OS obertnijske narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v saboto 24. januarija 1857 treh letih napol bogatejši kmetovavec y darj Vémo, da radovedni bojo segli nasi kmetijski gospo- po tem listu, ker jim obeta v 3 letih napol več pre- postovke, ponoči sove rim kmetovavcem že očí odperle in da takih letinah , kadar misi veliko škodo delajo, kole, ktere na verhu ovežejo s slamo, da se tiči ker ni dreves, v postavljajo podnevi Skrivnost, kako to doseći > mozenja tovavec Sands v časniku „Marklane Express laga angležki kme maga dosti, ker se večidel že prepozno naredi, ko so na-nje vsedaj Al vse to po u Nauk miši že prevelike, da bi jim mogli tiči kos biti ; pa priza gov je kratek, pa kdor ga posluša, pravi, pride v treh letih deva tudi dosti stroškov. Kmetovavci na Angležkem, kteri dobroznane ? al v napol bolji stan. Kar gosp. Sands priporoča, so večidel se ravno to najbolj zanemarja, kar bi imel vsak diti in storiti; ne bo tedaj od več, ako po „Allg. L. u. F." tudi tam pa tam kako drevó pri poljskem delu napoti _ I * • • r>á 1 « m afl drevó stati T) tndi nauke 1 tij s k Novice" svojim bravcem na serce polozij Sandsove Vsak kmetovavec naj ima kaka dva dobra km sploh ne morejo tako golega polja terpeti, imajo tako rekoč za pravilo (regeljco), da mora sem ter tje po polji kako in stare nadomestujejo z novimi. Oe jim je večlet- nih skušnjah popolnoma prepričani, kako potrebne so zoper vendar puste za straznico • * koristnim tičem, in so po misi posameznc drevesa po polji. Zeleti bi bilo da bili ka ali pa saj enega. Kdor kmetuje brez tudi naši kmetovavci bolje podučeni v natoroznanstvu in da branja, tava po temi dandanašnji, ker je zmiraj dovelj novih . »... . ,, r» 1 . _ • I_____.1 „ • • , . « . m telo, m skušinj in znajdb. Z branjem naj krepca duso prizadeva naj si, da pri svojih ljudéh obudí veselje do branja. 2. Vsak kmetovavec naj ima gospodarske bukve, bi vedili, da so tiči na svetu, ki miši pokončujejo, in da s tem, ko ei jih išejo po polji za živež, trebijo njive te, vča- sih velike nadloge v ktere naj zapisuje vse svoje tr os k dom in polje, ljudi y • in živino, pa tudi vse svoje dohodke leto in dan. da k nec let tanko vé kak toj i 41F» u« Mervo, otavo, slamo in drugo klajo pa tudi se kaj žita naj spremení v go v ej košt in p v • v m ó: to je bolje kakor klajo prodajati 4. Raje naj se obdeluje manj ze Ali telica ali teliček? (Konec.) Mi bo mar jo še kdo to-ie zarobil: Prijatel! kar ste zverinah živini ali u pa ta p dobro; majhen pa dobro obdělán kos zemlje donasa vec dobička kakor veliko zemljiše pa slabo obděláno 5. h h Pozimi naj se v • pravi zivmi gorak d to pripomore, da živina manj klaje potřebuj i n in ti več gnoja dá 6. V solnce. da ga ne izpera dež, in ga ne prepeka 7. Pametno naj se t ua polj žita korenstva pri rastlinkah spricali, bote javalne pri pogodili? — Da se tudi pri ti zabavi zavoditi iz pota ne dam, bom tudi pri domaćih zvirjadah svoj namen doseći spričlejev poiskal : Pričnimo to reč pri domaćih pticah in pri njih jajcih. Ze iz mlađega sem že, posebno o veliki noči, jajca vedil ločiti, ktere so slabe, ktere pa bolj močne lupine bile , da sem z njimi terkal. Pozneje sem pa tudi ženske in možke jajca precej dobro razločil. Kako se nek to učini? — Jajce, precej ko je znešeno, še čedno, ne umazano, v roko primi, alt in klaja, da frugra frugi boljo rast pripravlj ^ _ - _____. § m .A • ft • * • zemlje preveč ce je mogoce vec skupaj, pa le od ene kokosi, in dobro jih ne izpije, jo rahlj 8. Vsakemu ple zatiruje in jo cisti preglei, če so si uatanko enake, ali pa raznega oblica. Raz in vsaki stv ki jo potřebuj ? odloči svoje mesto in jo shrani tako, da ne terpi škode Drevesa po polji — straže zoper miši ličnost bo in mora ta-le biti: Nektere bodo vecjega, nektere pa manjšega obla. Večega obla jajca so tudi bolj špičaste in širjega obritja, bolj redkih potnic (Poren) ali luknjic bolj gerbove lupine, in na verh spičke enmalo zasvedrane ali na špranjice zavertane : in te so mož kega spola. Kdor tega ne verjame, naj ni takošnih jajc po kurjih gnezdih nabere Cujmo! kaj piše o tem „Preuss. Korresp.": in naj jih. pa le enega mesca, pervi puti, ktera kločiti Dovelj je znano vsakemu kmetovavcu, kolikšno škodo prične, podsadí, in po izlegi ter odrasi bodo vsi petelinci, v suhih poletjih noter do jeseni in zime, včasih več let za- in prepevali ti bodo, da te bodo ušesa bolele. Drugi jajčki poredoma, delajo miši na polji. Ta nadloga izvira res ve- bodo pa za spomin manjši, bolj lepe, gladke lupinice, go-čidel iz teg;a, da preganjamo in pokončujemo tište male ro- stejših in manjših potnic, na rit ki in špički okroglejši bolj prijetnega in lepega oblica. In te jajca so že n s k e g a spola. tudi miši v živež odlocil parske zivali, kterim je Stvarnik ktere tedaj zalezujejo te škodljivke in jih veliko pokončajo. Opomniti tudi moram, da se tudi med možkimi in ženskimi Od druge strani pa so kmetovavci tudi v tem krivi, da mi- jajci včasih kake spake rade dobé , da se težko razloček slijo, da golo mora biti polje, in da nekteri ne terpé dre- nahaja ; al splošnega pravila takošni razrodki biti ne mo-vesa poleg njiv nikodar. Kjerkoli le še kakošno drevo stoji rejo. (Mtleg njive, prec mora iti pri Bogu le je milost! Al Naberi si takošnih jajc , podloži jih drugi kloči, in vidil boš, da se bodo same piške izlegle; to pa omeniti mo oni ne pomislijo, da Ie sami sebi v škodo ravnajo, ako ne ram, če pute petelina pri sebi imajo pusté nikodar nobenega drevesa. Golejše ko je polje, - - * _ - . ^ , m à M % * m bolj - Ko bi pa kokosi, tudi po nesreći kokodaka zgubile, ali ko bi v kakem kur je zapadlo mišji nadlogi. Zakaj? Zato, ker potem tici, ki niku zapeřte bile, boš ravno enakega lica jajca nahajal. miši jedó, nikjer nimajo prostora, da bi se vsedali in jih Io- V večji prepriček , kar spol tika, takole načini: Daj si vili. Vsako poljsko drevó je takim tičem stražnica, na ktero pomešanih, zgorej omenjenih jajc terdo skuhati. Olupi jihr se vsedajo in ž njih prežijo na miši. Res, da so se nekte- in razrezi si jih, pa tudi izbrano ali razločeno možkega in ženskoga oblica narazen y in vidil bos, da jajca, kakor sem latinskim priimeuom Apolonovim t Kakor in rekel, možkega spola, imajo bolj žolte ali bolj kervavo-ru- disk i K K mene u ne pa bolj blede rumenjake. To ce pa vse eno, v ali ne. Še v veći tako k i A p je ubil kaćjo pošast Put p 1 o k Py th imajo kokoši med sabo svojega kokodaka, prepriček sem tudi tole poskušal, bodi si že pri petelinu, vanske povedke pravijo, da je Kresnik » ljut san", drak » d v or t , iu tudi slo— Krak ubil S temi božanstvi in tudi kadar niso kokoši peteliua imele. Zaklano, za pe- pa je spet enak solnčni bog Herak ubij čenko ali pa umesje (ajmaht) pripravljeno kokoš sem tudi by d in pod P u t Pythonom ljut w J večkrat v kuhinji v roke jemal, in njeni jajčnik natanko hydro je, kakor visokoučeni Preler 4) prav piše, simbolizi pregledoval, in to pri putah , ktere so v kurníku zapeřte, rana: wi 1 d e Ue b e r f 1 ut h u n g und pestilenzialisch brez petelina, iu za omizje pitane čakale, in tudi takih, ktere Ausdiinstung", ktero solnce premaga 5). Zato še dan so s petelinom prosto okrog hiše razkopavale in hodile. Pri današnji ljudstvo slovensko pripoveduj obojih sem veliko razliko v lečicah jajćnika zadel, in po- velika povodeň sebno ker se tù še le rumenjački vidijo. Lećice so tudi ali z repom mahnil da nastala * tam je, ako je kje „lindvort" letel, padel y y se y nektere bolj žolte, večji, nektere bolj blede in drobné je tedaj spol prav dobro in natanko razločil. Dobro vém da so moje pute eno celo zimo brez petelina preživele, kjer bil odnesel, ali ga je bila lesica snedla Mislil sem prej, daje Krak bilo priime boga mi ga je jastrob bor zato sem ga prej primerjal z indiškim Rudra-Kapardi-om vendar ker sem mesca septembra y y lanskega tega prav dobro ne vém, in sem tudi pri pečeni puti vse to dobil ; je tedej spol ze v puti brez kokodaka tako rekoc Herakle-tom in Kršna-tom. leta našel na Koroškem Krakovo podobšino, tedaj slobodno terdim, da je Krak solnčni bog, in da se ujem a z Apolonom vstvarjen, ne zadobi se le po petelinu svoje osebnosti. Kurje jajćice, bodi si že možkega ali pa ženskega spola, po pete- linu le življenje zadobi, ne pa spola. Kar je ze v kurjem jajčniku na versti, kadar petelin puto uasede, to se, žensko ali pa možko spočne , in nikoli nobena okolišina tega , kar je, spodkopati ali preroditi ne more. Kdor misli, da krava s polnim vimenom telico , s praznim pa telička dobi, se tedaj grozno moti; ker po biku krava to spočne, kar je v jajčniku na versti ; junec ali telica življenje le zadobi, ne pa spola. Taka se pri rastliuah rinah itd. godi. 5 zve Ker ta rec tudi v človeške zadeve sega sem to spi sal, da bi tudi člověk zavolj spola svoje druže ne prega njal, ker ni kriva, ako ji Bog ženske ali pa le možke po vila deli. J. M. Đrobtinica za hišne potrebe. (Iz perila se tintni madeži spravijo) popolnoma in brez vse škode za perilo, ako gospodinja vzame lojeno svečo (ker je v sveci čistěji loj), jo raztopi in oma-dežano platno va-nj pomoći ; perilo se potem opere po navadi, in čedno je popoluoina. Starozgođovinski pomenki lleiuoiia, Emona« Amiiia. Kauiana y y Ljubljana (Dalje.) Spisal Davorin Terstenjak V stari E m o n i Ie luni toraj nekdaj stala tudi veža i posvećena y in za to resnico govori spet razun imena Em on a naj star j i gerb ljubljanski lelje. Lelja je atribut mesečne boginje, ima jo rimska mesečna boginja Juno lu c i n a 2) — S v e 11 u š a in pa severno-slovanska Siva boginja Polabov 3). Ta Siva se ima lo- čiti od boginje Žive, ktera je bila osebljena poletna zemlja. Siva pa je bila boginja lune, zato je imela po popisu N. Thuria leljo v ustih , med retranskimi moliki pa se nahaja z opi co (mer ke veo) in s ke bro m: sim- boloma rodivnosti. Ime Siva pomeni 'ÁQyrj „die Schim-mernde", primeri: sive lase. Lelja je v Evropi nado- mestovala luni posvećeni Sivi v svojih bukvah. cvet loto s". Vendar več o Razun veže luni posvećene je tudi v stari Em oni stal tempelj solnčnemu bogu Krš na cen. Kršna K r s n i k K e r s K er s n i k u posve-Kres ima priime Krak, ktero ime se ujerna z indiškim K e ç i, K e ç i u, Ke ça va, kakor se Kršna velí, in z gerškim: ploka- euplokamos, kakor se Apolon imenuje, dalje z m o s Stari Indi so tudi bogu Agni-tu ^ Ognj i pridevali ime kâma, ljublj eni, ljubeznjiv. 2 Creuzer „Simbol" II. 566. V svojih bukvah bodem priob čil podobšino, ki kaže Kraka, ubijavca draka, in Lado boginjo zemlje, v etiškem okrožji pa boginjo Ijubezni. Ta Lada se spet ujema z indisko zemlje in ljubico Kršna-ta. boginjo Ràd h à, boginjo Da so tudi severni Slovani boginjo luno pod ime nom Amona, Omona, Emona častili retranskem amuletu: Radegast y pricuje napis na A m i u a 6 Po dobšine retranskih božanstev imajo večidel nasprotne napise ; tako najdemo: Rad egost Imar, to je: podnevno solnce in p o ii o č n o so In c e. Solnčni bil sod nik mertvih, zato je Imar bog je ponoći Jemar, Jamar indiškemu Jama, kteri se v vediških spisih veli sin mertvih. Tudi njegovo podobšino sem na- sol n c a — bog šel na Stirskem. Dalje na retranskem kovovém moliku: Vid h a Ra degast, to je, Vidha boginja lune, in Radegost bog solnca. Dalje: Rad egas-utran den-a čem y to je y Ra degast kot j u tern o svetio, iu ceru Černo bog; dalje: Radegast ponoćno solnce Som, to je. Rade- y gast solncni bog, in Som m e h c a 7 Dalje: Tar indiskemu Soma, bog Uteha, to je, bog tara , wehkia y „Jammer, Wehklage , slov. tar nj at i, „jammern, gen", in boginja Utehe — tola ž be. Tako tudi: Rade gost A mina Ainina, to je, solnčni bog Radegost in Amona, Emona, boginja lune, boginja lepote i n Ijubezni. Am ina je prav čista oblika polabsko-slovanskega jezika, iu stoji za Amona, ker glasnik o polabsko-slovanski jezik uslabljuje v i, na primer: rizedelena, namesto: raz ali rozdelena, tf'pona , namesto: topena, ejďpen , namesto: utopen, vastrzga za vastroga 8), tako tudi Am ina mesto Amona. 9 na Ker je Rimljan povsod , kamor koli je přišel, bo národně prek je tedaj Em< Krak í v ] A m Kersnik, ubij ke, ako so paralele imeli šla pod imenom Diane draka, pod imenom Her- kula, in L a b u r, bog vodá, pod imenom Nept in res čudno j y d so iz raz val i n st kop kam z P a » L i E m gust i z s a cru m", „Dianae augustae sacrum", „Herc uli au 3) Nicol. Thuriu8 cap. XI. I. 156. 5 Creuzer r P relier „Griech. Mythol." Simbol." II. 648, III. izdanje') pod „hydrae Pythonom" itd. razumeva: „Das verderbliche Wasser, den feochten Niederschlag der feuchten Dunste aus der Luft"; primeri zmok pri Slovacih zr drak, od korenike mok feucht. — 6) Glej V. K rol m us „Poslednji božiště Cernoboha" str. 19. Ker smo luno našli pri starih Slovanih pod imenom V i d a (primeri topuski kamen: „Vidae so 1 it h a na e sacrum^) dalje mesec pod imenom Kud sansk. Kanda. Can da, Candra. se nam tedaj ne bode čudno zdelo, da so stari Slovani tudi poznali poznamljevanje Som za mesec. — 8) Glej Šafař i k r> Slav. Alterth." II. 619. 9 Ime Ami na stoji, kakor je re a gusto sacrum večje čudo pa je Lj ubij an na Kraka „N e p 11 da se E a u z us t o sacrum''. "V Se velí po obnovlj z všemi dokladami; » Novic": „Novice" 15. tečaj; 3) založništvo in vrednistvo da predmestje njeno Krak — 4) gosp. France Ves, opominja zdravnik v Ljubljani: Schneller's „Weltgeschichte des Al- y Sišk bližnj ven, pa na ko koštr terthums", 2 zvezka y gosp. A. Praprotnik, uči msko boginjo Babo Kikusk ln ravno tako važno telj na Dobrovi: „Pesmi cerkvene in druge" i je, da jst gerb Ljublj u in novejši J. Zor in, učitelj v Ljubljani: „Der osterreichische Schul gosp gerb drak opominja na b bo«* • • ■»J lune Ë Ami in soin enega bog Krak Vredno je navesti 7) gosp. J. Pfeifer, učitelj v Lju- Danico" 9 tečaj, „Slovenskega da v nekdanji zemplinski varmedžji v gornjem je mestice Hom se velijo: Brusu kraj rečice Lab y gerskem v • bote", 2 tečaja; bljani: „Novice" 14. tečaj, prijatla" leta 1856. r> Rakovec. Poljanka, Hl Bližnje obcine , Ud va meri U dm at blizo Ljubljane), Porubka, Buko vec itd Ker Jezikoslovna drobtinica so te slovanské, tedaj tudi ime Hom in Lab Ime N a u p o r t pa še tudi sadaj imam za latinsko pogerščeni Na bard, Naberd je zraven-oblika (Nebenform) k cere", hat), kakor 1 ,,rauh , d 10 coma", V e r h n i k erh, sansk. \ in poljski vis rh. hat Kako naj Slovenci nemški „sehr" prestavljajo? Zgubili smo dobro slovensko besedo zelo in namesto Ber do nje se prerada rabi pri opisu superlativa jako. Tako, na „cres Er ist sehr gut" je „jako dober". Besedajako pa je zottig pr.: „ predmet iz besede jak, a, o, ki pomenuje močno, a a y O. na" vidimo konk n m namesto za vlasat. V imenu Naberd že stark, tedaj „jako dober" „stark gut", in „jako mocno Beseda jako je kakor v imenih : Z a verh vino prav za prav „mocno mocno vino Z hom, Zalog namesto: Zalogom, tako med Slovence iz Notrajnskega prišla, tako, na pr.: v bi Na bard. Naberd, namesto: na Berd k (Konec sledí.) ua Verh- striški dolini se ne sliši pri superlativu drugega ko jako, Ako se prav premisli, se berž ki se tudi jaku izgovarja Pa v Se nekaj » bukvarnici učiteljski a V zadnjih dvéh listih lanskih „Novic" smo brali so vidi, da je ta besedica pri superlativu celó napcna. mi Slovenci imamo drugo veliko boljo besedo, ki se je pa zdaj začela opuščati *) in ta beseda je zeló. Ta besedica ne izhaja iz besed: zli, zla, zlo, schlecht, ubel; in se stavek, ki ga je marljivi gosp. A. Praprotnik iz razposla- ne smé tudi tako pisati. In ravno to je krivo , ker se je • 4. • A ^ v«. ■ i ■ • • • V ® _ - . . . • VV a «•« nega zapisnika od 30. roznika 1. I. zvesto povzel, pridjavsi h koncu še vošilo, naj bi si učitelji in šolski prijatli v tem namesto zeló pisalo zlo, da se ta beseda opusca; se je, da beseda zeló yy schlecht", „ubel" pomeni mislilo Med koristnem početji podali roke in serca. Kjer je ta naprava, zli, zla, zlo, (iz tega substantiv zló, das Uebel) in perva v naši deželi, res posnemanja vredna, mislimo vsem zeló je velik razloček. Zeló je stara slovenska beseda verlim učiteljem po deželi vstreci, posebno pa prihodnjim in pomeni „glanzend, schimmemd, vortrefflih, ausgezeichnet". učiteljskim bravnicam na pomoč priti, ako pristavimo raz-glašenemu zapisniku še z naslovi časopise, ktere udje te bukvarnice po odločenem redu prebirajo. Sledeči so: močno". Naj se bi tedaj beseda zeló zopet upeljala iri na Tedaj je veliko bolji rečeno „zeló dober", „zeló učen", „zeló močno", kakor „jako dober", „jako učen", „jako yy Novice", » Danica", yy Slovenski prijatel", yy Der mesto jako rabila, ker je veliko bolja! J. Bile. osterreichische Schulbote", Wien, Wochenblatt", Wien, Das pâdagogische yy ziehun u >■» y ar Kôln" y yy Zeitschrift fur Unterricht und Er-„Der deutsche Schulbote", Augsburg, Der Schul- Novičar iz avstrijanskih krajev Katholisches Schulblatt", Oberglogau, yy Kellner, Trier, 5) Organ katolischer freund" v. Schmitz u. Volksschullehrer", Augsburg. Branje takih časopisov je očividno koristno, posebno učnikom , in dasiravno je res, da poslednji ud jih pozneje Iz Zagreba 21 lan. Gotovo bode vsakega naših doljubov v serce zabolelo slišati, da je nas „Neven" ob em letu izhajati jenjal. Pet let nam j donašal mnogo prejema, vendar opomniti morerno, da podučno berilo se ne poštara tako hitro, kakor kakošna politiška novica, ampak take človek, kteremu je mar za napredovanje v svojem važ- zanimivih, mnogo podučnih; pet let si je kerčil pot v vse stališa naroda; zakaj še ne šesto, sedmo itd.? Kaj je uzrok njegovega merknenja? Obcinstvo gotovo propad „Nevena" ) Ceravno nem pokliču, vedno s pridom prebira. Pri skupšini ome njenega dneva je bila ta bukvarnica za terdno ustanovljena, ter je stopila pod varstvo častitega gospoda šolskega nadzornika. Da si je v kratkem času veliko opomogla, mislimo narbolje dokazati s tem, ako omenimo, da ta bukvarnica po predloženem računu 31. dec. 1. 1. razun lastnih knig in ča- zlo žali, nas vendar novo ozarenje ze dolgo na našem slovstveneni nebu otamnele zvezdice v tuž- . da se tudi dobra množica naših Vem bode zapisati dala v „Kolo", kterega (X.) kniga je leta 1853 pod vredništvom verlega nosti nasi tolazi slovenskih brav« zadnja Mirka Bogoviča na svetio prišla in ktero bode namesto Nevena" letos v četertletnih zvezkih sopet v omlajeni obleki » sopisov se 9 47 kr. gotovega dnarja premore. Ako bo v prihodnje tudi tako ali še bolje napredovala, smemo upati izhajati začelo. Da bi castito vredništvo umerle ktero bode vredovanje časnika „Kolo" prevzelo, yy N y da bo veliko pripomogla k izobrazenju uciteljstva , in tako svoj namen popolnoma dosegla. H koncu pa Vas, drage „Novice"! še poprosimo, na- znanite očitno lepo zahvalo tištim dobrotnikom, kteri so z blagovoljnimi darovi že dozdaj to napravo podpírali. Učiteljski bukvarnici v Ljubljani so namreč v dar dali: 1) pre-častiti šolski nadzornik gosp. Za vaš nik: „Tâuber's Ge- pac vse žile pelo, da iznova v življenje obujeno ,,Kolou se tudi pri krep- kem v • enji ohrani Almanah, kteri se bode konec leta pod naslovom „Nevena" izdal je še v gori zeleni. K. Zavcani Iz Reke 18. jan. Govoril sem v več listih „Novic" o olepšanji reškega mesta. Povém vam, ljubi bravci, sedaj, da poslopj e c. k. mornarske akademije je sozidano ; sedaj ga setze als Grundlage der Wohlfahrt der Vôlker" dovinsko družtvo v y 2) z g o Ljubljani: „Archiv fiir die Landes samo olepšujejo in od znotraj doveršujejo. Res najvecji lišp reškega mesta se smé to poslopje imenovati. Govori se geschichte des Ilerzogthums Krain", von Dr. Klun, 3 zvezke „Mittheilungen des hist. Vereins fiir Krain", 9 tečajev y da se bo drugo leto že šola tukaj začela. 5 sem S» Vodnjak, ki bil lani popisal, ne bodo ua velikem Urmeni-tergu, * Pa se vendar ni še opustila. Vřed. viditi, da tudi možke in ženske po Map ^fc ceno na amuletu. Važno je dobe na slovensko-rimskih kamnih nosijo p let na persih in okoli vrata (glej takošno podobo při Muh **) Reći moramo, da tudi nas je osupnila ta novica. ki nam jo ne za amu nadoma častiti naš gosp. dopisnik v tem pismu naznanuje in Gesch. der 1. Band, Abbild. Tafel X 10 Miklosié „Lexicon paleoslov.** s. v. ) Glej Pis. da nam ni jasno, bilo, zakaj je nehalo „Kolo", brez vse krivde? zakaj je nehal „Neven", kakor nam tudi ni Ne vemo: ali je obéinstvo celó Vred. 28 ampak na poti k Inki (ladjostaji) pri ribjem terga postavili, tako dolgo nić gotovega ne vé. — Na Đ Tadi ta bo zeló lep in se bo smel miriti z marsikakim vo Ijaj veliko kupčijsko u ci I ni co dotočem vecjih mest. Omenim tukaj se silnih del na naukov, ki se bojo v tem učilišču skozi 3 leta učili se priprav-praviti; po osnovi se Fiumari (Recini). Novo strugo so ji skopali, iz poprejsnje sme soditi, da bo ta ucilnica res izverstua in da bo zado-pa luko za manje ladije naredili, stari most poderli in dru- stila potřebám prave tergovske sole. — Berž po sklepu gega naredili. Pravijo, da v Avstrii so k večem se kaki zveznega zbora so bili ujeti puntarji iz Š vaj ce na Fran- da 3 ali 4 taki mostovi. Lesen je sicer pa z železem okovan - - Snega pa če ga je ravno kaj grejo vsi v P in samo na obéh bregovih reke je naslonjen, nismo pri nas se skoraj nič imeli; malega palo, je morje berž pojelo zemlji belo odejo ; toliko niki 17. dan t ko tirani, kamor so 19. dan t. m. prišli; sliši se y Sedaj se bo začel zbor dotičnih vlad ki boj dognale švajcarsko-prusko pravdo m bolj pa naa je že burja sukala. Iz Beršeca v Istri 13. jan. J. S. vem od umnega malarja in podobarja Jakoba Škerlj-a rojenega Vipavca, kteri pri nas ravno sedaj v kapelici na Bile. Naj Vam po Ko so porot morivca parižkega škofa zavratnega umora krivega spoznali in ga je na to raz^odbo visja sodnija k smerti obsodila, so ga peljali v ječo 9 kjer na dvorišu k smerti obsoj „la Roquette*', ob glavo devajo. Oblekli šega pokopalisca oltar tako lično in dopadljivo izdeljuje, da je veselje; tudi tabernakelj v farni cerkvi nam hoče popraviti in vsega lepo marmoljati. Imenovani mojster je dobro so ga tù, kakor oblačijo po navadi na smert obsojene se branil obleke ; al višji overžni sodnii je poslal rek pom y ni za overžbo sodbe, cesarju pa je poslal prošnjo za i • rN i • V § a mm m « tenje. Slisi se, da ga bojo danes ob gla djali Mnogo znan po Istri, posebno v Poreški škofii, kjer je in tudi v časnikov P0PÍ3aJe celo sodniško izpraševanje, in ko je pa Poreču samem mnogo mnogo cerkvenih stvari naredil in prenaredil in povsod lepo vstregel. Ni davnej kar je v u, zgor Kožljak-prižnico in več cepiškega jezera, véliki oltar sv. Adrijana, drugega popravil. Naj ga tedaj omenijo 99 Novice64 in postavijo v versto domaćih mojstrov. lz Ljubljane 20. jan. F. M. V majhnem številu slovenskih malarjev imamo v Ljubljani enega, kteri je bil y pa je vreden, da bi ga bolj po doslej v deželi malo znan znali. Priložnost smo imeli te dní delo njegovih rok ogle dovati, ktero mu bo dostojno mesto med slovenskimi umet niki pridobilo. Ta mož je gosp. Juri Tavčar, akade mišk malar. doba sv. Antona pušavnika za cerkev v Soderšici, kjer je přetečeno leto cerkev tako dobro olepšal, da so mu čast. gosp. fajmošter tudi imenovano podobo in še drugih naročiti. Nadjamo se, da bodo gosp. fajmošter in vsi farani z njegovim delom prav dovoljni, pa upamo Tavčar še več naročil dobil in sehvalevredno obnašal. Ime novano podobo zamore vsakdo Delo, ktero je ravno dodělal, je kaj lepa po v • tudi, da bo gosp v stanovanji njegovem v Rožnih ulicah hiš. št. 99 viditi. Iz Ljubljane. V 44. delu 8. tečaja deželnega vladnega lista za krajnsko vojvodino, izdanem in razposlanem 31. dec. I. 1., smo brali cesarski patent, kteri obsega novo zakonsko postavo, veljavno po vsem cesarstvu, in kterega je gosp. Cigale na Dunaji za vse kronovine slovenskega jezika v slovenski jezik přestavil. Čeravno smo ojstri v razsodbah slovenskih přestav in nam ni berž vsaka všeč, moramo pohvaliti težavno to prestavo kot izverstno, mojstersko delo, kteremu se pri vsaki ver-stici vidi, da si je gosp. prestavljavec marljivo prizadeval, važno to postavo tako posloveniti, da je lahko umevna vsak emu skozi in skozi, in da se zraven te perve, vsaki prestavi neobhodno potrebne lastnosti odlikuje tudi v čistém, lepem jeziku. No\ičar iz raznih krajev Družtvo za povzdigo s v i 1 o r e j e (židoreje) v gornji Avstri je poterjeno od cesarja. — Perva srećka s 50.000 ki se je srečkalo 15. dan t. m., je doletela v Cel o v eu živečega grajšaka gosp. S. gold. knez-Salmovega posojila 9 Po pismu iz Marburga v „Oest. Zeit." se ni popoinoma gotovo, ali se bo prihodnjo spomlad začela delati Celov-ško-Marburška železnica; nekteri celó govoré, da bi se utegnila pot iz Celovca v Marburg opustiti in železnica iz Celovca skozi Sloven ji Gradec v Celje napraviti, rizki časnik „Presse" pervi prinesel ta popis, se je samo po ulicah ga prodalo 50.000 listov. Že govoré od nadškofa Tourskega, da bo naslednik nesrečnega Siboura ; izperva se je nek odpovedoval tej časti, želji papeževi se je pa nek vendar le udal. — V Sicílii so spet več ustajnikov ob gla djali perli zalo. dalje , v Na polji pa vec deležuikov skrivne zakletbe Ministerstvo španjsko se ne bo dolgo obder-Iz Sevastopolja se piše, da dobiva mesto če- : 300 vec stanovavcev in da se jih šteje že spet 7000 podertih hiš je spet popravljenih , 80 pa na novo zidanih Ce rn og se niso mogli sprijazniti s Turk se iz Skutara v Arbanii 31 dec i. Pise da je paša hercegovinski tje prisel in se s poveljnikom turske armade pogovarjal o vojski, ki jo prihodnjo spomlad namerjajo Turki zoper Čer-nogorce. _ Zimski večer Pojď Minka, zapři duri, S panači peć podkuri ! In sel vojska kraje ptoj j gostuje Lue v lešerbi napravi Stol k peći mi postavi. Pa sedi semkaj k meni Kolovrat svoj zazeni. 9 Govor' od brata svoj'ga, Edin'ga sina moj'ga, Kak preč se je podajal, K slovesu roko dajal. Preteče mnogo časa. Od njega ni ga glasa. V v Cez pet let list poslani Nam njega smert naznani Od tište dobe mati Nehala je jokati. JL * a m Cez kratke tri nedelje Je v rokah smerti bele Ti si oći brisala, Na glas je mať jokala. Govor' od nju, da vlažim Okó, serce vtolažim. S. Jenko Pomenki v zadevah slov. slovnika. Po pismu ćast gosp Lo Primčkovega, ktero smo pred ške prislovice „Gute Miene zum bo S|> přejeli, vendar i\che ne bomo tud nemški pr Ukaz c. k. ministerstva za dnarstvo od 10. t. m. p řekl i eu je stareje laške (lornbarško-benečanske krajcarje po 5 in 3 centime in po centimu, kteri so bili leta 1823 kovani, in naznanja, da pridejo k o n e c tega leta ob veljavo. H djali ad acta. Čeravno Slovenskem niso slišali dar svetujejo. naj bi vzeli G und 19, verstice 156, ki se glasi: „Vol, omenjeni gospod pr • • ke da n vensk .ki na ven • S ek iz 0 h P Mažuranićev „riecnik" tolmaci ravno z gute Miene maehen" ali „aus der Noth eine Tugend mach na pesme in kterega nemškim : „zum bosen Spiel în". Slo- nski bi se dalo to prav dobro reći Volj hl pr nevolji". lep za to opombico; res se tudi nam tako p in domaća zdi, da ne more skor bolj leta 1588, umerl 1638) gotovo ni biti SI Dobrovćanin (roj P emškega 19 Gute M itd ko je pel „I na što ga stegne sila. Volj hinit pri V Pogovori vredništva. Gosp. J. S. v H.: Zal nam je. da Vam moramo naznaniti. da poslanega pisma z bankovci vred nismo přejeli. Dnarjev brez recepisa ni nikoli varno pošiljati. Gosp. J. kakor je bilo ze izperva «rovorjenje. Čudno je res , da se pesmic se bomo že pohovořili. V. v C. Danica" se oarocuje tudi pri gosp. B laz niku. Zastran Odgovorni vrednik : Dr. JdneZ BleiweiS. Natiskar in založnik : JoŽef BldZnik.