TciaJ I.
V/edniitvo;
•a Travniku fe.177. I. nadslr.(ono (tuli rMpoWj»|.j")liUI ' l*f*jMikiDaaiapURjk>i>jkbrl-fcS MttaolU latll v M salo »nitkam
V Uriti, » ftitk 15. Mveibrt 18(7.
ft<f«t 4«.
Miku.
rUU sa * vsako iialiano vrsle I kr., iU aa ommiIo asm o •okrsl u sli »n p, trn JtilM, k/, |a Irikal. 10 kr. a. v.—,. PA*!* Ufa U v.»k krst Ji;" kr. a*KM|p*ij.
L I S f
p^ebnp ia, pfiinorflko deželno, pa tidi sploh slovenske zadev«.
I zkaja rnk j>otflk_
H»ro4m«j s paUatao »r«-J an«k sa ««k> Isto t |0M , sa pol lata i (ald.
Nafo&lna piiM In 'fklanscij« s« po4il)«jo vredoiilva
Pašami lisi« s« prodaj*)« v
Goric« pri iHikvani g. ftoh»»Ji ua Travnika po 4 so Idr
lf SLOVENSKI KLOBUK. M
, '	\,'„ . Sp. A ,'vnV.
»i .{	vni. "».--
, . . : w -T;: ,
wV 8Iov*nijo" tedaj rat» ga pr!poIjfd»"t — , , Ktero doželo pa razumeva, solnograški zgodovinar „Attynymus" pod to m imenom? Ali obsega tudiPauo-nioune „ Slovenija"?, ..
0?Igovor.jo ta: Tudi Panonio obsega imo „ Blo-vep$e'Y In g. Anonymun, ki jc, kakor naru4n njogovo-ga Jpkm* kaže, hud nasprotnik „ slovenskega" napredka, apriJuj© to' r^snioo na vcfi picstih. TjZor Jo pa nasprotnikovo pričevanje neprecenljivo vrednosti, podsm tukaj ae lo poslovenjene, ampak tudi njegovo lastne
Besede.:'" ! '	»!»'.lUtejf*'^« •• •
. v ^Zastarih fiasor so. b|li v južnih predelih Dob ove,
Hunei.•• crei JDo^ovo in »o,pregnali Rirace...Ko. so posn(ye. tudi Hnuco odtod p^Bgualj, so zaislivontt* predelih ponove razne krjijo , Slovenci zavzetaati" ^ ,4jUlquis enim tcmporfbos e« ineridiana pa rte dan u bi i in plaviš pannaniae juferioris et cirea oontines regiones rooiaoT,possedemut.i.. Sed past, annos nativitatis domini CCC. LXX. VlL" hiinl...traniretantes danubiam
, ZABAVNIK.
UV aa l|u<l v KoMofana.
■V "C (K«h«J fl' IL 4*ia u.) ■ ■ ■
Sfcberoi dan ob 10. dri so so ustavili iu razpostavili sužnje pO raznih oddelkih ter razdeliii pečenega docbema (nekega žita}. Na sol tokaj še misliti ni bilo in pedfJUo.žito Je bilo ttiko. trdo, f a so ga Šo odrasli le težko vlivali. Otroci, ki so imeli slabe zobe, ga neso mogli £večitl,. ampak zavoljo hudo lakote so morali zrna čela^požlraii^to jim je potem hudo trpljenje zadajalo. Ker jih-je napeljalo in neso mogli prebijati.
Ko so jetnike pOfctaroeti v različne kape vvrsto-Tsli, so otroke, ki so se boječe okoH mater ovijali, šiloma od njih trgali, da so morali samf jesti. Za bolne iu iunietio se neso kar ni8 zmenili/ dobivali so enak liverit kakor drugi; ran jim rti nikdo zavezal. Nokterj teh ubožftev so ae rajo jokaje po pcakn valjali, da bi onemogle idft nekoliko okrepčali, kakor da bi živož vseli. Če je trii kdo že tako slab, (ia neso več ozdravi je-nj* ptfčakovali, ali, če je ^e ornimi, so ga zabrusili na atrtin, kakor kos drv*; tato je ali polnil ali peso ga ie livega^di^je zveri raztrgale. Bili nI prav lahko po poti za sužnje malo kruha spekli; ali to bi bila prevo-
ozhulotTmt romano«... Tnne vero 8clavi po«t hunos inoe pz^ulaoa eoeperunt istia partibns daaubiidiversas refiopes habitaro. "
~ Vldil, dragi čltatelj, kako natanko popisuje g. Anonymu» krajine, ktero ao Rimci posedli I On imenu -jc „ južno predele Donovo"— wspodnjo Psoonijo" in „soacdnjo dežele." Panouijo ebrisuje aemiki zgodovi-vinar JC. A. Itčcker tako le: „ Panomjt na desnem bitgii Donovc, je sedala od Golovca (Kahlengebirge) do Jje, kjer ae Sava zlFva v Donovo; in Sava ji je bila nekjiko južna meja. Zahodno mojo ji jo delal po rimskih zapisnikih _mons cctius" pod kterim moramo razumeti današnji Golovec pri Dunaju in "še drugo sosed nO hribovje! Ta mejaa Sorta je šla skoraj naravnost proti jugu mimo CeJja na vzhodni strani pa ao je za po hribih modT Dravo in fjavo proti zahodu. Pod vlldoi cckarja Trajana (98 — HT L) ao razdelili to.de-V a goraajo" io n dolanjo Pauonijo." V goriinji alf zahodi)! Panoniji ao bila mesta: Vindobona, Carnon-tum, SCkrabantfa (Oedenburg), Sabaria ('Stein am An gor) Petbvium (Ptujl Siaeiaj v dolanji ali vzhodni Pa-noUi pa: Bregetlo (Szfluj), Aquincum, Knrsa (Easek),. Taurunum, Sirmium." (Beri: Alteste Geschiehte der iJtndcr des Osterr. KaisersL stran 32.)
G. Anonjmas reče Slovenom v Sclavi kakor, je navada pri slovenskih sosedih na jngn ie dandanašnji :
lika ljubezen do sužnjev, kterim so dajali slsbio hrano, kakor domači živini.
Brž ko so dali znamenje za odhod, moml fe je v|ak k svojemu oddelku postaviti, in, ce so. jo le za ireuutsk zapoznii, so ga doleteli neusmiljeni ndarci. Starci obojega spola so imeli z ostalimi onako osodo, iu, če ni kteri zares mogel naprej, pustili so ga v pesku. Otrokom neso dovidili, da bi se pri žlahti poslovili j, a solznimi očmi so pošiljali pozdrave zadej oeta-j^jočiin. Da |m oče ali mati uo poginili tako žalostno, s4 večkrat lene ali hčere takega uboica v sredo v za li ki se je. K .obema rokama oklenil vratu avojih su-lip, ki so ga tako neslo sli pa vlekle. Šestletni in Štiriletni otroci «9 morali asmi tekati. Ti so brž oblegli na »trajnem popotovanji, potem ao jih moglo nositi mati ali pa sestre, Videl aom tudi matero, ki so nosile novorojenčka na eni, dvolotno dete na drugi strani in onemoglega veČega fantiča pa ua hrbtu; pod tem bremenom so ae na zadnjo muio na-Ua zgrudile.
Večidel so častniki ali poglavarji asmi krivi, da vojaki tako neusmiljenosti počenjajo na ubogih buŽ-njih^ kedar jih po poti gonijo. Oni jahajo spred ali pa viadi za četo in ne marajo uič ta to, kako so jetnikom godi, ter jih premeščajo cd6 trmi sirovih vojšdakor. To se ko| zapazi, če človeški poveljnik četo vodij tt^-daj malo kdo pogine. Tu posadč bolno in datela na
„ šklaf" nam pravt Lali. K udar pa o llunpih govori, tre-b*.je rnMui :m Obre (Avare), t a kaj lo s temi jeinlel, KarolAT vojakovdja Krili opravilo.	. ..
„ Cesar Karol je namreč1'— tako piše Anony m na — , leta 796 po Krist. roj. grofa Kriha odločil iu £ njim poitmerno množico, naj ifimco preženejo .... fV predelu dolnje Panonije, okoli ifltora Pcliaa, unatfan reke, ki ae Imenuje Hrapa	I« tako^»oter fo i1
reke Dravo, In do tfe^kjer Dr«A v jponovd to$ftjo -zaukaaal (Pipin Karolov a in), kake r je imel oblam,- z naukom iu corkVeno alužbo oBkflfboti IJudHtvo, kterb jo ostalo od Hmhcsv in Blovenov. v tisti b krajih" — „po-pulum q«i reinanait de Klinu ot tr.lavi» in lllis paril
bua." —
Tudi tukaj popiaujo Anonymus prav razločno vao kraje, kjer ao poleg fauaakih oatankov tadl v Hfllavi"
tirebivali. Jezero „ pelliua ultra lluvium qui dioitur irapa" je Blatno jezero. Slavni Kopitar pravi: „.Nota uitra fl. hrapa. Ergo et hlnc Ihjuet, perperam laciftn pellissa hftberi a (jtribufldaip pro recentius uato Neu*' siedler Soe. Auclor (Anonymita) Rlatcnsom iutelligit. " „ In illit partibus " tedaj „ od roke Rab (hrapa) do tje, kjer Drava v Donovo teče, " ao Slovenci prebivali,
{Dalje prtA.)
ihena in PRIIMKI,
(Spi*. A. Mimik1. — Dalje; gl. II. 33. 35, 37, 38, 40 m iS).
Ka čelo pregledu grških, uomSkib in staroaloven-akih osebskih imen najpoBtavim uektera skupna glavna vodila, ktcrih so drže več ali manj no le osebska imena vBoh treh, teinuČ tudi poslednjih dvoh jozikov priimki, ki so Bčasoma in skor nevčdoma zrasli in se izobrazili. —
i. V vseh 3 jezikih nahajamo nesostavljcna iu soitavljena imena, a) Nesostavljana imajo v grškem iu slovenskem svoje prjmerne končnico; nomiki jih ne potrebuje." b) ao stavljen a so1 v gršk. in slovonskem po enem kopitu narejena; prvi in drugi del namreč, (oba pomenljiva) sta dobro zavarjeua (zalolana); nemški ima nekoliko pomenljivih slovk, in dosti je, da bo slovka slovki pritakne, brez mavte in smole.
• 2. V vseh treh nahajamo ravno tiate priložnosti in vzroke imenovanja, kf so sledeči in veljajo tudi za priimke:
A. Okoliščine rojstva in prihodnjega življenja.
retbljade (kamele), da, videl sam na moje oči, ko je en hrabrf častnik, dva otroka k sebi na konja vzel. Vendar taki ljudje so redke izjeme.
'Eno aro pred solnčnim zapadom bo se • sopet u-atanH ie šepet delil: pečeno žito: Po aout je dosegla revščina teh sužnjev največe stopnje. Bilo je meseea januarja, ko se mena vremena najbolj čuti; thermome-ter je padal do 4* R.; to je r teh gorkih krajih toliko, kakor pri nas 4* zimo. Pomisli si uboge te Zamorce brez vBe odeje, lačne in opešane, ter lahko sprevi-diš, koliko bq reve prestajali. Stokanje, plakanje in ijoi venje bolnikov je bilo strašno; saj bo na niftternit) pr~' sih dobili amrznjenega novorojenčka. Sicer nemalo Zamorci tadi doma nikake odejo, in so izun pasu m ua plečih obešenega platna, čisto nagi; vondar ležijo po noči v svojih bajtah in se odevaio z zverinskimi kožami; vsega tega jim je na poti primanjkovalo. Ti, ki so za vratom klado noalli, neao mogli od boleč, in celo noč zaspati; ker so imeli tako vvezan vrat, da ga neso mogli zgeniti; ne eden ni bil prost bolečin.
Prizadevat aem si na vao moč, da bi nekaj vOja-ke, nekaj domačine, ki ko ta trop spremljali z dobrimi besedami.ali pa t darovi k usmiljeaosti nagnil, in ta--ko jo vzeP ta ali oni ubogega otroka, ki ae z ožuljeni-ma Mžteaua ni mogel v pesku več gibati, ter ga je nesel pO celi dan na hrbta. Ali, Bogu' bodi potoždno!
, it. Pobožne razijaorc.
0. tunstimslf^itelesne, b) dnine. 1. 4.S/.:. Vfr jO Opravila, in razno orodjo In orodje. E. Kraj; a) dožela, b) prebivališče •) posebnosti prebivališča.
\\f. fHiiturppiana imena: a) po živalih, b>) rastlinah, a) rodalj;- jg> i.'1.	' , ■
; iv'NaJ'; oinepi^ A|>, d$/fš;lodč na neiniki Jtt *M>yanj)kl jezik m .jnoi	razln&a doluti mod osebnimi imeni
in prijiiki) z^kAf" |>oprqJštia osubna imuna ao pozneje družinska imena postilai
Uršk« Imenu. (Irki niso poznali družinskih imen ali priimkov; atariši so dajali otrokom im«^ kakor se jim jo apoljubllo-Peti dan po rojstvu so je hiša ounažila, in prr ti priložnosti je nosila dojivka otroka okoli hišnega darilitlka; tudi družina jo hodila okoli darjluika, in žlahta jo vse sorto durov duuafiala. Sedmi ali 10. dan pa je bil dau slovesnega imenovanja, in ao je klical' dokato ( desc-tok). Pri starem bo dajali sinu starega očeti! imč; večkrat pa tndi očetovo f DoinOslhenos) ali pa so naredili patronymicum - Plini Itiou Phoku, TimarohidoH Tiinar-ehi filma; ali pa z očetovim imenom sorodno sostav-Ijeno imč: Thečphrastoa Thoodčru; IMiilOtlioos philpklčus, ali pa so skovali lo po pomenu očolovointi Onako imč: Philrtmenos-Krotoa. Razaoljenu no bila na daljo imaua v pobožna in nepoboina (thcophora in atlioa) Po bogovih narejena so bila gola imena bogov n. p.: Ap(Jmo!p, UophaiHtOM, llennes. Za temi pridojo imena vitezov ali junakov (t. j. horo-ov ) na vrato: TšintaldB, Pčlojpš. DiOskoros. Voliko več pa jo bilo z bogovsklmi imobt, sostavljonlb, ali iz njih izpeljanih' Imen: Thc6doros; Thočdotos, DiddoroB^ Hcrčaoros, Hčrddotos, Artentldo-; ros, Apollodoros, Isidoros, po tom, riamrič, kakor so: bili, po svojih mislih, od tega ali onega bpga otroka izprosili. Ako so kakega boga ali horo-k kot rodbinskega pokrovitelja posebno častili, so otroka pO pjom imenovali, n. p.: DirtgeneB, Dičphanos, Apolloniofl,.Dfo-, nysiofl, Artcmisla. — Razun bogovov ju horoov eo nahaja v gršk. mitologiji veliko število imen po. poseb'nfh> lastuoBtih poBamezpih božanstev, ktoro so bilo izprve-' ga le cpitheta (pridevki) raznih oogov v inolitvI. Taka imena so se narpopred horo-om, požnejo vsakdanjim ljudem dajala, p. po pridevku Zeus-Aktaios jo ppBullo' imč Aktajon.
ni mi bilo mogoče vsem neusmiljenostim vokom priti; tako som moral z lastnimi očmi glodali, ko jo on no-uumiUcn vojak nokoga moža ž puško na tla pobil; noče so mu bilo namreč v r.adnjam hoju hudo ranjene in vsled tega vnete in otekle ter ni mogel, z ostalimi v eno moro korakati. Vos iz a^be potegnem meč, ip, kmalu bi bil lo tigro na kosč razkosil, ko bi. mi ne bil moj sluga v naročje padel in izdrl mi .meč pa. pištolo, kterih mi ni daf nazaj, doklor jni videl, da sem' se nekoliko pomiril.. ;	- 1
Osmega dne so prišli v Lobeido. Naj hrabrejŠe, so vredili v vojsko; ostalo odrasle. ao pa vojakom po 300 piastrov prodali. Vojaki, ki vedo, tla dobivajo mesto zadržane plače, lo sužnjo io sicer po tako ,vi Boki ceni, se ne boje nubene reči bolj kakor, da ne bi dobili bolnega sužnja, kteri bi. jim umrl popred, kot bi ga prodali kupčevaloom s sužnji. Za to raji pobijejo Zamorca ali ga pustijo na oesti poginiti, da bi ga jim no dali mesto plače.—
Po vestib iz Kordofaua i. 1839 .neso poslali vojakov na človeški lov, ampak dali jim plačo v denarjih. Leta 1840 in 1841 bo je sopet začeli Beua^iiljeao loviti. Kolikokrat se bo še ponavljal, ta-lov ejoreškema rodu na sramoto?!	Čuki tpital J. J.
bo a.) pfosU:	U ixp«liwJ«: Au«®lj<W *M «•)
lanogotčroaoslavljeiia: Andrdgiithos, A^oHidomoM.Ertargnu. fz mod tega razrtd«^ ip^oua^i -stfiri6ii.no tistih Imenih, ki «o so njih Žčljsi« jglodc na priliodnoijt otroka nar bolj prilogu; in včasih »o )t> nukMncilo, da #orWla rps . nomon ot onjon", t. j. da no 6<y'pozncjA dola ojlni' ki no jih nosili, h pomenom imena vjerpalarjn. llr-stidoa, Pcrikle«, Poliklet, Niklas, Soptioklft1, Arlstčte-loh) Dcmothenes, Alo*andor Ud } večidel pa bo bila djalija pomenu Imonft nasproti, p., če sb' Jo "kak 'liti1 dbbnež Dikaios klio^l, ali pa čo bo je kaka mevža z imenom Protčmaohps ponašala; yko ne |e eolo luino-znan Movok EUdoroa, alP paglavec polykratyH /.val. Po-aebpo v rodbinah uinotulkov ao imeli navado otrokom taka Imena prilagati, ki bo gledč ha umottitfo kaj prijetnega prerokovala: ICAobolr. Kuhalamos, lOuantlics. Drnžlne, ki ao iiuale pravioo In dolžnost so jr. državnimi epravIHpnftnU, ao tem opravilom primerna ljuona dajalo: IMrtmn, Demčcharčs, Drfmosthebins. • Oče Hpartanea Iiyknrga ao jo ;10firi<toios klical, sin njegov pa Jflukoamoa. Nahajamo pa tudi;imona} ki niso zgolj1 po naključbi znamenita postala.' Platon, p. bo jc klical popred po starem očetu Arist^klos; hnč PlatoTi jo dobil po ntokem ArlstonU, zavoji debelosti, kakor pravi-joj ali z«v6ljo širokega, ploščatega govora, ali, kakor druži trdijo, zavoljo širokega -čela" aH širpklh pleč. A-ristotelos jo dal svojemu, učencu Tvrtamu ime Thftč-phrastos, zavulj gladkega, Jako reči, božjegk govora. inijto« Modrega Lykona bo prcddjsli črko' G m v olj pri-jotrfej • sladke' zgovornosti in izgovarjali bo Giykou. V vsakd*njei6 iivljonji bo Boselmo atiški Grki, svojo bl-itfoatnnoit v zmerjanji (lajanji) poSkuBeVali, in po to-leanih aft dušnih' lastnostih, ali po dragih čudnih' dja-■jiV razhovristno ilairakb kovali. Tako W>'je'imenoval zmraH pesnik žaloiger Th«iOgrils, 'Ct/lon: pesnikih go-' vofinw lMorfyif6» jefmfel niimčk ho' tjhalkus, ker je bil Atencem bronaste denarje .n&svčlofMl- Taki naimki bo včisjh prava* imijna'prčgtiali iu t&i marsik&ki družini idčmaČlli,; sosebno (ki 'io W!i,po živalih po-an«U: Alfekirion (pfjtelih); Alopo* flesica), JJiUraolioa (iabk), feripboB (Oven), Mys Ymlš) , Tauros (bik)-, Kowix (vran), Leon (levVitd. Tpko bo nastala nadalje po barvi obraza in ldto posnčta imčoa: P^rrhos, Xarithos, Argoa, Melas, kakor pri nas. Tudi Bi nikakor ne moremo misliti, da bi iz aisehros izpeljana imena AischrioB, Aischrion po volji Btarišev bila nastala.
Buinjt.-Sužniki niso smeli imeti s prostimi enakih imen, vfcij v Btarejlh Čaaih no. Imenovali so se vočidel po domovini fn tfojštnčm krili,' p. Svrus,1 Thraz, Oappa-dos, Panhlago. "Phryx, L^aus, ali pa"'štf imeli imena v njih rojstnem kraji navadna, Phrygjant p. Manes, Midas; Paphlagorioi Ti bi os; ali pa so po zvnnaaji podobi imč dobili: Pyrrhiaa, Thylako«, ali po njih faatnoBtih, Dromon^ Tachon, Ončsimos, ParmČnon. Zdi se pa, da ta postava je bila v poznejih čaaih ovrženaj kor ae v oporokah, Aristotelovi, *?heopbrastovi, Lvkonovi in Epiknrovi borejo častitljiva imčna sužnih: Dio-nysios3 AgathQn, Olympios, Nikiaa, Demetrios, Kimon, Chares.	(Daljt prih.)
Pomen navedenih grikih imen.
T<n»rr.liO>, ki predftike d«ifl; Theophr«>tai Tln^nrOk (po tnalo-fi]i pr«(o)rok.); TlrtOiloro« tli Tbtfodoloa IloluJtr; PhiloUiaoa Bo(o-IJub) Philokleot Sltroljuii; Pbiluraenut in KroU>n IJub*j«ofx>; Uiodorot, ilerodot (H«rodolot), A-rlemnioro«, Apoliodoroa, liiilorut, ki tu ga dtli •li padirili bogovi in boginjo: '/.ttut; Hnrt (Juiki), Arleoil" (Btinarot), ApoJUtl, Itlt —> A»<r»giihoi 4oK«r mOt[ iBBtldnnot, IJadakl lAčelnik; RutrgS* 8«aUi{? (ImI), ireUi)j Ar.$l>tle» boOir. UemotiliMia« aoromik Ijadtti , Perikl«*, Poljklefijt prtiltrnij Nikitt tratgivro; Rophokl«t it-rtd jMdrotii iUvui, (Dodrp«lu*eD| Al^nii«/-, podivec, pfpraagtrto (*oJ-•ih) mofct— Oikaio« prtvt&ii; Protoratobot pm » U'l»i; PoKkr»l«i mOfočoI, *«l«OK>Hnl; Kutloko* prullktni; Furcbelr in Kopdtmo« Oobre-aii Ltfonk (od roka); EiiinLb«t ltpoc<relc£i\ Demoolrtr« IJudtm Ijtb,
(frirnjs^tjll * ip'Bfrj.j. ^rA^ i
A«fl)i iMHf-H^IH	\ AliotiiVia'(indijfir. - - Droinnn leloivitfl} Tt-
ob on lulri (llili, Ntglr/.). Onetimil* kai-litra, hrrauon, ki UdaoitM^'. »tt^mlplT;- KftHi^f p^pAiik. UiviiraU«, li(i<MJlo»,	llobn.
Oljjiapjloi Hfk«»y	0J»l'll*'>*eJifJV»^" <[{>#. pij«*fn.
vabjllp	8v. eojiotti
O naatbpu' devetega leta družbinc delavnosti pd novi osuovi vabi drulbin odbbr vso Slovence brez razločka stanu in apela, du ae dajo tudi za • 8118. leto v pruv obilnem Atevijjii kot ndjo vpisati v družbo bv Mo-liura; posebno pa prbsl častilo duhovščino, gg. učitelje in drago rodoljubna gospodo, da priporoča tadf letos družba priprostim'Slovencem: s številom udov hn rast-lo tudi število bukov vsuko loto. Za 18(18. leto bo pri-iiiavljaja in i»e deloma ža tiskajo: a) „Kristusovo tiv Ijenjo In smrtu z eno podobo, prosto poleg Erharii« predelal prof. ftt. Koelaučič, v 12.000 iztisih; b) „Zlv-ijenio avetaikov in svetnic Božjih M s podobami (nadaljevanje) spisal dr. J. Roeač, v 12/KX) iztlaih; c) „ Domačo in tujo živali s podobami u, Bpiaal Pr. Erjaveo v 12.000 iztisih; d) „ Koledarček za loto 1800a z imenikom vseh Č«L drnlnikov, v 10 — ll.OCO iztisih; e) jirolopa izvirna povest iz turških vojsk: ^.Mati HoŽja ilobrega sveta ah bratovska ljubezen", spisal duhoven ljubj. Škofija itd., kolikor bode udov.
Sioer pa naj so blagovoljno pomni;
1.	Da ao moro razpošiljava dnižhinih bukov po mnogostrani Želji že prvi dan mesoa julija pričeti, sklene se nabira družnikov z zadnjim dnevom meeoa marca 1808. leta; kdor so pozno je oglasi, no moro se šteti za uda, in dobi za poslano denarje samo toliko bukev* kakor po bukvarnlcah.
2.	Kjer koli je to Ib mogočo, naj bo oglašajo udje po Čaat. gg. farnih la dekanijskih predstojnikih, kterim eo razpošljejo te dni vpiaovanake polo-, da va - aje zapišejo imena novih iu starih družnikov po posameznih farali (ne po vasoh) zvrstena. Letniua znaša 1 gold., doamrtnina 16 gold.; na oglasila brez denarjev so ne more ozir jemati.
8; Vsak dekanijski pa tudi tisti farni predstojnik, ki ima vofie število udov v svoji fari, naj blagovoli vpiBOvanski poli na čelo napisati, ali želr družbine knjigo naravnost po pošti, ali pa zarad manjših stroškov kot vozno blago po železnici dobivati, da vemo v tej zadevi njegovi želji ustreči. Kot povračilo za voihlno družbinih bukev plača- o svojem času vsak družnik kakih 4-6-krafearjev čast. gg. dekanijskemu ali farnemu predstojniku, po kterem bukvo dubl.
4. Kdor izmed novih udov .tudi prvi dol „ Življenja svetnikov i želi, ki velja po hukvarnicah 1 gl. 40 nkr., ta. ntq priloži letnioi za I. snopič 60 nkr., za H. snopič GO iijjr^j kdor pa celi I. del*(l. in 2- snopič) želi, ta n^j	en goldinar; tako so bo Blovefio de-
lo novim dražnikom bolj po ceni V roko spravilo.
5* Kdor nima nobena druge priložnosti, ta naj pošlje bvoJc plačilo narayiost v Oeloveo in naj priloži še 16 nkr. za razac stn/ško pri poiiljatvl. Čo ae družbi na letnina naročnini za kak časnik pridane, tedaj pajac friloSi ime na posebnem listku, du bo ne spregloda.' Sieer pa naj a» blagovoljno v ozir jemlje vabilo v Ko-« lodarčau (atr. OXX) ali na vpisovnnski poli tiskaao
Ker so bo odslej vsakega dela skoraj za polovico več tiskalo,! narasli bodo tudi stroški za tiskanje iu papir, zatorej bodi vsem Čaat. družblnim predstojnikom blagovoljna akrb, da ao ItoVlIo dosedanjih udov (70h(j) H časom vsaj še za kakih' 2000 ~-.'30(XF družni kov razmnoži. Častiti farai predstojniki pa UaJ blagovolijo loto« obrniti pozornost svojih faranov mirno „ Življenja a vel-
fciker" »osebno tudi na »loročo delo ,Kriituaovo življenje in smrt, * ki prične to leto izhajali iu bo v 8 — 4' knopiČib končano. Vso na slavo tlogu in v pravo krščansko omiko našega naroda!
Pri tej priložnosti opominjamo, da stečo obrok razpisanim darilom (po 120 in 100 gold.) za loto lflttft z aadnjim ducvom mesca novembra t. 1.; kdor pa misli, u „ VeČorniee4 a (i za KOtbAt/čdk « še'kkj spisov poslati, naj stori to vsaj v k*Mk trob mesecih.. Maj se nabere v ta namdn prav obilno pripovedne in podučno tvarine!	l/ruibtn odbor.
V	Celovca 16. oktobra 1867.
DRŽAVNI ZBOR.
V	torek 12. t. m. s« jo začela v zbornici poslau-cev obravnava naj važnejšo zadeve letošnja sejue do1 be: pretreaanje načrta zaatran lUUgaeiji cialaj lansko iu ogerako, L je (kakor sino Ž« mnogokrat povednih tiste skupščine, ktera so iuia uarediti, da bo opravljala vsa tista opravila, vse tiste zadeve, k Uro imajo alnHineko-nemške deželo našega aesurstva akopaj * deželami ogerske krono. Ogoraki ebor jo to reč to rešil, in kar je ogerski zbor zaatran »kupnega razpravljanja skupnih zadev sklenil, o tcai eto se nui dan mešaui deputaciji pogajali. To pogodbo (ali elaborat) jo uašo miniator-stvona Dnuaji našem« (dunajskemu) driuvnomu zboru na potrdbo predložilo. Zbornica poslancev jo vso to reč posebni izmed svojih zbornikov izvoljeni komisiji v naprejšnji pretres izročila. Ni davno, kar se je zvedelo, kaj ta komisija (ali odsek) zastran delegaciji nagli, da.ni, namreč, nič Kaj zadovoljna z dotičnimi sklopi, oziroma, z nafte vlado predlogom, pa da ae mu jo vendar vdala, češ, da kaj hoče zdaj, ko jo roč že kakor dognana, in, dadunajskomu zboru skor.druzega nasvoto-vati no ve, kot da naj ae uklone tomu. čeaar odvrniti ao more.Nekaj malega je pa komisija vendarle pronarodila. — 12. t. m. tedaj so prišli predlogi io nasveti porav-navne komisije v niži zbornici na doevni red. — Kar »e tiče nar važnejšega njih člena, tistega namreč, ki določuje, koliko da bodo imeli plačevati za skupno zadeve Ogri, je z borova komisija sprejela tisto paragrafe, v kterih je določeno, da bodo plučavaii za stalno po 29 milijonov za obresti skupnega državnega dolga, in v kterib jo tudi letni donesek določen za splačavanje dolžnega kapitala.— Med dotieuo obravnavo komisijiuo je rekelfinauČ-. ni minister, da so v prihodnje ne bodo delalo več stroškov, kot kolikor jih je v preračunu (preudarku) odmenjenih in potijenib; prihodnje leto da bo morebiti še treba kaj dolga Btoriti,da zua pa tudi biti, da bo mogoče ogniti se ga, itd. Zoper krimiuijin naav«t »jatran ddcgscij' !D ®?!js-nja poslancev za cialajtansko delegacijo sta imela govoriti tudi d/. Toman in naš poslanec Čer ne.— V našo (aeogersko) delegacijo se ima voliti 00 poslancev, ,in sicer 45 iz zbornioe poslancev, 16 iz gOBpojake- Po nar. svetu komisijinem se imajo voliti ti poslanci T spodnji, zbornici izmed deŽelno-zbornih skupin ali grup. t. j. vsi posl&nei skupaj, kar jih je n pr. ljubljanski, deželni, /.bor na Dunaj poslal, vojjjo za-se in izsred sebe svojo zastopnike v deleguoijo, druzih zborov poalanei ladij tako itd. To pa ni dišalo, ao ve da, nemški, večini f . m®-, rala bo je pa v to nehote vdati, ker, če ne, bi r« Po-, ljakl iz zbora ušli in ž njimi brž ko no tndi Slovenci «n Tiroljci. Veči nar i i (centralisti) bi biti raii imeli, da bi se poslanoi za delegacijo izsred celega zbora po tire* volili, ne glede na to, kteri deželni zbor jo tega ali tega zbornika v državni zbor poslal. Toliko je pa komisija ven-. dar-le>,-teinu ukomu centralističnemu zalitovanju privo-j lila,,da naflvetujp, naj bi se vbsJ štiri poelanei izsred vaegarftbtkra volili.— Naj važnejša pa je ta zadevaisa-. nU*n ^degacij aato, kor ima bili bipivta del, nove,a»r. strijake is^tave, kajti ona je vreteao dualizma, In, k<*.
šo im* še y> h te posknšnje podati, aH birrtttiattatbeii kaj, alt he)' sli Iteaatov aiatem kaj velju, ali ne.
OGLED Vo SVBTCT.
Po uradnem sporočilu gancraJa ifailljr-a povelj' nika franooakp poaatlko y Itiuni, so v bilvi zoper (ja-ribi) dove vatiriuike;0. t. m- tudi !<Vanco*i papstevmp*-nlaOftfi. rMdciilo ae je jiltve 11000 papeževih iu 20^0 Francozov. Papeževi so nroaili za Ča«c, naj hi so glavni napad njim prepustili Francozi, obrnivši so proti obonia bokoma sovražnikovima, ho bi|i ro*ervf. Združeni vojni oddelek so Je vfcdigul) 3. novembra o Š. uri zjutraj iz liiirta in ob f popoldne iu naletel na Npre-dnjo sovražniku. Th »o vnumo tile utrjenega, mesta Montana bitva, ki jo 4 ure trajala. Papeževi napadejo Mcntauo, Frauoozi jih podpirajo; toda prišla je noč iu niao mogli ai v prid obrniti, kur so .bili žo pridobili« Dva oddelka ata ae toroj dogovorila, du <lrug» dan napad ponovita; ali posadka luenlauHka flo jo 4. zjutraj podala. Zdaj vdarijo papnžovi naravnost na Mopte Itotoudo; najdejo jo pa žo Izpraznjono. Sovražnik ao jo bil tukiy prav dobro utrdil. - Francozi so iinpli 2 mrtva in 38 rumenih, med temi 2 oficirja. Papeževi štojojo 20 mrtvili in 123 ranjenih. Ouribaldovoev jo obležalo mrtvih 000; ramenih innijo mrtvim primerno število. Vjetih ho odpoljall 1000 v JUiu, 7fK> so jjh poslali ua italijaiiHko mejo. -- Rimljani bo zmagavee naudušono iu alovesuo sprejeli.
Kako bo zdaj z rimalco zadevo? -Brž ko. no pride pred kouforouoijo. Ilal. miniatur Monabroa je poslal italijanskemu poslancu v Pariz noto, v kteri tirja, da-naj tudi Francozi Rimsko zapustijo; nadalje to|l,po stari navadi, da papeštvp nO moro svotnega, go»|M>a^va samo vzdr4av^ti, ampak da mora nioga hrambo ptnjlm vojakom izbočili) bolje pa da bi bilo, — plavi — da bi se sv. OČe z Italijo pogodili, in tako daljo. Pesem in „ viža" slo Že b mri in znani., — Tudi Napolooa.jo ukazal žo poprej vladi v Floronciji sporočiti, d* ga j)rav veseli, da šefe njegovim tjrjatvam pokorno vdala, da ae je ital. armada z Rimskega umaknila iurda zdaj ho porazumenje ložje. — Tudi obeta, da odidejo, Francozi z Rimskega, brž ko šo v Italiji hrup ulože — Garibaldi-ju misli vlada (it) pravdo napeti. Zdaj je še zmiraj v Varignaho-u; sina njegova pa nista v zaporu. —
Uro vaški zbor, Je imel biti sklican za na 2. januarja 1868. Dana? pa je prinesel trž. „ Citt" telegram, da so volitve po vsem Ilcrvaškcm ustavljfne.
Podadm. Tegetthof ni v Molriku nič opravil; Jua-rez mu note izročiti Maksimilijanovega truplo.
Iz Vldmš bo je lelegrafilo ( 13/11 ) goriško-mu „ Wocbenblatt"-u. V Belun ao odšli od tukaj vojaki; nastal je tam vpor zoper kndjeve gosposke in duhovščino. Fajmoštra, 60 letnega moža, *> ubili na al* tarji] mnogo druzih duhovnov jo ranjenih.— Tft (v Vidmu) pazi policaja ojstro na red in varuoat; tudi v: Oividadt j« policija na nogah ; bati ae je vstaje aH ro-govi^enja. iM ,- / • ■ ' •	' ■*•
' OOrlee. Danes popoldne pojdejo Nj'. eksc. nadškof na Dunaj v zbornico gospojako.
lloranl ti ura na OunaJI 13. t. m. šfotal-
l1quoB 67:20; narodno poaojilo l>7: —; London 123^K>; adžjo arebro 121:26; cokini 6:84.
Lotcrljike iievllke za^ojl^ vzitf-Hjeiiet V Gradcu 13jll IO,	a«.
S jjZukunff-jo se pobotamo v pribodnjem listu; Njena fetevilka. otf 12. t. m. nam je došlo, ko amo ,ik)mWr že aklepali..	Vr.