J
( ^x
v

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
n.
V
Glas Naroda

List Slovenskih delavcev v cAmeriki.
MELMPQfM PXflAKNE: lt7t iSOTM.
NO. 141. — ŠTEV. 141.
Entered as »econd-ClaM Matter, September 21, 1903, at the Port Office mt Kmw York, N. Y„ under the Act of Oongcess of Ksreh 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1*71
NEW YORK, MONDAY, JUNE 17, 1907. — V PONEDELJEK, 17. ROŽNIKA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK IT,
Afera Haywood. Orchard in resnica.
ZAGOVORNIŠTVU SE NI POSREČILO OVREČI IZPOVEDBE PRIČE ORCHARD A.
Italijanska bomba v New Jerseyu.
LOPOVI SO POLOŽILI BOMBO V HIŠO, V KTEREJ STANUJE SODNIK.
Dokazi, da je bil Haywood v zvezi s I Pri razstrelbi je bilo petnajst osob
Simpkinom.
ZASLIŠEVANJE PEABODYJEVE RODBINE. -o——
Boise, Idaho, 16. junija. Državno pravništvo je pri obravnavi proti Hav-woodu radi umora governerja Steu-nenberga doseglo včeraj velik uspeh, ker je dobilo dovoljenje, da se med dokaze dene tudi brasojav, ktereija it* Steve Adasns v juniju 1003 poslal iz Ogdena Haywoodu v Denver, Colo. O vsebini te brzojavke je imel detektiv Ponder iz Ogdena izpovedati. — Z brzojavko je Adams zahteval i hI Haywooda denar. Nadalje je pravništvo doprineslo kot dokaz tudi šest menic, ktere je poslal Haywood v 1. 3004. 1906 in 10(Xi Jaek Simpkinsu. Jedna tek menic je l)ila odjioslana malo prod, ali malo po umoru Steu-nenberga, ter dokazuje, da je Hav-mimhI občeval s Simpkinsom. kteri je Orchnrdu {HMiia^al prt prvem napadu na Steunpntoerga.
l*ri voerajšnjej obravnavi se je govorilo tudi o nameravanem napadu tia coloradskega bivšega governerja Peabodyja. za kojega »« bila bomba že pripravljena, ktero je pa Orchard vrgel v reko Coeur d'Alene. Tu so jo zopet našli in sedaj je pri sodišču kot corpus delieti.
IVabodyjeva rodbina je bil# v sodni dvorani in hči bivšega '^»venierja (r'ura May Peabody je izpivedala, da je za časa uradovanja svojega očeta opazila blizo kočije, v ktere j se je z materjo iu sestro |wdjala iz gledišča, dva moža. Orchard jc namreč izpovedoval, da je neki večer čakal gover-nerja, da pa ustreli, toda mesto njega so prišle iz kočije le dame. V
•eraj ni bilo v dvorani mnogo po-ileev. <>bravnav;i se nadaljuje v
ranjenih; hiša poškodovana.
NAPADALCI NEZNANI.
V New Durhamu. X. J., le tri bloke daleč od policijskega glavnega stann, na o. ulici, so nepoznani zločinci z bombo napadli hišo, v kterej stanuje Midnik. Napadalca sta bila 'dva slabo oblečena moža. ktera sta bila brez-ilvomno že večkrat v ječi in ki sta se /. ImjiiiIkj hotela osveliti rekorderju Kennelu, pri kterem so tudi pred par tedni našli bombo, ne da bi se razletela.
Vsled razstrelbe je bila hiša delo-
nsa razdejana i:i 15 osob je bilo ranjenih. I)va bloka daleč na okrog so >e vse šipe zdrobile in vsi prebivalci -o ost a vil r svoje postelje, da be že na varno.
Policaji so takoj odšli v okolico iskati sumljive ljudi, toda aretovan ni bil nihče. Ve se le toliko, da sta takoj po razstrelbi 'dva mlada Italijana bežala na Hudson County Boulevard.
To je že tretji bombni napad na sodnika Kennela, kteri je v dobi sv jega uradovanja poslal že nad 300 Italijanov radi umorov, požigov in izsiljevanja v ječo.
tor
SLOVENSKE NOVOSTI.
Urednika in lastnika lista "Glas Svobode" spoznana krivim. — Blagoslovljeni e zastav društva
_ sv. Frančiška in
sv. Petra.
JolieUki "Amer. Slovenec" porota v zadnjem izdanju:
"Orni oblaki so se zbrali nad obzorjem čikaske svobodomiselnosti. Zmračilo se je in zabliskalo in treščilo dvakrat — in "misel svobodna" .)<■ padla strta in poražena na tla, v leže!i, ki se ponaša z imenom: dežela svobode. Urednika in lastnika lista 4'(jlasa Svobode", Martin Konda in Ivan Kaker sta bila — prvi 12. junija, drugi 13. junija — od dvanajstero porotnikov pred zveznim sodiščem ameriške pošte v Chicagi enoglasno :-pozna«ja krivim, da sta po poŠti razpošiljala list z nečisto in grdo vsebino. Gotovo je, da je za oba obsojenca
TRUPLA ŽRTEV BARKASE OKLOPNICE MINNESOTE ŠE NISO NAŠLI.
Iskanja so bila do sedaj zaman j. Včeraj so iskali trupla ves dan.
Washington, 17. junija. Mornarič-nerrm oddelku naše via.le poroča admiral K vans iz Norfolka, da trupelj mornarjev in kadetov, kteri so uto-sili. ko >d se peljali z barkaso oklop-niee Minnesote iz razstave v James-touriu, še \edno niso našli in da so bila vsa dosedanja iskanja zamanj. Dosedaj so našli le truplo kurilca W< -tpliala. Tskanje se nadaljuje.
Parnik se je ustavil radi — klobuka.
Veliki parnik Amerika od Ham-burg-America Line. kteri je odplul iz Ilamburcra dne <!. junija in dospel v našo luko včeraj, je zgubil lia svojem |H.tu med Hamburgom in Cherbour-srom dve uri določenega časa in sicer r.idi u:a:ci.kostnega dogodka. Ko je parnik plul z vso hitrostjo, je nekdo zakričal, d* je jeden potnik padel v vodo. Kapitan je takoj dal parnik u-»taviti in v vodo so spustili čoln. Morje je bilo mirno, toda- mornarji so našli na vodi le jeden moški klobuk. Ko so se vrnili na parnik, so častniki pronašli, da na njem nikogar ne manjka. Nekemu potniku je namreč padel v vodo klobuk in ta je zakričal, da je padel v vodo potnik. Svoj klobuk je dobil nazaj.
pripravljena kazen. Kakšno kazen bo-
>t,i morala piestati — to ~e bo zve- f Koliko vžigalic se porabi na Franco-
delo v kratkem, ker zvezni sodniki navadno razglasijo za obsojence ka-
»n nekaj dnij potem, ko so od p>rot-
skem.
Na Francoskem so vžigalice držav-ii monopol. Po neki statistiki je bilo
Japonski poslanik Aoki bo odpozvan.
NJEGOVIM NASLEDNIKOM BODE IMENOVAN BARON ' KENT ARO KANEKO.
Naseljevanje Japoncev postaja od dne do dne večje.
PRO TI JAPONSKI ZAKONI BREZ UPLIVA.
Tokio, 17. junija. List "Hochi" naznanja, da bode vlada svojega poslanika v Washingtonu, viscount Ao-kija odpozval* in da postane njegov naslednik znani ••jingo"' baron Keu-taro Kaneko.
Washington, 17. junija. Iz Japonske se javlja, da je napredna stranka zelo nezadovoljna s poslanikom Aoki-jem v Washington u, ker je bil prenii-ren in ker ni agresivno nastopil proti Zjed. državam. Radi tega predlaga napredna stranka, da se Aoki odpove in nadomesti s Kanekijem. Sedaj, ko se iz Tokija poroča o odpozvanju, znači to, da je opozicija proti Zjed. državam dosegla velik uspeh.
Kljub zakonu, kteri prepoveduje japonskim kulijem naseljevanje v A-meriki, prihajajo sedaj Japonci semkaj v večjem številu, nego kedaj po-preje. Samo v minolem mesecu jih je dospelo 139 več, nego v istem mesecu minolega leta, oziruma 22G3. Mesto kulijev prihajajo sedaj japonski "klerki". "dijaki", "knjigovodje" itd., kar je zelo čudno, to tembolj, ker prihajajo vsi sporazumno z japonsko vlado.
Tukajšnja vlada je tudi zvedela, da so Japonci poslali veliko svoto denarja Japoncem v Mehiki, da si tam kupijo železniške listke za — Canado, tako da se lahko vozijo skozi po ljubili kraj v Zjed. državah, kjer naravno tudi lahko ostanejo. Mnogo Japon-cev je odpotovalo iz Mehike v Canado. toda na poti so se vsi zgubili in ni jeden ni prišel v Canado.
•Japonci prihajajo k nam preko me-hikanske in preko cana.lske meje, ko-ja naravno ni povsodi zavarovana.
Tokio. 1"). junija Današnje časo-pisje objavlja n:i uvodnih mestih konzularno poročilo japonskega konzula v San Franeiscit, ktero poroča o ta-mošnjih proti japonskih izgre<dih. Poročilo ni senzacijonelno. temveč le stvarno. Vlada pričakuje, da pride v zvezi s tem poročilom do kaeih demonstracij. kajti ljudstvo se s tem poročilom nikakor ne bode zadovoljilo.
Na vešalih.
: kov sp.znani krivim. — Sodnijska j	leto izdelanih v državnih to-
obravnava se je vršila tri lni: 11., Lamah točno 33,114,211,140 lesenih 12. in 13. junija."	j j., 14.114,300.240 voščenih vžigalic.
7.a materija!, izdelovanje, prevažanje istih je dt/ava potrosila 8.2fi9.S75 fr. Prihod od prodrfje je pa znašal 28 milijonov 714.433 frankov, tako da je irteln država 20 milijonov frankov dobička.
Ustrelil svojo ženo.
V Buffalo, N. Y., je ustrelil Frank J. vTackson svojo ženo, nakar je odšel v hišo svojega soseda in o tem telefo-nično obvestil policijo, naj gre v njegovo hišo, češ, da tam ni vse v redu, potem je odšel policiji naproti in se je izročil policaju.
Tri ženske zgorele.
Cincinnati, O., 15. junija. Blizo Harrisona v naselbini Shaker, so zgorela štiri poslopja. Pri tem so zgorele tri ženske, dočim sta dva moška smrtno ranjena. Škoda znaša $20,000.
^ne 4. julija, na praznik slavija neodvisnosti, vršilo se bode v češkej e. rkvi na 01. ulici, Manhattan v New Yorku, blag«»slovljenje zastav new-yorskih sloveti-kih podpornih društev sv. FrančiSka in sv. Petra, ktere slavno-di se bodo udeležili zastopniki vseh slavjanskih narodnosti v New Yorku in razna društva. Tem povodom obhaja društvo sv. Frančiška desetletnico svojeqra obstanka, tako da bode slavnost tem lepša.
Obilo jabolk.
Buffalo, N. Y-, 15. junija. Trgovci z jabolki eo si ogledali jabolčne nasade v Niagara Ln Oreans countvju in so pro našli, da mraz jabolčnem drevju ni škodoval in da bodo letos še }ii nego lami.
Atlanta, Ga.. 15. junija. Tukaj so danes obesili zamorca William John-sona, kteri je krimi,nelno napadel belo ženo Georgijjp Hembreejevo v lanskem avgustu. Johnson je pod vešali priznal, da je izvršil celo vrsto slič-nih zločinov, vsled. kterih je prišlo v minolem septembru do velikih nemirov. On je tudi ustrelil farmerja Moi-nyja. Njegove zadnje besede so bile: "Storil sem vse ono, za kar sem ob-dolžen in še mnogo druzega.
Naravni strelovodi.
Lonibardijska topola služi kakor
izreden strelovod. Ker nima širokih vej, ter je silno visoka, zato je tudi zelo sposobna .da vleče nase strele i.i jih odvaja v zemljo. Ne pandi se, da bi bilo kedaj treščilo v kako hišo. poleg ktere se nahaja taka visoka topola.
Denarje v staro flnmovino
pošiljamo:
za S 10.30 ............ 50 kron.
za $ 20.50 ............ '100 kron
za $ 40.90 .......+____ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron.
za $1017.00 ............ 5000 kron.
Poštarin je všteta pri teh vsotah. Doma se nakaL^ne v ota popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati je najprilič-neje d« $25.00 v gotovini » priporočenem ali registrovsnem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honey Order sli pa New York B-r/. Draft.
FRANK SAKSER 00. ' 109 Chreemrich Street, New York. 8104 St Clair Ave. NE., IHmhii. O.
Mirovna konferenca v Haagu, Nizozemska.
RAZPUST RUSKE GOSUDAR-STVENE DUME JE NAPRAVIL NA DELEGATE VELIK UTIS.
Posebno policijsko varstvo za ruskega delegata, poslanika Ne-lidova.
SEJA
Haag, Nizozemska, 17. junija. Mirovna konferenca se je formelno pričela. Med sejo je dospelo poročilo o razpustu ruske gosudarstvene dume, ktero je napravilo na delegate velik utis. Ta vest se je hitro razširila; vse je v njej govorilo in za čas so bila vsa druga vprašanja le stranskega pomena.
Ruski delegatje se temu poročilu niso čudili, ker so dobro vedeli o namerah ruske vlade. Tukajšnja policija je izdala posebne odredbe v varstvo ruskih delegatov.
Včeraj poopludne je tukajšnje prebivalstvo priredilo na prostem demonstracijo proti mirovnej konferenci. Vsi govorniki so povdarjali, da vlada v resnici ne želi miru in da bodo izdatki za vojaštvo še večji. -o-:—
USTAJENJE NA CONEY ISLAN-D U.
Včeraj je bilo na veselem otoku četrt milijona ljudi.
Včeraj je bil v New Yorku prvi vroči dan in to pomenja največji praznik za vedno veseli otok Coney Island. Ljudje so prihajali včeraj tjekaj iz New Yorka in bližnjih mest kar na tisoče, tako, da je veselje odsevalo na obrazu vsakega lastnika zabavnih lokalov, kterih je letos še več, nego druga leta. Na Coney Island je dospelo včeraj najmanj četrt milijona ljudi in to je bilo tudi uzrok, da se je idavna policijska jxistaja hipoma -premenila v pravi otročji vrtec, tako da policaji niso mogli spati, ker so zgubljeni otroci nepopisno jokali za svojimi sta riši.
Solnce je včeraj v prvič zmagalo zimski mraz in tako je izvabilo ljuli na razne izlete-t Vsi vozovi uličnih in naduličnih železnic so bili ves dan natlačeno polni. Samo v Dreamlandu je zgubilo dvajset mater svoje otroke in ordonanc je na vratih policijske postaje ves dan kričal skozi mesafon, da se je ravnokar našel jeden deček ali jedna deklica. Luna Park je bil poln gostov in ravno toliko jih je bi lo v Steeplechase Parkn. Kljub temu je bilo le malo ljudi areiovanih. Celo žepni tatovi so prišli včeraj na otok le v svrho zabave, ne pa za poklicom.
Vojvodina Brunšvik,
pripadajoča nemškemu cesarstvu, ki je neUavno dobila v osebi vojvode Albrehta Frana Meklenburškega novega regenta, ima 464,000 prebivalcev, po ogromni večini luterancev. Vojvodina bo dajala regentu na leto 1,425,300 mark plače, več nego daje plače 40 milijonov Francozov svojemu predsedniku.
Kitajci morajo na Kitajsko.
Pretoria, Transvaal Colony, južna Afrika, 15. junija. Ministerski predsednik Botha je naznanil v transvaal->kem parlamentu, da namerava vlada vse kitajske rudarje poslati domov na Kitajsko, kakor hitro poteko njihove pogodbe. Letos bodo poslali- že šestnajst tisoč Kitajcev nazaj na Kiiaj-sko. Kitajska mesta bode vlada po-polnila z domačimi delavci.
Reforma ženitbenega zakona na Francoskem.
Iz Pariza se javlja: Komora je vsprejela zakonski načrt glede reforme ženitbenega zakona. Po tem zakonu bode dovoljena ženitev med svaki in svakinjami in ločene ženske bodo morale čakati deset mesecev, pie-den se -bodo mogle nanovo omožiti.
Parna iaga zgorela.
V Stillwaterju, Minn., je zgorela velika parna iaga tvrdke Atwood^ Škoda znaža $150,000. Vsled požara je zgubilo dvesto delaveev delo.
Vesti iz Rusije. Duma razpuščena.
Z RAZPUSTOM GOSUDARSTVENE DUME PRIŠLO JE TUDI DO DRŽAVNEGA PREOBRATA
V Rusiji se spremeni volilna pravica. Vojaštvo je zasedlo Pe-trograd.
DOGODKI OB ULTIMATUMU.
Petrograd, 15. junija. Takoj, ko je ministerski predsednik Stolvpin izročil dumi ultimatam, zasedla je policija vsa stanovanja soeijalnodemo-kratičničnih poslancev, kjer je zaplenila vse listine, ktere je našla.
Vlada je še preti naznanilom ulti-matuma priredila vse varnostne priprave. Oddelki policijske konjiče so zasedli prostor pred Tavričeskim dvorcem, v kterem se vrše seje dume. \ dvorec razun poslancev ni smel nihče in tudi čas-niški poročevalci se niso smeli bližati palači carin je Katarine.
Na tukajšnji borzi so pripravljeni na važne dogodke in nektere listine so že pričele padati.
Petrograd, 15. junija. Revolucijo narji so včeraj zjutraj v okraju ad-miralitete umorili polkovnika Kotla-rova. poveljnika petrogradske luke. Kevolucijonarna otganizacija je nedavno obsodila Kotlarova v smrt, ker je priporočal, da se število delavcev pri admiralitetu pomanjša. Morilca so vjeli, toda njegovi sokrivci so ušli.
Sebastopolj, 15. junija. Podrobnosti o poskusu upora tukajšnjih mornarjev vojne mornarice je le težavno dobiti. Ve se le toliko, da so le težavno preprečili upor na vojnih ladi-jah Sinop in Trija Svjatitelja. in da bi ta upor bil ravno tak, kakoršen je bil svoječasno na oklopnici Knjaz Potjomkin. Upor so preprečili le s tem, da mornarji niso mogli priti do svojih pušk, ktere so bile zaprte v orožarni, od ktere ključe so imeli častniki. Obe ladiji sta dospeli semkaj in sta izkrcali vodje upira.
Tukajšnji položaj je zelo resen. Generalni gubernator in poveljnik vojne mornarice >ta izdala proklamacije, s kterimi naznanjata, da se bodo vsi nemiri zatrli z vojaško silov
Petrograd, 10. junija. Car Niko-Je podpisal ukaz, s kterim se duma razpusti in ki določa nove volitve za novi parlament, kteri se snide dne 14. novembra. Volitve se bodo vršile po novem redu.
Novi volilni red pa pomenja državni preobrat, ker krši določbe ustavnih zakonov carevine, ktere je car izdal preti sklicanjem prve dume. Ti zakoni določajo, da se volilni zakon bi 'ez dovoljenja dume ne sme spremeniti. To kršitev ustave pa opravičuje potreba. Carjevim svetovalcem je bilo namreč nemogoče po starem volilnem pravu ustanoviti dumo, kie-ra bi delovala z vlado zajedno proti .anarhiji in revoluciji. ~
Ministerska seja, pri kterej se je sklenilo dumo razpustiti, je trajala od 9. ure zvečer do 4. ure zjutraj.
Vest o razpustu dume se je razširila zjutraj <>b dveh, toda kabinetna seja je trajala, dokler tozadevni razpustili ukaz -i rrišel imdpisan nazaj iz Carskega sela v Petrograd.
Tukajšnji prefeki. general Dračev ski j, je posvaril časopisje, uaj nc objavlja vladi sovražne članke, ker to se kaznuje s tnuneseeno ječo in denarno kaznijo v znesku 300 rubljev. Soeijalistično glasilo "Tovariš'* je že prostovoljno prenehalo izhajati.
Tekom včerajšnjega dne so v Pe frogradu aretovali 700 osob.
Petrograd iz«rleda zopet kakor vojno taborišče. V mesto so po noči do spele gardne čete iz Krasnega sela in tudi pešci so vso noč prihajali v mesto. Petrogradska posadka je sedaj podvojena. Dolge vrste transportnih vozov so prihajale vse jutro po glavnih ulicah^ Obrtni okraji mesta so sedaj v popolnej vojaškej oblasti. Vsak" kolodvor stražita dve stotniji jpešcev in dve švadroni konjiče. Tudi oklopni vojaški vlaki so pripravljeni za slučaj štrajka železničarjev.
Detektivi so na svojem mestu, tako da bivšim socijalnodetnokrattčnim poslancem in revolucijooaniim agitatorjem ne bode mogoče niti
V ostalem pa nihče ne pričakuje nemirov, dasiimvno je pričakovati kak štrajk. <
Petrograd, 17. Razpust dume je prebivalstvo Rusije vzelo povsem mirno na znanje in nikjer ni prišlo do nemirov. Vlada je namreč odredila vse potrebno v prid miru. Ulice izgledajo tako, kakor običajno, in celo v tovarniških okrajih je vse mirno.
Za danes je pričakovati socijali-stionih demonstracij, toda oblasti se za nje ne zmenijo mnogo. Le v Kijevu, Odesi in Karatovu je položaj nekoliko resen. V nekterih okrajih na deželi o razpustu dume še ne vedo.
Vlada je potom velikih lepakov naznanila ljudstvu o razpustu dume in na isti način tudi objavila carjev manifest, s kterim poživlja car ljudstvo, naj bode patrijotično. Ljudje so carjev manifest povsem mirno vzeli na znanje.
V Varšavi vlada veliko razburjenje. Poljaki se boje, da bodo vsled novega volilnega zakona izgubili ves političen vpliv. Ker socijalisti sedaj v tem smislu agitujejo mod ljudstvom, pričakovati je v Varšavi nemirov. — Tukaj in v okolici je zbranih 300,000 vojakov.
Nove volitve, pri kterili revoluci-jonarne stranke ne bodo zamogle doseči uspehov, se prično dne 14. septembra in prihodnja duma se snide dne 14. novembra. Gorenja zbornica obstoji še v nadalje.
Tekom popoludneva se je včeraj tukaj trdilo, da nameravaj^ delavske organizacije uprizoriti pred zimsko palačo demonstracijo. Radi tega je izšla objava, da bodo vse skupinje ljudi razgnane.
Devet socijalnodemokratičnih vodij je že zaprtih. Ostalih sedem je be žalo, toda detektivi jih zasledujejo in bodo kmalo na varnem.
Opozicijonelno časopisje molči. * » »
Rusija zahteva ladije od Japonske.
Za časa zadnje rusko-japouske vojne so Japonci zaplenili tri ruske bolniške ladije, in sicer: Orla, pripadajočega eskadri Roždenst venskega, v Port Arthurju pa Angaro in Kazan. Ker ta zaplemba pa ne odgovarja ženevski konvenciji, je Rusija pričela pogajanja, ali kakor javlja sedaj lisi "Novoje Vremja", niso ista imela nikakega uspeha, ker neČe Japonska teh ladij vrniti. Rusija izroči to stvar mednarodnemu pomorskemu sodišču.
NEZGODA NA ŽELEZNICI.
Pri Camdenu, N. J., je vlak povozil kočijo.
Camden, N. J., 17. junija. Ekspres-ni vlak, kteri je prihajal iz Atlantic City, je včeraj povozil kočijo, v kterej se je peljala večja družba na sveži zrak. Pri tem je bil dvanajstletni Pietro Marcello na mestu usmrten, dočim je bilo šest osob ranjenih. Vsi ranjenci so člani neke družbe, ktera je včeraj napravila izlet v Philadel-phijo.
Razstrelba plina.
Pri razstrelbi plina v hiši John J. Monoghana v Connelsville, Pa., so bile štiri osobe smrtno in štiri težko ranjene. Razstrelba se je pripetila ra-,di vhajajočega plina.
Linčanje v Iowi.
V fiibbs Landingu. Ia.. so linčali 211etnega zamorca James W. Wilso-na. ker je kriminelno napadel hčerko nekega belega farmerja, ktera je bila sama doma.
Tornado v Kentuckyju.
Tekom tega tedna je včeraj divjal v Kentuckyju že tretji tornado, kteri je napravil v raznih krajih veliko škodo. Mesteca Farmer, Salt Lick in Wyoming so preplavljena.
Nemška cesarska rodbina
pride kmalo za več dni na grški otok Korfu, kjer je kupila grad "Ahile-on", last pokojne avstrijske cesarice Elizabete.
Iz Avstro-Ogrske. Državnozborske skupinje.
SOCIALNI DEMOKRAT JE SE OR-GANIZUJEJO, DA NASTOPIJO SKUPNO PROTI "KRŠČANSKIM SOCIJALI-STOM".
Nemci nameravajo napraviti zvezo naprednjakov in svobodo-mislecev,
ČEH POSTANE PREDSEDNIK.
Dunaj, Ki. junija. Za jutrajšnji pričetek zasedanja novega avstrijskega državnega zbora so sedaj tudi soeialui detm kra:je or^anizo-vali. Ker so v vrstah social.lih demokratov zastopane vse narodnosti, je bilo nemogoče izbrati si skupnega vodjo. Mesto tega so pa imenovali posebno parlamentarno komisijo, v kterej so zastopane razne narodnosti. —
Socijalni demokrat je zahtevajo v parlamentu podpredsedniško mesto, zajedno pa nasprotujejo načrtu, tK» kierem bi krščanski socijalisti dobili predsedniško mesto.
Dunaj. Iti. junija. Med nemškimi poslanci vlada največja nesloga in tako bode najbrže odbran predsednikom poslanske zbornice kak Čeh (najbrže dr. Kramar).
Nemške napredne stranke se nameravajo združiti v skupno stranko naprednjakov i:i svobodomislecev, ktera pa ne sme škodovati samostojnosti posameznih strank. Ker pa vlada med njimi velika nesloga, najbrže tudi s tem predlogom ne bode nič.
PEGE NA SOLNCU.
Pittsburški učenjak trdi, da niso nevarne za zemljo.
—o—
Pittsburg, Pa.. 17. junija. Astronom Brashear iz Alleghenyja naznanja. da so se na solneu zopet pojavile velike pejre, ktere pa našej zemlji niso nevarne, ker ne uplivajo naravnost na njo in bodo kmalo zginole. Sedanje pege so izdatno manjše, nego so bile one. ktere so opazovali v minolem februarju. Na velike j pegi je bilo včeraj videti velikanske plamene.
Angleška vojna ladija Dreadnought poškodovana.
London, 16. junija. Angleška vojna la'di.ja Dreadnought je dospela v Portsmouth z velikimi poškodbami, kterih ne more nihče raztolmačiti, kako da so nastale. Nekteri menijo, da je oklopnjača morala zadeti na kako plavajočo razbito ladijo.
Itto si namenjen
210*
otroki
ali pa
ssfstfriki ter prfiatefe v Ameriko vzeti. pjUsapojasalla in voine cene na: FRANK SAKSBt m Oreeewkh SL, New York, N. Y,
ker ta bodel - *-----
pastzefen. Fr.____
lik vseh toepitnih
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
St. Paul 15. jxinija iz Southamptona. Amerika 15. junija iz Hamburga. La Lorraine 15. junija iz Havre. Etruria 15. junija iz Liverpoola.
Dospeti imajo: Friedrich der Grosse iz Bremena. Etruria iz Liverpoola. Friedrich der Grosse iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdama. Armenian iz Liverpoola. Princess Alice iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Bosnia iz Havre.
Odnhdi bodo: Kronprinz Wilhelm IS. junija v Bremen.
Gerty IS. junija v Trst. Adriatic 19. junija v Liverpool. Ryndam ID. junija v Rotterdam. Amerika 20. junija v Hamburg. La Ijoraine 20. junija v Havre. Cretic 20. junija v Genovo. Friedrich der Grosse 20. junija v Bremen.
Philadelphia 22- junija v Southampton.
Etruria 22. junija v Liverpool. Zeeland 22. junija v Antwerpen. Astoria 22. junija v Glasgow.
"GLAS NARODA" Stolypin in duma.
LUt slovenskih delavcev v Amerild.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK EH, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 190(5.
ia leto velja list za Ameriko . . . $3.00
' pol leta............. 1.50
£ a Evropa, za vse kto.......4 .50
* " " pol leta.......2.50
' " " četrt leta...... 1.1
J Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
•GLAS NA KODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Jsued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
«LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State ot New York.
Advertisement on agreement
Za og'ase do deset vrstic se plača 30 rntov.
Denisi brez podpisa in osobnosti se
->e natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po 4nr>e> < »rder.
P* i sprrmembl kraja naročnikov »rešimo, da se nam tudi prejšnje bivali-čp ;:azn, ' i. da hitreje najdemo ■ aslov-iika. Dopisom in pošiljatvain nare lite aslov:
»Glas Naroda^
00 Greenwich Street, New York City. . Telefon 1270 Rector.
Konferenca v Haagu.
l>n«vi sjaja in plorije za pro fesi j o-tiolno mirovno propagando so se prijeli, kajti druga mirovna konferenca v Haaftu se je pričela. Upajino, da "bodo posledice te konference boljše in uspešnejše, nego so bile one po prveij konferenci, ktere so se, kakor znano, spremenile v rusko-japonsko vojno. Ako bi bile posledice sedanje konference ravno take, potem moramo vsako nadaljno mirovno konferenco smatrati gotovim znakom in pomenom, da se bliža vojna... baš kakor so v starih časih vojno oznamo-vali kometje. V ostalem je pa vsaka taka konferenca sliena kometom,, kameri tudi niso nič druzega, nego prazna para, ktera se prav iepo sveti.
Oni ljudje, kteri so za mir navdu-4eni, tega naravno nečejo pripoznati. Kljub temu je pa zelo značilno, da Bi jedna vlada ni poslala svoje delegate h kongresu v prepričanju, da je tak kongres potreben. Države s<> poslale sedaj svoje delegate v Haag samo rani tega, da svet ne kaže na nje, ko, ia častih-e vojne in na sovražnike miru. Nadalje se je t<» zizo-dil« tudi radi te-a. da jedna ali druga država <v«»jemu sosedu kaj predlaga. kar -ledaji nikakor ne more potrdili; ker je pa ta predlog odklonjen, junabi se to za dober vzrok za nadaljnji >l-»ma<-a oboroževanja. \ še t.i so .ji.im v do.t.ljnej meri dokazala posvetovanja, k.eru so se vršila pred pričet kom konference.
Iziti sedanje konference bode povsem «li urace:i, nego uekteri pričakujejo,'in uverjeni smo, <la se nadaljni I taki sestanki v Haagu ne bodo več imenovali "mirovne konference", kajti taki «->tanki bod«> gotovo dobili ime	ko ti te renče vojnega prava,
kajti to pravo je jedi no, ktero se bode morda v Haagu za stalno določilo. Toda tudi o tem je še dvomljivo, >e li bode v resnem slučaju postopalo po njen. Vojna ni nič družeča, nego želja: pipdnoma uničiti nasprotnika. "War is hell."
Prvi pogoj vojne pa je, da se nasprotniku priredi pravi pekel, tako da A poskuse prirejati jed-Vsako drugo bojevanje proti lastnemu ljudstvu, biti vedno mero-
slednji o naki pek je pa zlo To dejstvo mora dajno.
Dohodki pariških gledališč.
V preteklem letu so imela vsa gledališka. cirkusi in koncertne dvorane 4:t milijon v frankov dohodkov; od le Mole <>. i pade največji tlel na gledališča. Štiri gledališča dobivajo MibveiH-ije, a so imela nad osem milijonov dohodkov. Tri varijetetna gledališča so imela tudi po en milijon dohodkov, gleilulišče Sare Bernhard pa rekaj manj. Dohodki raznih cirkusov «o znašali nekaj nad dva mili-j,ma, koncerti pa 15 milijonov frankov. —
Iz Biacedonij«.
Turškim četam se je te dni posrečilo, da so iztaknile glavni brlog bolgarskih vstašev ob jenidžejskem jezeru. Prišlo je do 1 ju tega boja, v kterem s« liolgarji baje izgubili okoli 50 mož. Vojaki so imeli 7 mrtvih, 5 tefcko in več lahko ranjenih.
Vzorna policija.
Neapeljski policiji se je dokazalo, da je bila v zvezi z najnevarnejšimi roparskimi in tarinekicni dražbami, ki so morale plačevati policajem — provizije.
Baš pred tednom dni se je iz Busije brzojavno sporočilo, da bode minister-ski predsednik Stolypin odstopil in da prevzame njegovo mesio Serge j Wit te. Minoli petek je prišel mini sterski predsednik pred dumo ter jej naznanil vladin ultimatum: razpust ali pa privolitev v sodno postopanje proti velikemu delu radikalnih jk>-slancev.
Stolvpiiiu se je morda le težavno posrečilo pridobiti earja, da je v to privolil in končno je najbrže pretil da odstopi. Take stvari se vedno kljub vsej tajnosti vendarle izvedo. Na tem dogodku je brezdvomno temeljilo tudi poročilo, da postane Witte, kteri je z vsemi strankami prijatelj, dasiravno mu ni jedna ne zaupa, Sto-lypinov naslednik, kajti le on je zmožen sedanji konflikt zopet poravnati in krmariti med nevarnima pečinama Scylla in Charibdi? Ako je car omahoval, je končno vendarle dobil dokaze, da so radikalci zlorabili poslansko imuniteto za napade na vlado in da so smatrali dumo kot sredstvo, s čegar j>omočjo bodo iz Rusije odpravili monarhijo in ustanovili republiko. —
Med zasedanjem prve dume se je vladi očitalo, da parlamentu ni pripravila dovolj materijala. Za sedanje zasedanje pa tako očitanje ne bi bilo pravilno, kajti predložili so dumi vse polno predlogov, tako da je imela najlepšo priliko koristonosno delovati, samo ako bi hotela.
Ako bi duma hotela vse te važne predloge rešiti, potem bi morala kaj druzega delati, nego zabavati se z dolgimi govori, kterih namen ni bil druzega. nego ljudstvo hujskati; duma bi morala kaj druzega delati, nego prirejati onstran ruskih mej revolu-eijonarne kongrese in napade na dostojanstvenike.
Za razpustom dume se naravno skriva tudi preinačenje volilne pravice. Pri sedanjem volilnem redu so bili radikalni agitatorji prepričani, da bode večina njihova, nakar bodo v varstvu imunitete nadaljevali z revolucijonarno propagando in zarotami. In baš to je, kar hoče Stolypin preprečiti, in sicer s tem, da ali duma odreče radikalnim poslancem imuniteto, ali pa potom razpusta dume, nakar se spremeni volilna pravica.
Charles Darwin.
Dne 19. aprila 1882 se je odigrala
v Dawnu pri Beckenhamu (Kent, A lilija) žaloigra, ki je pretresla ves svet. Ta dan so se namreč končale življenske preosuove v enem največjih naravoslovcev, v univerzalnem ženiju, ki je s svojim razumom, s svojimi znanstvenimi razpravami in razkritji provzročil velikanski preobrat v naravi. slov ju in filozofiji. Umrl je Charles i )arwin.
Letos torej obhajamo 251etnico prehitre smrti tega duševnega velikana in ob tej priliki se mi zdi dobro in pravično se nekoliko ozreti po njegovem delovanju in življenju.
Rodbina Darwinov je bila že pred. iliarlesom znana zaradi njenega člana Erazma Danvina, zdravnika in naravoslovca, ki je istodobno kot Et. Geolfroy St. Hilaire v Franciji in Goethe v Nemčiji zastopal mnenje, da so premembe v organskem in ne-organskem svetu nastale po naravnih zakonih in ne vsled čudnih naključij. Že ta je izdelal ogrodje za nadaljne razprave svojega vnuka Charlesa, kajti Erazem je že leta 1794—1798, ko je pisoval knjigo "Zoonomia, or the Laws of Organic Life" izdelal ves sistem razvojne teorije, podedovanje, prilagodenje, brambne pripomočke rastlin in živali j, spolski izbor za pleme, vse to dobimo že pri Erazmu Darwinu.
Charlesov oče, Robert Waring Darwin, je bil tudi zdravnik, kot naravoslovec ni postal znamenit.
Temu se je rodil 12. februarja 1809 -in Charles Robert, poznejši slavni naravoslovec.
Ampak kot pri premnogih drugih slavnih možeh, se tudi Charlesu v mladosti ni veliko poznalo, kako velik da bode v bodočnosti.
I^eta 1825 je prišel slednjič na univerzo v Edinburgh študirat kot njegov brat medicino. Vendar ni ostal dolgo medicinec, naravoslovje ga je vleklo vedno huje na-se, popustil je zdravilstvo in se oklenil z veliko pridnostjo naravoslovja, tako da je leta 1S31 dosegel prvo akademično stopinjo (Bachelor of Arts).
Še istega leta je nastopil petletno ekspedicijo okolo sveta. S Fitzroyem, kapitanom ladije "Beagle", je obiskal Brazilijo, Magalhaensovo cesto, zapadno obalo Južne Amerike in otoke v Velikem (Pacifičnem) oceanu. V oktobru leta 1836 se je vrnil s tega potovanja, ki je imelo zanj tako yeli-kanski pomen.
Sam pripoveduje o tem potovanju v predgovoru h knjigi "On the Origin of Specie« by means of natural Selection" taho-le:
že prosta pamet.
Če pogledamo, odkod ta napredek v naravoslovju in filozofiji, moramo priznati, da nam je Charles Darwin dal ključ do nepoznanih zakladov resnice in spoznanja.	M. N-č.
"Ko sem na krovu "Beagle" kot kot vsled bolezni degeneriranega člo-naravoslovec dosegel Južno Ameriko,. veka itd.
me je opazovanje razdelitve organic- ■ Vendar tudi negacija teh skeletov nih bitij Južne Amerike in geologic- ne izključuje znane trditve, če prav no razmerje med sedanjimi in prej- t bi sklepnih udov med Človekom in šnjimi prebivalci tega dela sveta zelo opico ne našli, ker nam to dokazuje
osupnilo). .Ti fakti bi mi, kakor se ------*-----*
mi je zdelo, mogli nekoliko oevetiti nastoj vrst (species, kind), to skrivnost vseh skrivnosti j, kakor ga je imenoval jeden .izmed naših največjih filozofov. Po svoji vrnitvi leta 1837 sem si domislil, da bi se kaj o tem vprašanju dalo dognati s potrpežljivim zbiranjem vsakovrstnih faktov, ki bi v kakem razmerju bili k temu vprašanju. Po petih letih sem si dovolil natančneje o stvari premišljevati in spisal sem nekaj opomb o tem. Pozneje (1S44) sem jih povečal v skico s sklepnimi izvajanji, ki so se mi zdela mogoča in verjetna. Od tedaj pa sem se s to stvarjo pečal..."
Plod njegovih raziskavanj je bila leta 1859 izdana knjiga z zgornjim naslovom.
Med tem časom, to je od 1836 pa do 1859, pa je izdal Darwin še celo zbirko razprav, tako svoj dnevnik za časa potovanja (Journal of researches in natural history and geology), več razprav o postoju koralnih otočij in mnogo študij o geologiji, posebno Južne Amerike. Sem spadajo:: Geological observations on volcanic islands (1. 1842), Geological observations on South America (1846). Pozneje imamo od njega več monografij, kot: Monograph of pedunculated and sessile Cirripedia (1851—1863), On fossil Balaenidae (1854) in razpravo o ploditvi orhidej s pomočjo žuželk (On the various contrivances, by which British and foreign orchids are fer-tilired [1862]) in o gibanju ovijajo-čih se rastlin (Thi movements and habits of climbing plants [1863]).
Med to dCbo se je tudi oženil s svojo teto Emo Wedgwood, ktere oče J ostra h Wedgwood je bil njegov stari oče. —
Vsa ta dela pa, ki jih je spisal ali že izdal med to dobo (1836—1859), pa so bila le priprava ali pripomoček za izdelavo dela "0 postoju plemen", ktero je izdal vsled skoro enakih zaključkov Wallacejevih, ki je pri raziskavanju malajskih otokov prišel do istega prepričanja o nastoju plemen kot Darwin.
Ta velezanimiva knjiga je vzbudila takoj veliko senzacijo in velik preobrat v filozofiji, tako da je David Strauss rekel: "Darwinizem je, čeprav v začetku skrivnega zakona med naravoslovjem in filozofijo, prvi o-trok." In v resnici! Z darwiniz-mom se je takrat vzbujajoči se materij alizem krepko podprl in nastopil skupno z naravoslovjem svojo zmago-nosno pot k resnici. Z veseljem je vsak izobraženec proslavljal ta napredek, ki je prinesel luč in razsvetlil temne pojme v naravoslovju in filozofiji, z jezo in žalostjo pa so gledali dualisti na ta pojav in ga kleli kot nasprotnika vere in stvarstvene zgodovine; dasi je Darwin sam skušal, da izenači kolikor mogoče zevajoče nasprotstvo med vero in znanostjo, ki je nastalo vsled njegove deseendenčne teorije ali "hipoteze", kakor jo kaj radi imenujejo nasprotniki. —
Vendar zastonj so bili poskusi spraviti vero, filozofijo in naravoslovje v soglasje, posebno, ko so se poprijeli mlajši filozofi in naravoslovci, kot Vogt, Buechner in Haeekel te teorije in jo izpolnjevali in reformo vali.
Tudi Darwin sam je" spisal še več razprav, ki izpolnjujejo njegovo teorijo. Tako je izdal leta 1S67 "Variation of animals and plants under domestication", leta 1S72 "The descent of man and on selection in relation to sex", leta 1876 "The effects of cross- and self-fertilisation in the vegetable kingdom", ter leta 1SS1 "The power of movements in plants".
Darwinov ugled v naravoslovju se je večal od dne do dne in on sam je še doživel zmagoslavje svojih raziskavanj.
Vse naravoslovje je krenilo na novo pot, — pot, ki pelje do smotra in zmage.
Prejšnje kombinacije in komplikacije so se umaknile enostavnemu njegovemu nauku, po kterem je tudi človek član živalstva, visoko organizo-van, vendar ne najvišji.
Dasi pa Darwin sam o razvoju človeka ni ničesar odločil, vendar so ravno njega najhuje napadali. Pozneje 60 se morali kajpada potolažiti, ker so videli, da je boj proti descendenci brezuspešen.
Znova pa so se razburili ob Vogto-vih trditvah o izvoru človeka iz opic. Pa tudi ta trditev si je takoj dobila odličnih privržencev, ker je namreč popolnoma naravna in edino umljiva. To so pa dokazovale tudi razne iz-kopine pračloveka, prehodne oblike med sedanjim človekom in kako visoko organizirano opico, kot v Kra-pini, v Neanderdolski votlini, v Spy-ski votlini (Belgija), Šipka votlina (Moravsko), pri Ma Nanlette (Belgija) in pri Taubadm (v Milimi Wei-marja).
Seveda so takoj proglasili te ke kot živalske skelet«,
pozdrav.
Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake po Zjedinjenih državah, posebno pa
one v Norrisu, 111., in brata Jurija ter Fran Kikelja, Andrej Snoja in Anton Tekavca. Živili!
New York, 15. rožnika, 1907.
Marija Kikelj.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance sirom Amerike, posebno pa Alojzija Orešnika in njegovo soprogo ter kličem vse skupaj: Srečno I
New York, 15. rožnika, 1907.
Josip Solar.
Pred odhodom v staro domovino po-pozdravljam rojake širom Amerike,
posebno pa prijatelje in sorodnike v Forest City, Pa. Na zdar!
New York, 15. rožnika, 1907.
Frančiška Fine.
Pozdrav iz New Yorka vsem rojakom širom Zjedinjenih držav; posebno pa pozdravljam očeta, mater in sestre ter prijatelje v Forest City, Pa. Z Bogom!
New York, 15. rožnika, 1907.
Marija Sivic.
Ob po vrabu v staro domovino se poslavljava na ta način od dragih rojakov v Zjedinjenih državah, posebno pa pozdravljava Josip Gačaika in njegovo soprogo, družino Zore, družino Fran j a Mikolič in družino Fran Šaferja v Indianapolisu, Ind., ter brata Fran Nadu v Milwaukee, Wis. Z Bogom!
New York, 15. rožnika, 1907.
Rozalija in Josip Nadu.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Barbare postaja št. 22 v Imperialu, Pa., priredi
dne 4. julija t. L VELIKO PLESNO VESELICO,
v dvorani društva sv. Jožefa št. 29.
Čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno.
Začetek ob 2. uri popoludne. — Vstopnina za gospode $1.00, dame proste.
Tem potom vljudno vabimo cenjene rojake in rojakinje iz Imperiala, Pa., in okolice, kakor tudi nam sobratska društva, društvo sv. Jožefa št. 29 in društvo sv. Barbare št. 3 v Moon Run, Pa., da nas blagovolijo v polnem številu obiskati.
Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo skrbel bode	ODBOR.
10x 2x n t — 2juL
50 IZVEZBANIH PREMO GARJE V DOBI DELO.
Premog je 4 čevlje visok in čist. Strelja in dela se vsak dan. Premo-gokopi so 50 milj od South McAllister poleg kompanijske in Rock Island železnice. Oglasite se pri:
Turkey Creek Coal Co., Hughes, Indian Territory. (15-29—6)
NAZNANILO.
Rojakom v Chicagu, HL, in okolici naznanjamo, da je sa taamošnji kraj nas zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HI., vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Iščem brata FRiANJA PRAH, doma je iz Št. Jerneja, Dolenjsko. Pred 2 in pol leti je bival v West Vin-giniji in odpotoval nekam v Colorado. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo ■hvaležen. Anthony Prah, 8S8 River Avenue, Allegheny, Pittsburg, Pa.	" (17-19—6)
POZOR!
Zopet sem čital, kako nekdo namerava rojake izvabiti v Oregon City, Oregon. Ne verujte vse, ker ni tako, kakor dotienik piše. Jaz sem bil tam in znam, kaj je na stvari, ker sem delal v papirnici že 15 let. V Oregon City sem delal po dnevi za $2.00 deset ur in po noči pa 14 ur. Stan in hrana stane mesečno $20.00. V o-menjenem kraju ni druge tovarne, da bi si mogel človek prebrati. Polanec ni superintendent, temveč voznik na dvorišču. Slovencev ni veliko, samo en par z družinami, kteri si ne morejo tako hitro pomagati kakor samci. Pozdrav vsem rojakom!
John. Dekleva, P. O. Box 353, Masontown, Pa.
Kje je moj prijatelj FRANK KO-LENCf Doma je iz Sela, fara Mirna. Pred dvema meseci je bil v Thomas, W. Va., in sedaj se nahaja nekje v develandu, Ohio. — Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ker poročati mu imam nekai zelo važnega. Joseph Russ, P. O. Box 188, Thomas, W. Va.
(11-20—6)
POZIV.
Dne 1. maja t. L došel je v New Tork s francoskim parnikom "La Bretagne" 20 let stari FRAN TURK, doma iz vasi Hudi Vrh, p. Nova vas pri Rakeku, in je odpotoval po železnici dne 3. maja k svojemu očetu v Chisholm, Minn. Ker dotičnik še do sedaj ni dospel na določeno mesto, prosimo cenjene rojake, če je komu kaj znano o njem, kjer da bi se bil ustavil ali kje se sedaj nahaja. Tozadevna pojasnila naj se blagovolijo naznaniti na: uredništvo "Glasa Naroda' 109 Greenwich St., New York.
(11-18—6)
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v ClevelandtL Ohio. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Clevelandu in okolici, potem pa se poda v države Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
POZOR SLOVENCI IN HRVATI
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Ka -Jtrnolajro im»m tudi lepo ijišče. Točim vedno «veže n dobr« Seip pivo, j ako dobro domače vin-razne likerje ter prodajam line smo: ke. Postrežba solidna
Prodajem tudi in preskrbujem paro brodne listke za v»r preikomorske Črte po izvirnih cenah Poiiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurau. V zvezi sem s banko Frank flifcnr ▼ New Torka.
S veji k svojim) Z velespoš to vanje®
JOUP KOKPAB* 8908 GTeenbay Ave., So. Chicago, HL
PIŠITE
se
DANES
I o v ensk
katoii Sk o
podp. društvo
O
svete Barbae
Zlodliijene driave Severne Amerika
Sedež: Forest City", Pa.
3*. januarla 1903 v driavt P«vm<»'>
-o~o-
ODBOKNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forwt City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Hun, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJZIJ ZA VEK L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Fa.
"SLAVIA"
Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrasen z vee sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko izbe ro najboljših in naj razno vrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli trgovini te Bvrhe.
SAMO 1 CENT.
NADZORNIKI: IVAN DRA&LER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea. Pa. ANDREJ S-UDER, Box 108, Thoma*. W. V a. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City. Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. rest City, Pa.
Hti 0»T. r-ts
DruStveno glasilo je "GLAS NARODA".
r
^ w vwv wwww
Telefon 2034.
■rr
[ Frank Petkov
214-218 Market Street	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^SAUOOIN, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALN1C1 ima vedno jveie groee-? r^je po nizkih cenah.
Pošilja denarje t staro domovino Eelo hitro in eeno; v zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v New Vorku.

^ A "' ii
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
• I g^iTS* tr?1 I
AVSTBHHEBICAN LINE
Wfeyultirnl potni parnlk]
ft
"Sofia Hohenberg' "Laura" odpluje 4. julija.
odpluje 27. junija.
voz t jo med	> orkum, Iretom ir- keko.
KajpnpraxuejSa	paiobroiln:: rita v
Ljubljano in spbih na Slovensko. Železnica velja do L jut), ljane le SO centov. Potiuki dosjo isti dan Da paraik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C8h Co., General Agents,
Jt Washington Sit., Nev\
York.

Corapagnle Generale Tiansatlantip.
(Francoska parobrodna družba.)
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma oxdrarim samo edino s Knajporim praikora. kdor ieli po skušnjo naj pošlje 30c v znamkah na lčar m a tako] prašek poSljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasie narastejo, če ni to resnica plaCam nakoma $500.
Jakob Wahžiž,
steelton, pa.
SAMO JEDEK CENT za dopisnico in donese Vam v hišo sastonj in poštnine prosto krasni cenik in narooitev po njem prihrani Vam MNOGO DO-IftABJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO!
NAZNANILO. Rojakom t Cahnnetn, Mick., ia okolici naznanjamo, da je g.
PAUL 8HALTZ, II 7th Street. Oahnaet, MIcIl, pnnhlattei pobirali naročnino sa "Gtafl Naroda" la ga toplo pripora-
Upnvniftvo "Glaaa Naroda".
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki »o:'
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"LaSsfvoie" „ „ „ .................12,(100 „ 25,00©
"La Lorraine" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 „
"La Touraine" , „ ....................10,000 „ 12,000 ,,
"La Bretagne".............................. 8,000 „ 9,n00 „
"LaGasgogne"................................ 8,000 ,, 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej yedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y.
•LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA PROVENCE La Bretagne
20. junija 1907. *LA SAVOIE	25. julija 1807.
27. junija 1S07. *LA TOURAINE	1. avg. 1W7. 4. julija 1997. *LA LORRAINE , 8. avg. 1967.
1L julija 1§#7. I« Bretagne	15. avg. 1907.
18. julija 1H7 *LA PROVENCE	22. avg. 1907.
Parntka z zvezdo zaznamovani Imajo po dva vljata.
M. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, iii,
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
inkorponrana dne 24. januarja 1901 v držav* Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
tJRADMKJ:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tb St., Ca!nmet, Micn-. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bo: 57, Braddock, Pa. Glavi tajnik: JUKIJ L. BROŽIČ, Box 424, Elv, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewimr Ave., So. Chicago, 111. IV AN PRIMOŽIČ, IT. nadzornik, 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Bn* 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABTKOVF.C, predsednik porotnega odbora,
tf*24 HIai'kberry St.. Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7tb St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13tb St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in drupe listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugemu
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Bos 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SUSPENDIRANI,
Fran
Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., 20. maja: Štangel cert. 4715 II. razred. Društvo šteje 66 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 20. maja: Fran A lic cert. 5492, Ivan Alio cert. 5826, Jakrtb Mulic cert. 4595, Jakob Gol je cert. 5436, Matija Stritof cert. 3068, Ivan Vičie cert. 5636. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 116 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 30. maja: Marija Alič cert. 4592. Društvo šteje 19 članic.
Iz društva sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, 30. maja: Neža K ran je cert. 6123, Jera Žganjar cert. 4188. Društvo šteje 23 članic.
Iz društva sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, 111., 22. maja: Alojzija Novak cert. 1574. Društvo šteje 37 članic.
Iz društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 5. junija: Tilda Romšak cert. 2129.
Iz društva srv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., 20. maja: Marija Blažit* cert. 3213, Frančiška Maček cert. 3582, Marija Knifič cert. 3221, Marija Dolenc cert. 3562. Društvo šteje 31 članic.
Iz društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, I1L, 20. maja: Terezija Jan-škovič cert. 576. Društvo šteje 40 čl.
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 20. maja: Josipina Perovšek cert. 4066. Društvo šteje 46 članic.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
9RQ3?K$STi
KRANJSKE NOVICE.
Strela zadela dva človeka. Dne 29.
maja je bila na Krki huda nevihta s točo, ktera pa ni napravila posebne škode. Pač je ubila strela posestnika Damijana Koprivea iz Ilove gore št. 23. kteri je bežal s svojo ženo pod neko hruško. On je bil takoj mrtev, žena pa se je čez kako dobro uro zavedla in šla sorodnikom naznanit žalostno vest. Sedaj je tudi ona v nezavesti in ni upanja, da bi ozdravela.
Trojčke ženskega spola je povila kmetica Marija Schaffer v Grčaricah. Trojčki so živeli -anio tri dni, mati je pa zdrava.
PRIMORSKE NOVICE.
Rodbinska drama na Prosekn. 43-
letni Fran Germek s Proseka. je prišel v me>tno bolnišnico v Trstu. Imel je pet ran na prsih, o kterih je rekel, da mu .jih je zadal njegov sin Josip. Res je. da. se je bil Fran Germek spri s svojo 451etno ženo Frančiško in jo pretepal in lasal, na kar je priskočil v bran matere sin Josip. Odšla sta potem od duma z očetom, a na polju
>podarsko poslopje in kos hiše. Zgoreli so pa tudi prešiti.
Z voza je padla v Zabukovju pri Celju delavka Frančiška Sajovic in si pri tem zlomila več reber ter se potolkla po glavi.
Roparski napad. V takozvanem "huVličevem grabnu" pri Celju je napadel neznanec nekega gimnazijca z besedami "denar ali življenje" in ga zabodel z nožem. Vendar se je ranjencu posrečilo ubežati pred zločincem.
Tatinski cerkovnik. Franc Šolar,
cerkovnik v Lučab pri Gornjem gradu je večkrat vlomil v cerkven nabiralnik in kradel iz njega denar. Obsojen je bil pred sodiščem v Celju na štiri mesece težke ječe.
Ponesrečil se je pri premikanju tovornega vlaka na postaji v Mariboru premikač I. Rebek. Dobil je na desni nogi težke poškodbe.
Konkurzi nemških tvrdk v Celju. Pri konkurzni licitaciji je kupila hrastniška stekl arna Prettnerjevo trgovino s steklom. — Ravnokar je proglašen konkurz nad trgovino Jos. Srimza.
HRVATSKE NOVICE.
V Krko je skočila 321etna Marta Stepušin iz Dolenje KopČine, okraj
sta se sprla in tedaj je Josip ranil o-četa z nožem. Nihče pa ni smatral ra- Pisarovina na Hrvatskem in stanujo-r icva- . ker je oče šel sam peš ča pri bratu Letkoviču v Vrhovski
s Proseka v Trst v bolnišnico. Šele tu so zdravniki konštatovali. da je ena rana jako nevarna in so ranjenega Grmeka vsled tesra operirali. A bilo je že prepozno. Fran Germek je umrl.
Aretirali so 351etnega Ivana Muži-na iz Gorice, ker je poneveril svojemu gospodarja, D. Madile, 72 kron.
Kotel je počil v Moserjevi tovarni v Gorici. Gorka voda je brizgnila delavcema Jos. Brajdotu in Francu Sokolu po obrazu, rokah in prsih ter jih
na dvoboj. Naroča se poveljništvom,
da pri sporih med višjimi in nižjimi oblastmi ne smejo pritiskati na dvoboj. Pri sporih v službi zadostujejo
disciplinarni predpisi. Če pa nastanejo ^pori izven službe in se gre za zasebne stvari, naj ravna vsakdo po svoji vesti in po svojem naziranju o
časti.
Ciganska modrost. Cigan je bil obsojen na smrt in predno so ga odpeljali na rnorišče. dobil je še kupo vina, ki pa mu je padla na tla in se razbila. Mirno in uilano je nato rekel: "Slabo znamenje, gotovo me danes zadene še kaka nesreča." —- Duhovnik je karal cigana, ker se je mnogokrat ujSijanil. Cigan pa mu je važno odgovoril: Pre-častiti, kdor pije, dobro spi; kdor spi, ne greši; kdor ne greši, pride v nebesa. Zato pa si ga včasih privoščim kak kozarec." — Neki misijonar je obljubil ciganu, da dobi vrečo kruha, ako se nauči resnic o skrivnosti sv. Trojice. Drugi dan je stal cigan že pred misijonarjem in mu povedal, da že zna. "Dobro, govori! Koliko je bogov!" "Oče in sv. Duh." "Kje pa je sin ostal?" "V kuhinji Čaka, da odnese vrečo s kruhom." — Vprašali so cigana, zakaj se njegovi rojaki potepajo iz kraja v kraj. "Gospodje," je odgovoril, "mi iščemo mesta, kjer žive sosedje v miru med seboj in kjer ni nevoščljivosti. Ko najdemo tako mesto, se ondi naselimo stalno." Ciganska filozofija, ki velja tudi za kristjane.
Cela družina hodi po glavi. Pred nekaj časom je prišla k šefu pariške policije neka ženska in mu bridko tožila, češ, da mora hoditi po glavi, ako hoče iti v svojo sobo. Policijski šef je takoj poslal v stanovanja žene detektiva z naročilom, naj si ogleda njeno stanovanje in poizve pri sosedih, v koliko so podatki čudne ženske resnični. Pred policijo so nato poklicali sina, naj bi razjasnil celo stvar z materjo. Užaljen je odgovoril, da je vendar popolnoma naravno, da hodijo v sobah po glavi in rokah in da tako dela tudi njegov ujec. Pripeljali so sedaj še ujca, ki je tudi trdil, da si drugače hoje niti predstavljati ne more. Policija je odvedla vse tri v njih stanovanje, da na lastne oči vidi ta iz-vanredni način "hoje". Ko so stopili v hišo, bili so namah vsi trije na glavi in rokah in se začeli pomikati naprej. Posebno izurjen je bil sin. Ko so jih vprašali, zakaj tako deLajo, so odgovorili, da jih neki nagon vleče k zemlji, ko vstopijo v sobo. Šef je ukazal, da se stanovanje preišče, rodovina pa preseli.
Japonski barometer. Japonci ne potrebujejo naših barometrov, ker ima-I jo v naravi vse polno navodil za spoznavanje vremena. Kadar sili krokar i k vodi, je blizu dež. Kadar lisica laja, bo dež v treh dneh. Ako vidiš v enem dnevu več kot tri kače, je nesreča neizogibna. Ako kače beže ter se spenjajo na drevje, bo veter. Ako se ti vidijo planine blizu, bo kmalu dež. Ako pade megla zjutraj, ne hodi iz hiše. ako pa je megla zvečer, se ne boj dežja. Ako v krogu okoli meseca ni videti zvezde, bo kmalu dež. ako je videti le eno zvezdo, bo dež en dan pozneje.
Jetika pri otrokih. Neki asistent berolinske klinike je dokazoval v medicinskem društvu, kako je mogoče pri otrokih konstatirati, ali je otrok jetieen ali ne. Zdravim in bolnim o-trokom je vcepil tuberkulina, in pri tuberkuloznih otrokih so se v 48 urah prikazali na cepljenem mestu mali izpuščaji, dočim pri zdravih otrokih take reakcije ni. Za zdrave otroke nima j tako cepljenje nobenih slabih posledic. Pri odraslih tuberkulin ne deluje. ! Nova iznajdba je velikega pomena ; kot diagnostično sredstvo za spoznavanje tuberkuloze, da bo mogoče o pravem času začeti z zdravljenjem.
Občinski svetnik v zaporu. Nekega > mestnega očeta v Bredi so na cesti radi javne pijanosti aretirali in zaprli. Ko se je v zaporu prespal in ga je stražnik izpustil, se je naenkrat zavedel svoje časti kot občinski svetnik in dostojanstveno je rekel: "Ker sem pa ravno že tu. bom pa pregledal, kake so celice." Stražnik ie naredil de-
šalo.
BALKANSKE NOVICE.
Nemiri v Macedoniji. Belgrad, 31.
maja. V Skoplju je izbruhnil vojaški punt. Ker kljub sultanovemu ukazu še doseda| niso odpuščeni rezervisti letnikov 1317 in 1318. so se začeli vo-
poškodovala, vsled česar sta morala	jaki puntati. Avstrijski in ruski kon-
iti v bolnišnico.	ZU1 najbrže zapustita Skoplje, ker se
Umrl je dijak sedmega razreda go-	bojita klanja, riške realke, Oto grof Panigaj, sin
furlanskega deželnega poslanca grofa Panicaja v Škodovaki.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ogenj. V Golobinjcku pri Planini na Štajerskem je deloma pogorela hiša Ivana Tišlja. Škode je 1500 K
Otroci zažgali. V Predln pri Šmar-	del Rio hud nastop z ministrom, a po-
ju pri Jelšah so se otroci Vincenca	sledica je bila, da ga je dal minister
Kovača igrali z vžigalicami in zažgali	na mestu aretirati. To pa je splošno
domač svinjak. Ko so videli, kaj so	razburjenje le povečalo, tako da se je
storili, so hoteli iz strahu poskakati	bati splošnih revolt,
v ogenj, a ao jih še pravočasno rešili.	Dvoboj v francoski armadi Fran-
Petletna hči je zbežala od doma in se	coski minister je izdal okrožnico na
vasi pri Kostanjevici. Nesrečnica je utonila. Izvršila je samomor, ker je izvedela, da živi njen mož v Ameriki
z drugo žensko. Najbrže se ji je zme- | bele oči, a končno je le moral ustreči
želji vestnega očeta in ga vodil po zaporih.
Moderni prosjak. Neki berač v Be-rolinu si pomaga na poseben način. Ker ne more govoriti, torej tudi ne prositi, nabavil si je fonograf. Ko potrka na vrata in mu pride kdo od-pret, stanovalcu fonograf pove vso žalostno zgodbo reveža: da ga je pred leti zadela kap in da vsled tega ne more govoriti. Končno zadoni iz aparata mila prošnja za kak milodar, ki navadno ne ostane brez uspeha.
Pametni Kitajci Francoza Cunis-set-Carnota je obiskal na njegovem vzornem j>osetvu neki Kitajee, ki si je pazno ogledal vse naprave ter si delal pismene beležke. Ogle'dal si je tudi vzorni konjski hlev. Pri tem je vprašal Francoza: Evropejci nam vedno oičtate, da delamo vse narobe in proti zdravemu človeškemu razumu. Zakaj pa vi privezujete konje narobe? — Kaj t Konje privezujemo narobe t se je začudil Francoz. —
RAZNOTEROSTI.
Na Španskem vre. Rim, 31. maja. Iz Madrida se poroča, da je začelo opasno vreti v vojni mornarici, ker je minister odslovil mnogo častnikov, češ. da so nepotrebni. Zaradi tega je imel poveljnik vojne mornarice Diaz
ie ni vrnila. Pogorel je svinjak, go-
..	,	Seveda I Postavljate jih * noeom k
poveljmštva armadnih zborov glede 8teni, da imajo o« v temi Ker ne
vidijo, kaj se za njimi godi, so neza-upni proti vsemu, kar slišijo, zato pa tudi večkrat bijejo s kopiti nazaj, ako se jim približate. Konji ostanejo plašni in neumni, a vse to zategadelj, ker jih napačno privezujete. Postavite jih z glavo proti luči, kakor delamo mi, potem vas bodo poznali, razumeli vsak migljaj, imeli vas bodo radi ter postanejo krotke in razumne živali, kakor so naši konji.
Nevarna sobarica. V Budapešti so aretovali sobarico sladčičarja Lu-kacsa. Policija je namreč zvedela, da je sobarica 191etni rokodelski pomočnik, član nevarne tatinske družbe. Udinjal se je z ukradeno žensko posel sko knjižico.
Nemški terorizem. K ravnatelju meščanskega gledališča na Dunaju je prišla deputacija nemških niacijonal-cev ter zaggrozila z velikimi demonstracijami, ako bi se igrala igra '1 Bismarckeiche'
Velikanska povodenj. Pri izlivu Tise v Donavo je voda prodrla nasipe ter poplavila 20,000 oralov rodovitnega sveta.
Očeta umoriL V Lugoshelyju prišel je domov 181etni sin posestnika Suk-na. Očeta je sinovo obnašanje ujezilo in je zato fantiču priložil par gorkih za uho. Seveda je to pijanega fanta grozno razkačilo. Besen je v hipu zagrabil za sekiro in udaril očeta večkrat po glavi, ki je takoj padel in u-mrl, še predno je prišla pomoč. Vse to se je izvršilo tako hitro, da mati,
ki je bila tudi v sobi, nikakor ni mogla več sinu zabraniti strašni zločin. Odvetnikov* smrt med raxpravo.
Odvetnika dr. Dobrenskega je zadela med razpravo v Kraljevih Vinogradih kap in se je zgrudil mrtev na tla.
'	JOHN VENZiiL,
i 1017 E. 62nd Street. N. E.. Cleveland, Oblo J izdelovalec kranjskih in nemških
M A R M O IN I K.
I Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do i $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Iz-I delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
MARA VINA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galoA s posodo vred Dobre belo vino od 6U do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropnvicn od $2.50 do $3 galon s posodo vred Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati.
Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
KDO VAM HOČE DOKAZU,

DA VAM ZAMORE POMAGATI.
|ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite "boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so OROSI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da OROSI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dckaz temu ima vsako zdravilo številko 5402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co.
v New York n.
Ako je hvaležnost umestna, za Vaš trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeli katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zve narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, \ kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storiii z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero ^ izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom vtem delu sveta, JL kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih W zavodih.	^fe
Vaš udani J. CERAZO. J
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kar _-ri I..iru> najtežje i >k ni zastari-ie in kronicfe, katere drugi zdravniki niso mugu o;dr iviii. Ako'pišete
^as, p:cdli;žinio Vase | i ?mo našemu zdravniškemu zboru. k,;:eri hoče Vašo bolezen nrti.- kuti. ter Vam potem poroč t\ Kakšne uara -ve je, k.ik^ne ; osledice lahko nastanejo, kako se morate z;:cržr.ti, kako se n.o rate zdraviti, koliko caša hode zdravljenje trajalo, i. t. d., - ako Vas sj rejme-mo, da Vas ozdravimo, bodi*e tedni tiverjfni. da se to gotovo / godi, kjer mi vsakemu boln!1:u g-'-arvinroo k rt c^ ga v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam d miri zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne
nrsi.re.
a i
Vas
P!
>moci.
i
Ako čez šest dni po uporabi n ili . Jravi! ne o: . ite, da se Vam je bole: en zholjinla. ] otein nai-i ("> ,' <. jdruviia nazaj ir. mi Vam hočemo povrni;i denar, kjer, mi nečemo ua bi T..>.:n kedo idravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, da imamo za vsak.» bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nt mere vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične boiezni pa imamo špecialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO
161 Cotambus Ave., NewYoii
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= »ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se z&ston] razdeli
med Slovence
ZKUETJ-IOvA. „ZDRAYJB"
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tuSu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad »» ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, nošah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
J253 Mohlen Avenue, I'ueblo Colo.
Liubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. 1.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v Časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem vefc zdravil.
Se V am še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočmoč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnite na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, nrtznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge j^ndrobuosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th SI.
New York N. Y.
Potem smete inirne duše biti prepričani v kratk ozdravljenja.
popnlv^ga I
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARUACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve. kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slalx>sti in glavoboln, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.S0, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $.>.00.
Čudodelno mazilo za lase.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. I škatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase raz{x>Ki]ja:
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.

Trade Mark rtf.
Varstvena toamka
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO^
ktero ie varjeno iz najboljšega jir.pcrtiranefa čtžlij r: hn elr. 1st n j r naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korut, kakor tuci v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih.
Leisy pi's o je najbolj priljubl jeno ter se doti v vseh tc! gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Tratnikar-ju o!C2 St. Clair A*e. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CUEVEUAIND, O.
v FMttiS^urgu, in okoiici
r.azr.anjttm, daj. za tam<;snji okiaj moj
edini jtoofiiašceni zsstopnix za vse posle
JAKOB
4824 Blackberry Alley"	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan ou i 7. d«> J S. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Frank Sakser. BmHI ii II g|jn n iijii .i ifrii i
IŠČE SE dobro izvežban urar, kteri zna fino ročno graviranja Delo stolno ter dobra plača na pravega moža. Slovenci imajo prednost. Natančnosti poizvedeti je pri:
Joseph Debevc, 7 Park Pkaee,	Caifcondale, Pa.
(2* t>—o)
Iščejo se
STALNI DELAVCI V STROJARNL
Plača od komada, $2.00 do $2.50 na dan; navadni neučend delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana.
Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, care of Proctor, Ellison & Co.. Elkland, Pa.
(17-6—17-8)
ti
Winnetou, rdeči gentleman".
SpiMlKtrlMay. Priredil za "Olae Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Pri naznanilu svoje smrti se obnašam tako, kot človek, kteri se ne boji smrti. K*r imam povedati, povem ob kratkem in pazim na to, da ne raz-žalim nobenega izmed mojih rdečih sodnikov.
To je proti navadam v podobnih slučajih; rdečnikom se zdi pogum, že skuša obsojenec žaliti svoje sodnike na vse mogoče načine. Jaz opustim to radi Pi'Je, kteri je ravnal tako plemenito z menoj, in radi zadržanja Kiowov sploh. VzprejeJi so me popolnoma drugače, kot bi bil sodil po njihovem značaju in po sovraštvu, ktero vlada med njimi in Apachi. Da bi s« smatral moj mir za bojazljivost, bi bilo strašilo mogoče koga druzega, ne pa mene.
K« me peljejo do drevesa smrti, da me pri veže jo, grem mimo šotora 'Jednoga peresa". Njegova hči stoji pri vhodu. Obstanem in jo vprašam kar tjevetidan:
*'Moja rdečia sestra se gotovo zelo veseli, ker so prijeli hudobnega Old Shatterh&s'iaf"
Pordeči kot prej, ko ji pokimani; nato se obotavlja trenutek in odvrne poten:
'Old fcjhatterjrand ni hudoben." ''Kako veš to?" "To vemo vsi."
"Zakaj ga pa hočete potem pobiti?"
"Ti si ohromil Tanguo; tudi nisi več bledoličnik, ampak Apach."
"Jaz sem in ostanem bledoličnik."
"N«', kajti Int"u-<"una te je v/prejel svoječasno in ti podaril čast gla-\ a rja. Ali nisi pil Winnetouvovo kri in on tvojo?"
"To sva storila vsekakor; toda nijeden Kiowa ni trpel radi mene, raz-ven če me je prisilil. Tega naj ne pozabijo 'Temni lasje'." "Kako? Old Shatterhand ve za moje ime?"
"Poizvedel m m zanj, ker sem videl, da si hči velikega in odličnega vojnika. Preživi še toliko lepib dnij, kolikor bodem jaz ur!"
Odidem. Stra/.yiki niso nasprotovali, ker sem govoril. Drugemu vjet-niku bi gotovo ne izkazovali toliko obzirnosti. To ni posledica samo Pido-/i:a. .1,1 in mišljenja, ampak trdi spreobrnitve starega Tangue. Ta iz-premernba nima svojega vzroka v starosti, ktera omili človeka in mu vzame /dežno voljo; edini vznik je njegov plemeniti sin, kteri je dokaj uplival na svw,rga očeta. Pimienita vejica da drevju drugo podobo in drug sad.
Ko me privežejo, se ne odstranijo samo vojniki, ampak tudi ženske in otroci. Zdi se mi. da mi izdali tozadevno povelje. To mi je prijetno; člo-\«'ku tatovo ni prav. <"e ga privežejo na drevo, ljudje pa stoje okrog in ga zijajo kot kako posebnost.
Poztn-.je vidin:. da pridejo "Temni lasje" iz šotora. T roki ima plitvo, lončeno posodo, s ktt-ro pride k meni.
"Moj »H-e mi je dovolil, da ti dam jesti. Ali hočeš?" me vpraša. "Pa še rad," odvrnem. "Le škoda, da si ne morem pomagati z rokami, ker sem zvezan."
"To je vsejtdno; jaz ti hočem postreči."
Prii!«"M> rui pečeno in razrezano bivolje meso. Ima nož, na kierega na-;i ii... :i a ; ;ili 1 i«.—i v u»ta. < »ld Sliat terhanda pita mlada Indijanka kot ilete! Skoro bi se bil začel smejati kljub mojemu resnemu položaju. Sramovati se mi ni treba: pomoči mi ne izkazuje kaka bela, preračunjeno sramežljiva lady ali siirnorina, ampak kiowaska Indijanka, ktera pozna podobne j>oIožaje.
Stražnika se držita zelo resno: vendar se mi zdi, da le s težavo prikrivata ?»me-h. Ko snem zadnji košček, začne jeden klepetati kot osemletni
"Old Shatterhand je rekel, da mu ugajajo 'Temni lasje'." P1 »gleda tre vprašujoče; mislim, da postanem tako rdeč kot ona. Ona se odpravi. Ko napravi par korakov, se obrne proti meni in vpraša: "Ali je govoril ta vojnik resnico?"
"Vprašal me je. če mi ugajaš; jaz sem rekel: da." odvrnem, kot je bilo
res.---
Ona o lide, jaz pa zavrnem vojnika, ne da bi dosegel kak uspeh. Pozno popoldne zagledam Gatesa, kteri pohaja meid šotori. "Ali smem govoriti s tem bledoličnikom?'' vprašam stražnika. "Da," odvrne ta. "Seveda ne smeta govoriti kaj od bega." "Glede tega naj bode moj brat brez skrbi."
Pokl'u'em Gatesa; on pride polagoma k meni kot človek, kteri ne ve, ali sme ali ne.
" Le pridite." ga p>zovem. " Ali vam je mogoče prepovedano govoriti z menoj?"
"Mr. Santer ne vidi rad," prizna.
"Ali je rekel tako?"
"Da."
"To vam vrjamem. On se boji, da bi vam ne povedal resnice od njega."
" Vi ga še vedno -odite krivično, Mr. Shatterhand!" "Jaz ne, ampak vi!" "On je gentleman!"
"Tega mi ne morete dokazati. Jaz vam pa vsak čas dokažem lahko baš nasprotno."
"Ne maram slišati. Vi ga sovražite; to je vse." "Seveda, in sicer tako, da ima dovolj vzroka bati se me." "Vas? Hm! Ne zamerite mi, če vam povem, da se sploh nikomur več ni treba bati pred vami." #
"Zato, kaj ne, ker moram tukaj umreti?" "Da."
"Med notam in bodem je velik razloček. Jaz bi bil moral že večkrat umreti, a sem kljub temu še danes živ! Ali res vrjamete. da je Old Shatterhand tako slab človek, kot ga slika Santer?"
"Jaz vrjamem vse ali ničesar. Vidva sta sovražnika! Kdo ima prav, vi ali on, to mi nič mar."
"Potem me vsaj ne varajte in mi ne lazite 1" "Kdaj sem pa storil tot"
"Na Mugwort Hillu, ko ste mi zamolčali, da so Kiowi v bližini. Če bi bili pošteni, bi ne bil zdaj vjet tukaj!"
"Ali ste bili mogoče vi kaj bolj odkritosrčnif" "Sem vas li nalagal ali vas varal?"
"Da."
"Kdaj in kako?"
"Vi ste se imenovali Jones!"
"Ali j« to prevara, Mr. Gates?"
"Seveda!"
"Prevara je protipostavna prilastitev tuje koristi. O tem ne more biti
govora. Da sem zamolčal >voje ime in povedal druzega, ni niti zvijača, ampak jedno-tavna potreba. Santer je večkratni morilec, velik slepar in izredno nevaren človek; tudi /a v;> gleda, da vas spravi ob življenje. Vi
ste bili njeno v i t< \ni!'-!. Ali * ni vat. -: vl„ j»>ve laii, 'Odo --:o in da nameravam iti na Mugwort Hill?" "lla!"' zagodrnja.
"Hm?! Ne zamerite n i. Mr. Gates; jaz vas res ne pojmim, če še dvomite. kilo ima prav, jaz ali on."
"Vi hi sami bili morali kljub temu povedati resnieo; to je bila vaša
dolžnost!"
"Jaz nisem ime! nobene dolžnosti napram vam, razumete!- Vi ste neizkušeni ljudje; da, to ste. vsaj v primeri s takim westmanom, kot sem jaz. Zato sem moral hiti oprezen. Vrhtega pa ste še tovariši Santerja, kterega povzdigujete v deveta nebesa. V takih razmerah sem moral zamolčati svoje ime."
"Če bi ga nam bili povedali, bi vam bili gotovo vrjelil"
"Ne!"
"Vendar!"	+
"Ne! To vam lahko dokažem." "S čim pa?"
"Ali mi vrjamete zdaj, ko veste zagotovo, da sem Old Shatterhand?" "Tega »te krivi vi sami, ker ste nam lagali in zamolčali vse!" "Izgovor! Vi veste zttaj, kdo sem in zakaj sem zamolčal svoje ime; ndeli in slišali ste, kako Santer postopa z menoj."
(Dalje prihodajii.)
Imenik uradnikov
krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških.
Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn.
Matija Agnič, predsednik; Štefan Pavlišič, tajnik, Box 4; Martin Pe tek, blagajnik; Fran Verant, zastopnik; Ivan Habian, bolniški nadzor nilk. Vsi na Ely, Minn
Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v cerkveni dvorani. «
Družtvo sv. Srca Jezusovega štev. 2 v Ely, Minn
Josip Lovšin, predsednik; Ivan Prijatelj, tajnik, Box 120; Ivan Merhar, blagajnik in zastopnic Box 95. Vsi na Ely, Minn.
Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Skale.
Družtvo
3 v La
sv. Barbare štev. SaUe, HL
Josip Bregač, predsednik, 1108 4th St.; Ivan MarušiČ, tajnik, Box 201; Ivan Urbane, blagajnik, 427 La Harpe St.; Anton Jerutz, zastopnik, 1026 Main St. Vsi v La Sa.le, 111.
Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Matije Kumpa.
Družtvo sv. Barbare štev. 4 v Fede-ralu, Pa.
Ivan Virant, predsednik, Box 66: Burdine, Pa,; Josip Kuhar, tajnik. Box 21S, Burdine. Pa.; Fran Miklav-čič, blaga j ni/k, Box 96. Morgan, Pa.; Ivan Kržišnik, Box 13§. Burdine, Pa.
I
Družtvo sv. Barbare štev. 5 v Soudan, Minn.
Matija Nemanič, predsednik; Josip Znidaršič, tajnik, Box 772; Martin Struikelj, blagajnik; Fran Derganc, zastopnik. Vsi v Soudan, Minn.
Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih Jos. Znidaršiča.
Družtvo Marija Pomagaj štev. 6 v So. Lorain, Ohio.
Anton Štefančič, predsednik, P. 0. Box 20; Andr. Vidrih, 50S 10th Avenue. I. tajnik; Fr. Kranjc, biagajnik. 508 10th Avenue; Fran Krištof, zastopnik. 405 11th Avenue. Vsi v So. Lorain, Ohio.
Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Ivana Za-larja, 508 10th Avenue.
R. F. D. 1; Fran Gabrenja, 1105 Virginia Avenue. Vsi v Johnstown, Pa.
Redne mesečne 6eje se vrše v lastni društveni dmorani, 725 ®radly Alley.
Družtvo sv. Jožefa št, 17 v Aldridge, Mont.
Ivan Štamfel, predsednik. Box 65; Gregor Zobec, tajnik, Box 65; Pavel Rigler, blagajnik, Box 102; Fran Prešeren, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont.
Društvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Družine.
Družtvo sv. Alojzija štev. 18 v Rock Springs, Wyo.
Anton Fort una, predsednic, Box 294; Maks Keržišnik, tajnik, Box 326; Lovrenc Bozo vi čar, blagajnik, Box 151; Anton Justin, zastopnik, Box 563. Vsi v Rock Springs, Wyo.
Družtvo sv. Alojzija št. 19 v South Lorain, Ohio.
Fran Durjava, predsednik, 539 11th Avenue; Ivan Palčič, tajnik, 548 11th Avenue; F. Ambrožič, blagajnik. 562 11th Avenue; Alojzij Verant, zastopnik}. Cor. Globe & 10th St. Vsi v South Lorain, Ohio.
Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani brata g. Alojzija Veranta.
Ivan Kooevaar, zastopnik, P. O. Box 118; wi ChLshotm, Minn.
Društvio zboruje vsako nedeljo po 20. v mestni dvorani.
Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v prostorih g. Ivana Kočevaija.
Družtvo
Brad
Družtvo
sv. Jožefa št.
Minn
20 v Sparta,
Društvo sv.
Barbare Ala.
št. 8 v Piper,
Urban Istinič, tajnik in zastopnik. Box 116, Piper, Ala.
Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich.
Mihael Sunič. predsednik,, 423 7th St.: I van D. Puhek. tajnik in zastopnik. 2140 Log St.; Josip Sunič, blagajnik, 115 7th St. Vsi na Calumet. Mich.
Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanske j dvorani.
Družtvo
sv.Štefana št. Neb.
11 v Omaha,
Mihael Mravinee, predsednik, 1234 S. loth St., Omaha; Jurij Chepuran, tajnik, 195 S. 21st St., South Omaha: Mihael Papež, b.agajniik, 2502 Jackson & 25th St.,Omaha; Josip Pezdertz, zastopnik. 1401 South 13th Street, Omaha.
Družtvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh Pa.
Josip Cekuta, predsednik, 34 Villa St.. Allegheny; Josip Mušika, tajnik, 57 Villa St., Allegheny; Fran Strniša. blagajnik, 101 Villa St., Allegheny ; Ferdinand Volk, zastopnik, 122 42nd St.. Pittsburg.
Družtvo sv. Alojzija št. 13 v Bagga-ley, Pa.
Fran Božič, predsednik; Fran Pavlin, tajnik, Box 45; Ajiton Rok, blagajnik Ivan Arh, zastopnik. Vsi v Bairgialev. Pa.
Družtvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett, California.
Matija Rogina, predsednik. Box 64; Mihael Nemanič, tajnik. Box 64; Anton Baznik, blagajnik. Box 64; Marko Dragovan, zastopnik. Box 43. Vsi v Crodkett. Cai.
Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 15 v Pneblo, Colo.
Ivan Merhar, predsednik, 1210 Boh-men A ve.; Fran Mehle, tajnik, 12<>S Bohmen Ave.; Ivan Zupančič, blagajnik. 1238 Bohmen Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1207 S. Saarttt Fe Av. Vsi v Pueblo, Colo.
Seje se vrše vsacega 13. v mesecu v dvorani g, Jermana, 1207 So. Santa Fe Avenue.
Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstownu, Pa.
Josip Intihar, predsednik, 519 Power St.; Gregor BCreS&ak, tajnik, 407
Miha Jerina, predsednik, P. O. Box 31; Ivan Zalar, tajni/k, P.O.Box 1£3; Matija Majerle, bilagajnik, Box 43; Josip Kern, zastopnik, Box 34. Vsi Sparta, Minn.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo mestni dvorani.
Družtvo sv. Jožefa štev. 21 v Elyria, Colo.
Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4600 Humboldt St.; Matija Sadar, 4600 Humboldt St.. blagajnik; Ivan Cesar, zastopniJk, 5115 Emmerson St. Vsi v Denver, Colo.
Družtvo sv. Jurija št. 22 v South Chicago, HI.
Fran MedoŠ, predsednik, 9478 Ew-ing Avenue; Josip Sebohar, tajnik. 9500 Ewing Avenue; Fran Gorenc, blagajnik,- 183 E. 95th St.; Fran Me^ doš, zastopnik. 9478 Ewing Avenue. Vsi v South Chicago, 111.
Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtvo sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, CaL
Josip Stariha, predsednik, 2000 19th St.; Ivan Stariha, 2000 19th St., tajnik; Martin Smaker, 711 San Bruno Avenue, blagajnik; Matija Blut, 1638 6th St., Berkeley, Alameda Co., Cal.
Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Golobiča na 19th & Vermont St.
Družtvo Sveto Ime Jezus štev. 25 v Eveleth, Minn.
Ivan Nemgar. predsednik; Jakob
sv. Alojzija št. 31 v docku, Pa.
Ivan Germ, predsedniik, Box 57; Anton Sotler. tajnik, Box 266; Matevž Kikel, blagajnik. 854 Cherry Alley. Vsi v Braddocku, Pa. Alojzij HrovaL zastopnik, Box 154, Linhart, Pa.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani pod italijansko cerkvijo na 6. ulici v Braddocku.
Družtvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wa*h.
Ivan Petek, predsednik. Box 654; Alojzij Breznik, tajnik, Box 706; Josip Rihtar, blagajnik; Josip Plaveč, zastopnik, Box 644. Vsi v B.ack Diamondu, Wash.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
Družtvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Penn'a.
Anton Primožič, predsednik. Box 26; Fran Šifrar, tajnik. Box 26; oba v Trestle, Pa. Jakob Vičič, blagajnik, F. R. D., Wicksburg, Pa.. £ox 130; Peter Jeram, zastopnik, Box 26, Trestle, Pa,
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 35 v Dunlo, Pa.
Anton Poje, predsednik, Box 105; Fran Lozina, tajnik, P. O. Box 56; Anton Zgonc, blagajnik, Box 64; Ivan Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi v Lloy-dell, Pa.
Društvo zboruje v dvorani Petra Valko.
Družtvo
sv. Alojzija št. mangh, Pa.
36 v Cone-
Josip Jakoš, preds3dnik Box 203; KaroL Vidrič, tajnik, B>x 174; Ivan Kukavca, blagajnik; Josip Dremelj, zastopnik, Box 227. Vsi v C;-nema ugh, Pa.
Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v drustvenej dvorani.
Družtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio.
Anton Oštir, predsednik, 1706 St. Clair St.; Ivan Avsec. tajnSk, 3946 St. Clair St.; Ivan Grdina, blagajnik, 1757 St. Clair St.; Anton Ocepek, zastopnik, 7S Dana St. Vsi v Clevelandu, Ohio.
Družtvo Sokol štev. 38 v Pneblo, Colo.
Ivan Ribič, predsednik, 1219 South Santa Fe Avenue; Peter Čulig, tajnik,. 1245 South Santa Fe Avenue; Ivan Phith, blagajnik, 1245 South Santa Fe Avenue; Sava RadakoviČ, zastopnik. 1714 Abriendo Avenue. Vsi v Pueblo, Coio.
Družtvo sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash.*
Anton Janaček, predsednik; Anton Stonič, tajnik; Ivan Pleše, blagajnik ; Lovrenc Jadi-o, zastopnik. Vsi
Kotniki tajnik, Box 558; Alojzij.na 1S8> Roslyn, Wash.
Kotnik blagajnik, Box 558; Anton Fritz, zastopnik, Box 728. Vsi na Eve eth, Minn.
Družtvo sv. Štefana štev. 26 v Pittsburgh Pa.
Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Allegheny, Pa.; Jakob Za-bukovec, tajnik in zastopnik, 4824 Blackberry St.. Pittsburg, Pa.; Anton Škerbec, blagajnik, 5116 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.
Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu od 3. iiri popoludne v slov. cerkveni dvorani na 57 Butler Street.
Družtvo sv. Mihaela št. 27 v Diamond-ville, Wyo.
Gregor Sternal, predsednik, Box 113, Frontier Wyo.; Josip Penca, " Av7nue7
tajnik. Box 3d; Fran Peterim, bla-fe^ Avenue> tajrdJk. Anton Per. gajmk, Box 95; Anton Arko, zastop- ko Waga;jn?k
in zastopnik, 1220 Boh W o	V Slam°ndviIle ™en Avenue. Vsi v Pueblo, Colo.
Mesečne seje se vrše vsako drugo Družtvo sv. Alojzija št. 43 v East He-nedeljo v mesecu v dvorani rojalka Josipa Gačnika.
Družtvo sv. Mihaela štev 40 v Cla-ridge, Pa.
Anton Jerina, predsednik in zastopnik, Box 204; Anton Somrov, taj-k. Box 284; Valentin Rednak, blagajnik, Box 462. Vsi v Claridge, Pa.
Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v nemški dvorani.
Družtvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio.
Josip Vider, predsednik, Box 223; Anton Jurjevič, tajnik, Box 31 ; Fran Goličie, blagajnik, Box 425; Fran Jur-jevcič, zastopnik, Box 209. Vsi v E. Palestine, Ohio.
Družtvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pneblo, Colo.
Fran Ahčin,. predsednik, 1213 Boh-
Družtvo Marija Danica št. 28 v Cum berland, Wyo.
Ivan Šifrar. predsednik; Vinko Vr-hovnik, tajnik; Ivan Narod, blagajnik ; Ivan Konček, zastopnik. Vsi v Cumberland, Wyo.
Družtvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Penn'a.
Fran Rebemik, predsednik, Box 38; Zmagoslav JOantz, tajnik, Box 327: Ivan Mandelj, blagajnik, Box 327; Anton Tavželj, zastopnik, Box 62. Vsi v Imperial u, Pa.
Društvene seje se vrše v dvorani g. Pavel Vin ca.
Družtvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minil.
Josip Lani, predsednik, P. O. Box 122; Alojzij KoSevar, tajnik, P. O.
3th Avenue; Fran Slabe, bla*if«|g, Box 118; Fran RariM, blagajnik;
lena, Mont.
Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Josip Amibrožič, tajnik, Box 104; Anton Smole, blagajnik in zastopnik, Box 162. Vsi v East Heleni, Mont.
Mesečne seje se vrše vsacega dvajsetega v mesecu v prostorih brata Fr. Hudoklina
Družtvo sv. Martina št. 44 v Barber-tonu, Ohio.
Anton Štrukelj, predsednik; Anton Luzar, tajnik; Peter Luzar. blagajnik; Matija Kramar, zastopnik, Box 223. Vsi v Barbertonu, Ohio.
Društvo zbortye vsako drugo nedeljo v mesecu v Tim dvoni na vogalu Tucson & 2nd St.
Družtvo sv. Jožefa št. 45 v Indiana-poliau, Ind.
Fran Štangelj. predsednik, 710 Wan-man Avenue; Alojzij Rodman, tajnik, 27«8 W. Walnut St.; Josip
Gačnik. blagajnik, 901 Ketchem St.; Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indianapolisu, Ind.
Društvo zboruje vsatko drugo nedeljo v mesecu v Bischat dvorani na 715 Warm an St.
Družtvo «v. Barbare it 47 v Aspenu, Colo.
Alojzij Lesar, predsednik; Ivan Dukovič, tajnik; Fran Marolt, blagajnik; Ivan Plautz, zastopnik. Vsi na Box 55, Aspen, Colo.
Družtvo sv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas
Ivan Janžekovič, predsednik, 441 Ferry St.; M. Novak, tajnik, 422 N. 4th St.; Peter Špehar, blagajnik, 422 N. 4th St.; Mihael Novak, zastopnik, 437 Orwell Avenue. Vsi v Kansas City, Kans.
Redne mesečne seje se vrše vsaki tretji ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov na 4th St. & Bamett Ave., Kansas City, Kans.
Družtvo sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y.
Anton Štucin, predsednik. 22 Seholes St.; Fran G. Tassotti, tajnik in zastopnik, 135 Scho.es St.; Fran Žagar, blagajnik, 209 14th St. Vsi v Brooklynu, N. Y.
Mesečne seje se vrše vsaiko drugo nedeljo v Adolf Haebig Orchestrion dvorani na 7 Boeriam St.
Družtvo sv. Petra in Pavla štev, 51 v Murray, Utah
Jernej Kamnikar, predsednik, Box 246v Murray. Utah; Fran Malovic, tajnik^ Box 39, West Jordan, Utah; Vincenc Padar. blagajnik in zastopnik, Box 8. Murray, Utah.
Redne seje se vrše vsacega 12-tega v mesecu.
Družtvo sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas.
Martin Oberžan, predsednik, Box 51; Fran Augustin, tajnik, Box 466; Fran Kikel, blagajnik, Bor 302; Ignacij Gross, zastopnik, Box 131. Vsi v East Mineralu, Kansas.
Družtvo sv. Jožefa št. 53 v Little Falls * N. Y.
Fran Rožanc, predsednik, 5S3 Mili St.; Fran Masle, tajnik, 129 Elizabeth St.; Anton Keržič, blagajnik, 39 Danube St.; Fran Stezinar. zastopnik, 22 Danube St. Vsi v Little Falls, N. Y.
Družtvo sv. Frančiška št. 54 v Hib-bingu, Minn.
Ivan Pavša, predsednik in zastopnik, 123 Pine St.; Mihael Peskar. tajnilk; Ant^n Gerzin. biagajnik. Vsi v Hibbingu, Minn.
Družtvo sv. Roka štev. 55 v Lemont Furnace, Pa.
Josip Kromar, predsednik, Post Percy, Pa.; Jakob Novšek, tajnik, P O. Box 336, Uniontown. Pa.; Andrej Skerl, blagajnik in zastopnik, Bro-\v;i-field, Pa.
Družtvo sv. Alojzija št. 56 v Superioi Penn'a.
Fran Gtreman, predsednik; Pete Šmit, tajnik; Andrej Šumu I. blagajnik; Ivan Jakel, zastopnik. Bus 33. Vsi na Superior, Pa.
Družtvo sv. Alojzija št. 57 v Export Penn'a.
Anton Hribar, predsednik. Box IS: Martin Spec, tajniik. Box 129; Fran Nagode, blagajnik. Box 192; Josip Pavletič, zastopnik. Box 164; vsi v Exportu, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Hrvatski dvorani.
Društvo sv. Štefana štev. 58 v Bear Creeku, Mont.
Ivan Lnzar, predsednik; Ivan R. Rom. tajnik; Jakob Mavric, blagajnik in zastopnik. Vsi na Box 65 Bear Creek, Mont.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Družtvo sv. Petra štev. 59 v De Kalb, HL
Pavel Sikič, predsednik, 5 Oak St.: Matija Cink, tajnik in zastopnik. Box 453; Ivan Durjačič, blagajnik. 5 Oak St. Vsi v De Kalb, 111.
Družtvo sv. Barbare štev. 60 v Chis holmu, Minn.
Anton Bambič, predsednik; Anton Poderžaj. tajnik. P. O. Box 155; Anton Stark, blagajnik; Ivan Zupančič, zastopnik. Vsi na Chisholm, Minn.
Družtvo sv. Jurija štev. 61 v Reading Pa.
Matija Gregorič, predsednik, 143 N. River. St.; Simon Luzar. tajnik, 301 Lafayette St.; Fran Špehar. biagajnik, 381 N. River St.; Simon Luzar. zastopnik. 301 Lafayette St. Vsi_ v Reading«, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani g. Jakoba Drevs, 120 Little Garden St.
Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 62, v Colorado City, Colo.
Ivan Starec, predsednik, Box 746; Ivan Mramor, tajnik, Box 746; Fran Starec, blagajnik, Box 652; Ivan Ko-
V slučaji nesreče
i/vijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabit« takoj v
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in (lebavi udohnost. Imejte ga vedno dema iu skrbite, da si nabavite pravega z liašo varnostno znamko sidrom na eti-, I . keti.
V vseh lekarnah po ^^ 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New Y.rk.
zina, zastopnik, Box 683. Vsi v Colorado City, Colo.
Društvo zboruje vsakega 17-ga v mesecu v dvorani g. Fran Starca.
Družtvo sv. Florjana št. 64 v South Range, Mich.
Mihael Mulivič, predsednik, Box 156. Baltic. Mich.; Anton Mušič, tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Josip Lasič, blagajnik in zastopnik, Box 156, South Range, Mich.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 65 v Manistique, Mich.
Ivan Krušec. predsednik; Ivan Kocjan, tajnik; Mihael Kobetič, blagajnik in zastopnik. Vsi v Manistique, Mich.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivana Costelo.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 v Jolietu, HI.
Anton Kosiček, predsednik, 1151 X. Broadway; Mihael Vardjan, tajnik in zastopnik, 903 X. Scott St. ; Anton Kosteic. blagajnik. Vsi v Jolietu. 111.
Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kansas.
Ivan Petek, predsednik; Josip Cvetkovič, tajnik; M. Dernulovič, blagajnik; Ivan Prislan, zastopnik; vsi na Box 147, Yale, Crawford Co., Kansas.
Društvo Jezus Prijatelj Malenih št. 68 v Monessen, Pa.
Fran DusiČ, predsedniik; Mato Zo-retič. tajnik; oba na Box 493; Ivan Matan, blagajnik. Box 503; Fran Duralia, zastopnik, Box 37. Vsi v Monessen, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Petra št. 69 v Thomas. W. Va.
Ivan Urbas. predsednik. Box 38; Josip Drolc. tajnik. Box 250; Mihael Varhank, zastopnik. Vsi v Thomas, W. Va.
Društvo "Zvon" št. 70 v Chicago, I1L
Ivan Stržinar, predsednik, 406 W. 18th St.; Josip Medic, tajnik. 1 W. 23rd St.; Martin Lavrič, blagajnik, 515 Blue Island Avenue; Kornelij Gorup, zastopnik, 517 Blue Island Ave. Vsi v Chicago, 111.
OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih družtev J. S. K. Jednote bode priobčen v glasilu Jednote vsaki mesec po enkrat, in sicer okolo 15. Vsa družtva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni nemudoma poročati vse nedostatike in premembe njih uradnikov. Ta imenik je priobčen, kakor mi je bilo dosedaj poročano. Dru-žtva, ktera še niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalo storiti.
Jurij L. Brožič, gl. tajnik.
Ako hočeš dobro postrežbo |
.. h
z mesom in grocerijo, g>
§L
tako se obrni na
Martin Geršiča, |
301-303 E. Northern Ave., p Pueblo, Čolo.	|i
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namiee;
klotta.&c, ifcbra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseli slovanskih
obilni obisk.
W.W "v ww w