in veverica, temveč prihitelo jih jo več nego dvajset, ki so ji bili ne dolgo tega še vsi močno gorki in so jo obirali, kar sc je dalo. Tako jo bilo in bo vso-kdar: Komur je sreča za botro, t.a ima prijateljev na izbiro; vsakdo ga časti in so mu klanja. Kdor pa v nesrečo zabrede, ne najde prijatelja, če bi ga s svetilj-ko o belem dnevu iskal; sleherni se mu ogiba, kjer so d6, in so dela, kakor da ga no vidi ali kakor da bi ga ne poznal.
VESELICA DRUŠTVA “SAMOPOMOČ” BO 19. SEPT. V UL. CENTENERA 2249
Krščanska socijalna načela
PRAVILNA PLAČA.
Eden najtežjih problemov v delavskem vprašanju je nedvomno vprašanje o primerni družinski plači delavca. Različni so delavci, različno je delo in zahtevani predpogoji za delo, zato se tudi v posameznosti ni mogoče spuščati, ker morejo o pravičnosti, oziroma o krivičnosti plače v posameznih strokah in slučajih presojati najbolje strokovne organizacije in zbornice.
Uprav iz tega vzroka se papež Leon XIII. v svoji delavski okrožnici ne spušča v te posameznosti, ampak le na splošno določuje temelje, na katerih naj bi se uredila pravična plača. “Med mnogoštevilnimi dolžnostmi gospodarjev’’, tako pravi, “pa se odlikuje ona, da se mora dati vsakemu, kar je pravično.’’
Prvo, kar je treba upoštevati s strani gospodarjev in delodajalcev, je to, da delavca ne smatrajo za blago. “Sramotno in nečloveško pa je, če kdo ljudi zlorablja kot blago za dobiček, ter jih ne ceni višje, kakor tolike, kolikor premorejo s svojimi mišicami in močmi." Človek se more s človekom zvezati le v družabni pogodbi, ne pa v najemninski ali kupni pogodbi. Delodajavec ne kupi in ne najame delovne moči delavca, ker enostavno delavec svoje delovne moči prodati ne more. Delovna moč se prav tako ne da ločiti od človeka, kakor se ne da ločiti moč vida ali sluha. Kdor bi hotel prodati svojo moč vida, bi moral prodati samega sebe, to je, smatrati bi moral samega sebe kot blago in trpeti bi moral, da drugi ž njim ravnajo, kot se ravna z blagom. Delavec torej v službi delodajavca ne dela morda v tem zmislu kot dela vol v službi kmeta, ampak če delavec stopi v delovno družbo s svojim delodajavcem, je združenje različnih sil, ki so potrebne kot sredstvo za zadovoljitev potreb, ki jih človek ima.
Ni sicer navada, da delcdajavci svoje nastavljence smatrajo za družabnike in vendar le-to odgovarja resnici. Vsak trgovec, ki radi preobilice dela ne more sam voditi svoje trgovine, si vzame družabnika, da mu pri tem pomaga. Zakaj bi potem obrtnik ali tovarnar ali podjetnik, ki ne zmore vsega dela sam in si zato privzame druge, da mu pomagajo, ne smatral teh za družabnike? Tisti trenutek, ko podjetnik najame moč, čeprav je to samo sluga, ki prenaša pakete ali pošto, si je s tem izbral družabnika. Lahko je pri tem lastnik delovnih sredstev, toda povsem neodvisen je le tedaj, če je obenem tudi sam tisti, ki vse dela in izvršuje. Zato nihče ne more reči, da je on ustanovil, oziroma zgradil podjpetje, če mu je pri tem na stotine in na tisoče drugih delovnih rok pomagalo. Zato moremo po načelih Leona XIII. kot edino pravilno smatrati družabno po-
godbo, ker je le v tej delavcu ohranjeno tisto dostojanstvo, ki mu kot človeku gre.
Drugo, kar je zadoločevanje pravične plače nujno treba upoštevati, je načelo, ki ga izraža papež Leon XIII. s sledečimi besedami: “Kattor učinki slede vzroku, od katerega so povzročeni, tako je pravično, da sad dela spada tistim, ki sodelah". In to je tudi povsem logično. Opeka, platno itd., z eno besedo sredstva, ki jih človeštvo potrebuje za zadovoljenje svojih potreb, so sestavina dveh elementov: naravne tvari (materije) in dela. Če odštejemo vse človeško delo od kosa platna ali opeke, karkoli tega dela v njih tiči, tedaj ostane vedno na koncu materija, ki je nastala brez človeškega sodelovanja, človek more v svoji produkciji delati le to, kar dela narava, to se pravi, da spreminja obliko tvari. še več. Celo pri tem delu ga vedno podpirajo naravne sile. Zemlja je potemtakem mati tvarnega bogastva, delo pa njegov oče. Če, recimo, kdo dela obleko iz blaga, si ne pridobi lastnine do snovi obleke, pač pa do oblike, ki blago napravi pripravno za obleko. Ge je bilo blago prej moje, je seveda celokupna vrednost obleke prešla v mojo last; če pa je bilo blago koga drugega in če hoče imeti blago z novo obliko, tedaj mi mora obliko odkupiti. Če pa hočem imeti jaz obleko, moram odkupiti blago, iz katerega je narejena. Če jih je več udeleženih pri krojenju, šivanju itd., z eno besedo pri oblikovanju, morajo pač le-ti dohodek med seboj deliti primerno delu vsakega pomočnika. Čim več je kdo delal, do tem večjega deleža ima pravico. Le če bo enkrat to načelo Leona XIII. uveljavljeno v človeški družbi, moremo reči, da bo velik, če ne pretežni del socialnega vprašanja rešen.
Razumljivo pa je seveda, da v nobenem podjetju ni mogoče izplačati celotnega dohodka, ker bi drugače manjkala sredstva za nadaljevanje, oziroma za spooplnitev in razširitev obrata. Vsak vdeležnik, to je delavec, bo del svojega plačila uporabil, en del pa pustil v podjetju kot nekak prihranek. To je najpametnejši način varčevanja, ker koristi neposredno gospodarstvu samemu. Če pa podjetnik te prihranke izplačuje tistim, ki do tega nimajo pravice, se pregreši nad tujo lastnino in to je greh, ki se mu pravi odtr-govanje pravične plače. Praviloma bi naj torej bili delničarji podjetja le tisti, ki sami delajo v podjetju in ki podjetje smatrajo za koristno delo, ne pa samo kot vir dohodkov.
Gospodarstvo je namreč tu radi človeka in ne človek radi gospodarstva. Zato je gospodarstvo sicer lahko naravnano na dobiček, toda ta dobiček mora razdeljevati pravičnost.
(Nadaljevanje)
AL AMANECER . . .
Se perfila el fin de la guerra. Lamen-tando las incalculables vlctimas que tu-vo nuestro pueblo como ninguno, ya estän juntando nuestros representantes los argumentos para documentar los de-rechos yugoslavos en la futura conie-rencia de la paz.
Yugoslavia presenta la uniön de los pueblos del sur eslavo (yug — sur), que ocupan todos los Balcanes desde el Mar Negro y Egeo, hasta el Adriätico, menos Grecia y Albania.
Entre las orillas del Mar Negro y Egeo, aleanzando al norte el Danubio y al este llegando hasta las puertas de Constantinopla, viven los bülgaros, que no formaron parte en la Yugoslavia de preguerra.
Sus vecinos orientales son los servios, que al sur aleanzan la linea Salönika y Durazzo, al norte pasan el Danubio in-
ternändose lejos en la gran llanura de Hungria. Ellos son el grupo del sur eslavo mäs numeroso. Los servios y bülgaros son ortodoxos y usan letras eslavas.
No hay limite territorial entre los servios y los croatas, sus vecinos occiden-tales. Los tiempos historicos de triste memoria, de la dominaeiän turca, provo-caron una mezela en las regiones limi-trofes, Bosnia, Hercegovina, Slavonia y Banato donde se mezclan tres religiones Y tres culturas: catölico-romana, eslavo-bizantina y turca, donde se fusionan dos mundos: el de occidente y el de Oriente, Los territorios croatas abarcan la exten-siön entre el Adriatica (Dalmacia) y el rio Drava, sobrepasandolo al norte en muchas partes. Istria es en parte croa-ta, en parte eslovena.
El pueblo mas reducido lo formamos los eslovenos. Somos el grupo eslavo que abria pašo a la migracion de los
eslavos internändonos mäs lejos hacia el oeste, ocupando el curso superior de los rios Drava y Sava, pasando el rio Isonzo hasta la llanura de Italia para ser vecinos de los Venecianos. Eslovenia es la regiön al norte del extreme Adriätico, aleanzando el mar desde Grado hasta Capodistria, de modo que Trieste estä si-tuada en las orillas eslovenas del Adriätico.
El territorio esloveno mide 25.116 km-.
Todos estos territorios pertenecen a Io que ha de ser algün dia la Gran Yugoslavia. La de preguerra medla 248.000 km- con 15,000.000 de habitantes. La ideada Gran Yugoslavia deberä ocupar 380.000 km’ en los que antes vivia una poblacion de 22,000.000 de habitantes.
Un problema diiieil serä reconciliar a los bülgaros y servios. como tambien a los servios con los croatas, ya que los invasores nazis hicieron todo lo posible
para distanciar ostos pueblos, con el fin de mantener mäs iäcilmente el do-rninio, mientras pelean entre ellos.
Sölo los eslovenos no tenemos pleito con nuestros vecinos eslavos y nos espe-ra por eso el papel de intermediarios en la futura paciiicaciön.
Pero los eslovenos tenemos otros pro-blemas mas graves con vecinos mucho mas poderosos: con los alemanes y los italianos.
En la Austria de hace diez anos hubo 80.000 eslovenos. Toda la cuenca del rio Drava en la Carintia este, tiene pobla-cidn eslovena, con el centro en Celovec (Klagenfurt). Dos grandes puntos eslovenos cediö la paz de Versalles a Italia: Trieste y Goricia que con las regiones
correspondientes abarcan 400.000 eslovenos, teniendo una leve mayoric! los italianos solo en la ciudad de Trieste.
Trieste, Goricia, Istria, Fiume, Žara, todas las islas del Adridtico pertenecen al suelo eslavo y deberčtn ser incorpora-dos a la gran Yugoslavia del futuio.
Un problema aparte presenta la gran ciudad maritima: Salönica, cuya pobla-ciön es mayormente griega, pero esa es la salida servia al mar Egeo y efectiva-mente llega la poblaciön yugoslava has-ta la mišma ciudad. Segün los indicios no habrd dificultad en declarar a Saiö-nica ciudad internacional y asi se evi-tard el pleito y se dardn derechos a todos.
El centro politico y cultural esloveno
;SEnOR, TEN PIEDAD!
es Ljubljana (Lubiana) Con 100.000 ha-bitantes: la Capital croata es Zagreb con 240.000; Belgrado es la ciudad principal servia con 400.000 habitantes. antes tam-bidn la Capital yugoslava. La Capital bdlgara es Sofia con 250.000 habitantes.
Los cuatro grupos que constituyen los eslavos del sur tienen habla muy pare-cida, pero por la divisidn que provoca-ron los acontecimientos se formaron pueblos distintos. La semejanza es tal, que no cuesta nada entendernos entre nos-otros hablando čada cual en su idioma.
Por eso no es imposible que se redna todo lo que pertenece al grupo del sur eslavo en el comdn estado de Gran Yugoslavia, que esperamos — llegard pronto.
de nosotros, los que vimos los prismas de luz en los manantiales argentinos de tus paisajes hermosos, en la dulzura de tus primaveras de tonos suaves, cargcdas tus campinas de perfumes y de vuelos; ddnde la brisa movia las ramas cargadas de nueva savia para la vida milenaria de tus robles; cuaudo de los oscuros pinos surglan los primeros pios de sus alados pobla-dores y las rocas recibian las tibias espumas perladas por el choque de las profundas aguas de tus costas!
jSehor, ten piedad de ellos, los que ven convertida la luz de un sol en hoguera de rojos cambiantes; los azules fugaces de los paisajes devastados por la monstruosidad del hombre; la crueldad de tus inviernos niveos aumentada por el fragor de la lucha y el dolor de la muerte; los huracanes que azotan las crestas de tus cadenas sempiternas, que enmarcan el paisaje, y las furias del mar, del cielo y de los homhres!
jSenor, ten piedad de los que vieron su amor convertido en odio, de aquellos a los que ya no les queda hogar ni lumbre, de los que nada tienen, de aquellos a los que han hecho perder tambidn tu fe!
jSenor, ten piedad por los que vendrdn, los que verdn el renacer de tus auroras lilas y despertaran tus caminos blanoos. Los que recogerdn los Irutos de oro de las cosechas, en tus volles, y los racimos dulces de tus uvas en los flancos, los que elevardn altares en tus capillas antiguas y levantarccn sus hogares de techos rojos, azules, mosaicos de colores . . .
jSenor, dales la paz, la luz de tus dias claros, de tus cielos puros, de tus montanas majestuosas! jSenor, que vuelvan los dias alegres de las canciones, los dias felices del trabajo, los dias de plenitud de la vida hogarena!
jSENOR, TEN PIEDAD DE ESLOVENIA!	DARINKA ČEHOVIN



ro/ m Ct\


Vrhn/rtct,


Kocani
k*»«* e*
El mapa de Eslovenia. — Las lineas gruesas indican las ironteras de Versalles, repartiendo el pais esloveno (1919). Solo 2/3 partes de Eslovenia se incorporaron a Yugoslavia. 100.0U0 eslovenos iueron entregados a Austria (Worte) y 400.000 a Italia (Oeste) incluyendo las ciudades de Gorica (Gorizia) y Trst (Trieste).
d-*-
EL. P=. .

LCG E. M D A
c/»da«/*	</rz.
O tv#« c/r£. ■n.,— »— O C v#*«	</• cT.
.. __	Zatox n t ca
------------ C/* fo 'Je. ACt
mm
crt o i-'. ,«t Ar - va 11 *
- /n
"S
Impreso en los Talleres Graficos “POLIGLOTA
Corrientes 3114
Buenos Aires