TEDNIK TEDENSKO PEN DOGODJE 9. december 2022 št. 37/2022 UVODNIK POROČILO IZJAVA MEDNARODNI PEN CANKARJEVA NAGRADA DOGODKI KNJIGA št.37/2022 UVODNIK VOJNA NI HLADNA, VOJNA JE LEDENA Medtem ko so se mesta v bogatem delu sveta, kjer vojno spremljamo samo preko televizijskih ekranov, odela v božično okrasje in lučke žarijo v pričakovanju kot tisoč drobnih sonc, je Ukrajina v temi in mrazu. Prebivalci, ki so lani ob tem času živeli podobno kot mi, zmrzujejo in iščejo ure, ko imajo električni tok, da napolnijo mobilne telefone in akumulatorje luči. Tiran, ki se rad slika v ledenih kopelih in se drzne prekrižati in se ozreti v nebo k najvišjemu, je vzel lekcijo zgodovine ruske ali ukrajinske zime. Prebivalstvo hoče zlomiti z mrazom in mrakom, razdreti njihovo državo in voditelje pognati v beg. Nemogoče. Osvajalna vojna se mu ne bo izšla in leto obsorej ga ne bo več. Ostali pa bodo razrušeni domovi in razdejane družine, ki jim ne bo prizanašalo povojno nasilje. Samo da se bo preselilo med štiri stene in v možganske opne obupanih preživelih, ki bodo iskali pot v mir. Ukrajinci so pogumni ljudje. Te dni si dopisujem z Irino Starovoyt, ki je ukrajinska delegatka Odbora pisateljev in pisateljic na Bledu. Pred kakim mesecem so izvolili novo vodstvo Ukrajinskega PEN-a in predsednik je postal pisatelj in filozof Volodimir Jermolenko, tudi z njim si piševa. Njegov članek o vplivu ruske kulture na osvajalsko miselnost si lahko preberete v glasilu PEN/Opp. V svoji razpravi piše, da Rusija ni nikoli odgovarjala za stalinistične zločine, češ da so bili benigni v primerjavi s holokavstom. »Toda zločin, ki ni nikoli kaznovan, se bo znova in znova ponavljal. Vračal se bo in vračal, postal bo večni povratnik, duh smrti. Začarani krog. Zdajšnja nečloveška in noro kruta invazija na Ukrajino je vrnitev tega začaranega povratnika.« Ruska kultura je bila velikokrat nasprotna nasilju ruske politike, žal pa pogosto tudi njena sostorilka. Zaključi članek z mislijo, da bi bila kritika ruske kulture zdrava predvsem za Rusijo samo, saj bi kazala pot iz trenutne norosti. Vredno branja in razmisleka. Vprašanje, ki mi večkrat roji po glavi je, zakaj Slovenci in Slovani tako težko povezujemo imperializem z rusko kulturo. Gre za empatijo do slovanske duše? Ima kdo lahko razumevanje za slovanske duše, ki so ubijale može in fante v Srebrenici? Ali streljali na bežeče Sarajevčane kot na divjad, o čemer priča Zupaničev film Sarajevo safari? Zakaj se eni ljudje čutijo več od drugih? No, ruski vojaki, ki so obtičali v zimski Ukrajini na vzhodnem bregu Dnjepra in je njih oskrbovanje pod pritiskom ukrajinskih napadov slabo organizirano, bodo prav tako zmrzovali kot nesrečni prebivalci Kijeva in Lviva medtem, ko čakajo na 4 ure električnega toka. Tudi neskončna količina vodke ne bo mogla izruvati iz možganov misel na dom in vprašanje, kaj tukaj počnem in za koga se borim. Prav dobro pa vedo Iranci in Iranke, za koga in za katere pravice se borijo na protestih, ki jih kruti državni aparat ne more zadušiti ne glede na vso vojaško premoč. Odbor pisateljev in pisateljic za mir je pripravil izjavo, jutri, ob dnevu človekovih pravic, pa vabljeni v dvorano DSP/PEN, da prisluhnete branju slovenskih književnikov in književnic v podporo iranskim protestnikom pod geslom: ženske, življenje, svoboda. Če povzamemo besede iranske aktivistke: »Iranske ženske se pripravljamo, da se zoperstavimo policiji. Iranski režim ima puške in naboje, a jih je strah ženskih las. Ubili so Mahso Amini zaradi pramena las. Dajmo, začnimo lasno revolucijo. Naši lasje bodo zrušili islamistične diktatorje.« Ledena vojna se nadaljuje tudi na Kitajskem, kjer zapirajo študente, ki kvišku dvigujejo prazne liste papirja. Ne samo sporočila, ki jih aktivisti pretihotapijo mimo državne cenzure, celo prazen list ogroža partijski režim, od katerega se mnoge države vse bolj oddaljujejo. UVODNIK št.37/2022 Kakšen bo svet ob letošnjem božiču? V drugem adventu je leden in mračen. A v človeku upanje ne umre. Tako mi je prijateljica – ameriška pesnica včeraj poslala pesem, ki jo zaključuje z verzi: Polna luna pluje pod raztrganim oblakom žarki sija bledijo čez oble robove platoja na valovih nežnih barvnih tonov. Okrog so ribniki in smreke, roka v roki, nič orožja, v miru, ki je mogoč med nami plujemo proti svetli zimski cesti proti domu. Iz pesmi O, sveta luna, Judyth Hill Verjamem, da bi na to lunino barko tako kot jaz radi vzeli vse trpeče ljudi na tem svetu. Želim vam lep teden. Tanja Tuma, predsednica SC PEN PEN INTERNATIONAL – AN ILLUSTRATED HISTORY Vabimo vas k nakupu knjige, ki jo je ob jubileju pripravil Mednarodni PEN in v kateri ima naš center posebno mesto PEN INTERNATIONAL – AN ILLUSTRATED HISTORY z dodatkom o Slovenskem centru PEN v slovenščini. Format: 250 x 300 mm, trda vezava Obseg: 320 strani, barvno Maloprodajna cena: 59,00 € Cena za člane SC PEN: 30,00 € Avtorji: Ginevra Avalle, Jennifer Clement, Peter McDonald, Rachel Potter, Carles Torner, Laetitia Zecchini Avtorica slovenskega dodatka: Tanja Tuma Uredila: Carles Torner in Jan Martens Lektura slovenski del: mag. Lidija Golc Oblikovala: Thierry Julliand, MGIP _ T'ink Studio Bruselj, Fotografije v slovenskem delu: Rokopisna zbirka NUK, Janez Bogataj in Ivo Frbežar POROČILO št.37/2022 Lidija Golc Obirsko 2022 Letno srečanje Društva slovenskih pisateljev v Avstriji (DSPA) 3. december 2022 DSPA in SPD Valentin Polanšek vsako leto vabita na tradicionalno srečanje ljubiteljev slovenske literature, ki poteka v začetku oktobra na Obirskem; letos se je zaradi bolezni premaknilo na začetek decembra, torej prav na dan kulture, ko obeležujemo v Sloveniji neformalni praznik: in sicer od leta dva tisoč, od dvestote obletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Vsako leto se predavanj, druženja in kulturnega programa v gostilni Kovač na Obirskem zelo veselim, letos pa me je téma še posebej pritegnila: Pomen slovenske gledališke dejavnosti in literature za slovenski jezik in mlade na Koroškem. Uvodni pozdrav nove predsednice Amine Majetić me je posebej pobožal, saj se je spomnila tudi pokojne drage kolegice, pisateljice in društvene predsednice Anite Hudl. Drugi uvodničar je bil brumni dr. Gustav Brumnik, upokojeni sodnik v Železni Kapli in Borovljah, pred kratkim je prejel veliki častni znak Dežele Koroške. Od leta 1990 je predsednik SPZ, je pa tudi dolgoletni podpredsednik ZSO ter predsednik Slovenskega prosvetnega društva Valentin Polanšek na Obirskem. Tudi letos nas je pozdravil in nas umestil v okolje. Poslušali bi ga še, a se je moral začeti strokovni del srečanja. Dr. Andrej Leben, profesor na graški univerzi, je predstavil slovensko gledališče na Koroškem: gledališke skupine, avtorje in avtorice, abonmaje, ustvarjalce. Predavanje je bilo izredno zanimivo in sistematično, podprto s ppt-predstavitvijo. Dr. Leben pripravlja preglednice gledaliških dogodkov v Koroškem koledarju; zavedam se, da je v vsakem podatku veliko več kakor le zapis: je živi utrip izbire, nastajanja predstav, vaj zanje, so čakanja na premiere in ponovitve; podatki pomenijo več kakor zapis, v vsakem je stik s publiko, rast predstave in vseh soustvarjalcev, na odru in za njim. Letos (lani) sem si bila ogledala vse predstave, objavljene v spletnem Kinu v karanteni. In si o njih prebrala, kar se je dalo najti. Seveda je to premalo za pregledno poznavanje. -Gledališke in lutkovne skupine nam pomagajo oblikovati tudi Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Dr. Leben je predstavil publikacije, ki opozarjajo na razvoj slovenskega gledališča na Koroškem. Zelo se strinjam z analogijo, s katero je končal svoje predavanje: tako kot obstaja sigledal. org (spletna stran slovenskega gledališča, ki pa o gledališču onstran meja -- ta izraz spada že v kameno dobo, kajne Werner Wintersteiner? -- bolj molči kakor govori, kljub redkim izjemam. Vzporedno s sigledal.org bi lahko na Koroškem nastal slogled.at, kaj hitro bi lahko tekmovals sigledal.org. Ali s spletno stranjo DSPA, na kateri bi slogled.at lahko dobil domovinsko pravico. št.37/2022 POROČILO Pisatelj in tajnik Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling je predaval o tem, kako se lahko v daljšem času nastajanja spreminja gledališka predstava, v mislih je imel predvsem svoje delo Veter v grapah Korotana. Poudaril je, naj se predstava dotakne gledalcev; pri tem sme s katerimkoli svojim elementom pretiravati, ne sme pa biti umetna, izumetničena. Izražanje na odru naj bo spontano, dialogi razumljivi. Bele lise so lahko načrtovane in so celo zaželene, a jih v predstavi ne sme biti preveč. Ko sem ga poslušala, sem pomislila, da je tudi njegova kriminalka Ko se mačke ženijo, 2016, zelo uprizorljiva, saj je logično stopnjevana in že vsebuje veliko dialoga. Publika je čutila, da vsi trije predavatelji upoštevajo časovno omejitev, a znajo povzemati in opozarjati na bistveno. Tako je storil tudi Aljaž Pestotnik, ki raziskuje govorjeno, slišano, občuteno … večjezičnost v gledališču; kako se večjezičnost izraža, variante in menjave jezika, njene oblike, na primer latentno, implicitno in eksplicitno. Predavatelj je poglobil témo in napovedal nadaljevanje svojega dela s konkretnimi besedili in s konkretnim teatrom. Tako zastavljena predavanja so sprožila replike in pogovor o večjezičnosti v dramatiki, o narečju in identiteti, povezani z jezikom, ter o gledališču v šoli. Sodelovali smo dr. Miha Vrbinc (koroški Kozma Ahačič in urednik našega Rastja), prof. Diana Bilajac, mag. Lidija Golc, dr. Janko Malle. Včasih s srečanja kdo odide po dopoldanskem delu, tokrat smo ostali vsi, da prisluhnemo Janku Messnerju, kako govori v podjunščini, skozi telo in dušo znane igralke Lare Vouk. Pokržnikov Luka ne nagovarja le študentov, ampak kar vse nas. Lara, vsak tvoj nastop je drugačen, bolj avtentičen in živ, publiko vedno prepričaš. Tudi tokrat je bilo tako, saj te kar nismo spustili z odra. Nekateri udeleženci srečanja DSPA smo se za piko na i odzvali še vabilu Vilija Ošine in si v galeriji v Železni Kapli, v Kapelški pasaži Slovenskega prosvetnega društva Zarja, ogledali razstavo karikatur Najboljši OSKARfest. Bogat dan, ki zagotovo odmeva v vseh, ki smo se na Obirskem tudi letos udeležili srečanja DSPA. Na svidenje naslednje leto! Aljaž Pestotnik, Martin Kuclhing Alexander Dubovsky, Karikatura iz Ukrajine IZJAVA št.37/2022 IZJAVA O DOGAJANJU V IRANU 4. december 2022 Svoboda izražanja je v Iranu že več let pod hudim pritiskom, v zadnjih mesecih pa so jo vladni agenti zatiranja, ki so vedno bolj morilski: moralna policija in revolucionarne garde, skorajda izničili. Te sile so dobile pooblastila ne le za zapiranje, temveč tudi za mučenje in ubijanje. Ukrepi so uperjeni proti vsem družbenim skupinam, vendar so še bolj ostro usmerjeni proti ženskam, mladim, Kurdom in verskim manjšinam. Tako kot v Rusiji, na Kitajskem in v številnih drugih državah je oblast režima odvisna le od sposobnosti, da državljane ohranja v nenehnem strahu. Ukrepi policije in drugih militariziranih državnih organov, ki se z nasiljem zoperstavljajo nasprotovanju in opoziciji, niso opravičljivi. Uveljavljanje skladnosti z lastno vsiljivo družbeno agendo ni legitimna funkcija države. Tako kot njena zaveznica Rusija tudi iranska vlada resno tvega, da se bo popolnoma izolirala od mednarodne skupnosti in še bolj škodovala lastnemu ljudstvu. Odbor pisateljev in pisateljic za mir pri Mednarodnem združenju PEN poziva iransko vlado: - naj se odpove nadaljnjemu nasilju in ustrahovanju, zlasti nad ženskami in otroki - razpusti revolucionarno gardo in moralno policijo ter njunim pripadnikom prepove opravljanje vseh varnostnih nalog v prihodnje - naj odpravi vse omejitve poročanja o političnih in družbenih nemirih - naj odpravi vse predpise o oblačenju in osebnem videzu žensk - naj ponovno vzpostavi svobodno vlogo žensk v javnem življenju, enakovredne vlogi moških naj ponovno vzpostavi spoštovanje črke in duha Splošne deklaracije o človekovih pravicah v vseh vidikih odnosov med iransko vlado in njenimi državljani - naj ponovno vzpostavi možnost zakonitega izražanja drugačnega mnenja - verskega, kulturnega ali političnega - brez nevarnosti ustrahovanja ali kaznovanja. Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) naj spremlja ukrepe iranske države in obsodi vse oblike zatiranja svobode govora in svobode izražanja in druge oblike kršitev človekovih pravic. OHCHR bi moral ukrepati, da bi Odbor ZN za človekove pravice z imenovanjem posebnega poročevalca o kršitvah človekovih pravic v Iranu lahko zagotovil izvajanje Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah v tej državi. Čeprav je razpuščanje iranske policijske enote za moralo spodbudno, se represija ni zmanjšala, prav tako pa ni znakov, da bodo tisti v iranskih varnostnih silah za svoje nasilje odgovarjali pred sodiščem. Zato naši pozivi k resnim reformam ostajajo nespremenjeni. Odbor pisateljev in pisateljic za mir št.37/2022 MEDNARODNI PEN DNK analiza je 28. novembra potrdila, da je bilo v grobu št. 319 v gozdu Izjum najdeno truplo ukrajinskega pisatelja Volodimirja Vakulenka. Volodimirja Vakulenka ubili ruski okupatorji Po osvoboditvi Harkovske regije je svet izvedel za množično grobišče v gozdu Izjum: na enem mestu je bilo 447 trupel. Grob št. 319 je postal znan po zapisniku obredne službe v Izjumu, ki je imenu Volodimirja Vakulenka pripisal številko 319. Ker so pogrebi potekali v izrednih razmerah, je pisateljevo smrt lahko potrdila šele analiza DNK. Ekspertiza je trajala več mesecev. Predvsem organi pregona so zanikali informacije o tem, da je bil Volodimir Vakulenko pokopan v množičnem grobišču. 20. oktobra je tiskovni predstavnik harkovskega okrožnega tožilstva v etru nacionalnega televizijskega informativnega maratona sporočil, da so iz grobišča št. 319 ekshumirali truplo neznane ženske. MEDNARODNI PEN št.37/2022 Novica, da je bil ukrajinski pisatelj, aktivist in prostovoljec Volodimir Vakulenko skupaj s sinom Vitalijom ugrabljen v bližini Izjuma v okupirani regiji Harkov, se je prvič pojavila aprila. Kasneje je postalo znano, da je bil sin Volodimira izpuščen, vendar niti njegovi sorodniki niti prijatelji niso mogli priti do Volodimirjevih staršev v okupirani vasi Kapytolivka, zato ni bilo na voljo nobenih informacij o tem, kje se ta nahaja. Vakulenkove starše so končno našli septembra, ko so ukrajinske oborožene sile osvobodile Izjum in njegovo predmestje izpod ruske okupacije. Takrat je postalo znano, da so ruski okupatorji 22. marca prvič vstopili v dom Volodimirja Vakulenka. Družini so "zaradi preverjanja" odvzeli telefone, dokumente in ukrajinske knjige. Naslednji dan so Rusi odpeljali Volodimirja Vakulenka in njegovega sina Vitalija, ki ima diagnozo avtizma. Okupatorji so pisatelja slekli, da bi pregledali njegove tetovaže, in ga pretepli. Naslednji dan so Volodimirju in njegovemu sinu dovolili, da se vrneta domov. Takrat se je Vakulenko odločil, da bo svoj vojni dnevnik zakopal pod češnjo na vrtu. 24. marca okoli 11. ure dopoldne je avtobus z oznako Z, z izvlečenimi drsnimi vrati, pripeljal do hiše, kjer je Volodimir Vakulenko živel s sinom in njegovim očetom. Okupatorji so ga potisnili na avtobus in se odpeljali v smeri Izjuma. Od takrat nihče od Vakulenkovih sorodnikov ni videl ali slišal zanj. Volodimir Vakulenko se je rodil 1. julija 1972 v regiji Harkov. Je avtor 13 knjig, med katerimi so "Enopismenost" (2008), "Ti si ... ne" (2011), "Sončeva družina" (2011), "Mi, provinca!" (2011), "Mi, provinca! (2013). Njegov lastni žanr, ki vsebuje elemente postmodernizma, modernizma, neoklasicizma in logičnega absurda [...] VEČ Nekdanja žena Volodimirja Iryna Novitska je na svoji Facebook strani zapisala: "Danes zvečer smo starše Volodimirja Vakulenka obvestili, da je po rezultatih DNK analize v grobu št. 319 truplo njihovega sina." CANKARJEVA NAGRADA št.37/2022 Na podlagi 5. člena Akta o ustanovitvi Cankarjeve nagrade, ki je začel veljati 26. septembra 2019, in 24. in 25. člena Statuta Cankarjeve nagrade, ki je začel veljati 4. novembra 2019 upravni odbor Cankarjeve nagrade, ki ga sestavljajo predstavniki soustanoviteljev Slovenskega centra PEN, Univerze v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predstavnica donatorice nagrade Občine Vrhnika, objavlja JAVNI POZIV k podaji predlogov kandidatk in kandidatov za Cankarjevo nagrado za izvirna literarna dela v letu 2022 Na povezavi https://cankarjeva-nagrada.si/kategorija/javni-pozivi/ najdete vse podatke in potrebno, če se odločite, da boste pri Cankarjevi nagradi sodelovali kot predlagatelji. št.37/2022 POEZIJA Za ženske v Iranu Neža Vilhelm Z vami sem z vsem srcem. Močno vas podpiram. Delim novice. Širim zavedanje. Želim si, da mi tega ne bi bilo treba. Želim si, da bi bila z vami. Želim si, da bi bila v Iranu v prvih vrstah. Želim vam moč. Niste same. Niste brez moči. Ste navdih. Ste junakinje. Niste samo v Iranu. Povsod ste. Jaz sem ve. Ve ste jaz. DOGODKI št.37/2022 Francoski in frankofonski pesniški projekt v podporo kurdskim in iranskim ženskam Sodeluje Dragica Čarna VIDEO št.37/2022 DOGODKI Vabilo V ponedeljek, 12. decembra, ob 17. uri vas vabimo na Društvo slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Ljubljana) na literarno-pogovorno popoldne s češko pesnico in prevajalko Lenko Kuhar Daňhelovo. Z njo se bo pogovarjal slovenski tržaški pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Marko Kravos o češki sodobni literaturi, konkretneje o češki poeziji, in prevajanju med slovensko in češko kulturo. Lenka Kuhar Daňhelová je češka pesnica, prevajalka in publicistka. Izdala sedem lastnih knjižnih del – štiri pesniške zbirke, eno prozo ter dve knjigi z dokumentarno-feljtonistično tematiko. Objavlja v češčini, slovenščini, italijanščini, srbščini in poljščini. Posamezni cikli njene poezije so bili v različnih knjižnih, revijalnih in elektronskih virih objavljeni mdr. še v slovenščini, poljščini, srbščini, angleščini, italijanščini, francoščini, nemščini in madžarščini. Redno objavlja lastna in prevedena dela, recenzije ipd., in to v več revijah zlasti na Češkem, v Sloveniji in na Poljskem. V češčino je prevedla slovenske avtorje in avtorice, kot so Maja Vidmar, Stanka Hrastelj, Meta Kušar in Josip Osti, uredila in prevedla je tri antologije slovenske poezije. Je ustanoviteljica in predsednica avtorskega združenja Stranou/Ob robu ter mednarodnega festivala Evropski pesniki v živo (od 2008). Za prevode slovenskih avtorjev v češčino je leta 2013 prejela slovensko prevajalsko nagrado Lirikonov zlát, leta 2018 pa skupaj s Petrom Kuharjem tudi Pretnarjevo nagrado za ambasadorja slovenske literature in kulture. Več o o DSP rezidentki, pesnici in prevajalki Lenki Kuhar Daňhelovi si lahko preberete tukaj. Vabljeni, da se nam pridružite. št.37/2022 DOGODKI V četrtek, 15.12.2022 ob 18.00 bo na Cerju potekal pogovor z dobitnico nagrade MIRA Darinko Kozinc. Vodila ga bo Tanja Tuma. št.37/2022 DOGODKI MKL NOVA KNJIGA SKOZI KRITIKO S PETRO KORŠIČ: ODHAJANJE ZA ZAČETNIKE – CVETKA LIPUŠ PET / 9. DECEMBRA / 18:00 - 19:30 Knjižnica Otona Župančiča, dvorana Pogovor Poezijo Cvetke Lipuš, ki je za svojo prejšnjo zbirko Kaj smo, ko smo (Beletrina, 2015) prejela nagrado Prešernovega sklada, določa končna postaja, ki pa ni nujno vedno končna – smrt. Tokrat se odhajanje pojavi že v naslovu. O zamisli priročnika za razna odhajanja bo spregovorila s kritičarkama Petro Koršič in Klariso Jovanović. DOGODKI št.37/2022 V torek, 13.12. ob 19.00 bo v dvorani Slovanske knjižnice v Ljubljani (Einspielerjeva ul. 1) naša članica, pesnica, profesorica mag. Lidija Golc predavala o koroškem pisatelju in vsestranskem kulturnem delavcu, profesorju celovške slovenske gimnazije Janku Messnerju (13.12.1921 Dob pri Pliberku – 26.10.2011 Celovec). št.37/2022 DOGODKI MAŠINA POTUJE! PESMOMAT lahko ujamete na spodnjih dogodkih, lahko pa nas tudi povabite v svoj kraj. S poezijo naprej! S PESMOMATOM se lahko družite tudi, ko ne potuje po Sloveniji, ampak vas pričakuje doma, v hiši DSP/PEN na Tomšičevi 12. Če vam bo dolgčas ali če se boste znašli v mestu, pa se vam ne bo ljubilo spet iti na kavo, zavijte v hram literature, kjer vas bo PESMOMAT pričakal na hodniku pred vhodom v glavno pisarno. A pred tem preverite, ali je v tistem trenutku morda ravno na poti. 13.12.2022 (zvečer) Kulturno društvo gledališče Velenje Obeležitev 100-letnice rojstva Karla Destovnika Kajuha s pesmomatom Igor Divjak, Nejc Škorjanc 16.12.2022 (ob 18.00) TS 360 - Tržaško knjižno središče Pesmomat gre čez mejo in se predstavi slovenskim bralcem in bralkam v Trstu. Igor Divjak, Luna J. Šribar, pesniki in pesnice skupine Pero srce Konec decembra (zvečer) Knjigarna Libris, Koper Trije dobri možje v koprsko knjigarno Libris pripeljejo pesmomat. Igor Divjak, pesniki in pesnice skupine Pero srce 16., 17. in 18. februar 2023 Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani Informativni dan - pesmomat se predstavi bodočim študentom in študentkam računalništva Igor Divjak, Borut Batagelj št.37/2022 KNJIGA MONIKA ŽAGAR: DIŠI PO DOSEGLJIVEM Diši po dosegljivem je generacijski roman Monike Žagar, ki govori o odraščanju v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v tesnobnem ozračju hladne vojne. A hkrati je to čas, ko je v zraku čutiti olajšanje po skoraj petletni okupaciji Jugoslavije, življenjski standard se dviga, pralni stroj, televizor, avtomobil in telefon postajajo del vsakdanjika. Diši tudi čez mejo, kjer nastajajo rokenrol, drugačni filmi, dogajajo se demonstracije proti avtoritetam, gorijo modrci in krajšajo se krila. Roman o vesoljskih premikih v naših glavah. VEČ POGOVOR Z AVTORICO št.37/2022 KNJIGA ANDREJ PREDIN: ARLAN POD PREPROGO! ILUSTRIRAL PETER ŠKERL Na obali Večnega morja obleži deček. Premražen, hlipajoč. Le zakaj se ne spomni svojega imena? Kmalu izve, da se pod letečimi drobci prahu izrisuje dežela Pod preprogo. Dežela, v kateri se brezimni tujci brž znajdejo v nemilem primežu pošastnih Inšpektorjev in brezdanje pogoltnosti Razpoke. Teci, deček, teci, ga vzpodbudi dobrotljivi Uhankin glas – dečku, edinemu bitju z bijočim srcem, se na bregu pred grozečimi koraki pridruži zaveznik, rakec Izo. Stopite pod neskončno ravnino tnala neba in vdihnite ganljivo dogodivščino, ki ji jadro napenjajo sili prijateljstva in sočutja ter grenko vprašanje brezdomja. VEČ POGOVOR Z AVTORJEMA št. 37/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 37/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjančič Oblikovanje: Maja Ferjančič Leto izdaje: december 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplačna. POVEZAVA https://www.penslovenia-zdruzenje.si/tednik Naslovna fotografija: Andreas Dress