GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA (Sodaliasio dl S. Ermacora) Corizia - Via OrzonI 38 Poštni ček. rač.:Trieste 11-105- Ljubljana 20446 Koledar za I. 1925............ » » » 1926............. » » » 1927............. \ » » » 1928,, 1929., 1930........ Svetoletni koledar 1934 ......... Živi ogenj, življenje Pija X......... Jalen: Ovčar Marko, povest....... Rožencvet: Leteče copate, pravljice .... Proti novim svetovom, zgodovinske črtice . . Za Kristusa! Življenje p. Pro«ja...... Krasnov«Hrastnik: Pri podnožju Božjega prestola Finžgar: Strici, novela . . . >....... Bednarik Rado: Križem sveta....... Dr. Valjavec: Don Bosco, življenjepis . . . . Bertrand»Rejec: Sanguis martyrum, roman iz mu» čeništva prvih kristjanov ........ RaissBradač: Preužitkarji, povest...... Jaklič Fr.: Nevesta s ¡Korinja, dolenjska povest Kralj dr. J.: Socijalnm čitanka, zbornik poljudnih spisov o socijolnem vprašanju...... P. P.: Kolački, otroška čitanka s podobami , . Rustja inž. Jos.: Travništvo ........ Rustja inž. Jos.: Sadjarstvo ........ Sienkiewicz: Quo vadiš, II. del....... Vodopivec: Božji spevi, 92 pesmi za cerkveno leto, vezano............. Vodopivec: Gospodov dan, mašne in blagosl. pe» smi, vez. .............. Vodopivec: Svete pesmice, pesmarica . . . . Vodopivec: Svete pesmice, besedilo..... Vodopivec: Zdrava Marija, zbirka Marij, pesmi Ivan Trinko: Naši paglavci, povestice iz bens» škega pogorja............. Slavko Savinšek: Delavci, povest..... Narte Velikonja: Sirote, povest..... F. Terčelj: Mati uči otroka moliti, verski nauki Dr; Jos. Bitežnik: Nove postave, razlaga italijan» skega civilnega zakonika....... Dr. Ant. Kacin: Klasje, mladinska čitanka . . Marta Uršičeva: Družinska kuhinja, 500 receptov Molimof (molitve in svete pesmice) .... Tavčar Ivan: Visoška kronika (povest) . . . Brumat dr. Mirko: Čudodelnik, življenje sv. An» tona Padovanskega.......... Pisano polje, zbirka pesmi in črtic . ... Božji hlebčki, zgodbice za prvoobhajance . Rustja inž. Jos.: Gospodarsko berilo . . . šiljke ne sprejema Družba nikake odgovornosti, — Naročniki iz tuzemstva lahko poiljejo znesek v nepokvarjenih poštnih znamkah. Cena za 1 Cena za 1 iz v. s poštnino Izvod tuzem- ino- stvo zem. Lir Lir 4— 5.10 7— 3— 4.10 6— 4.— 5— 5.80 4— 4.40 5.80 4,— 4.40 4.80 3— 3.50 4— 4.50 5.20 — 2— 2.30 2.60 2.50 31— 3.50 2.80 3.40 3.80 3.50 4.20 5— 2,— 2.30 2.60 2— 2.30 2.60 2— 2.30 2.60 4.— 4.60 5— 3.— 3.30 3.60 2.— 2.30 2.60 3— 3.40 3.70 1.50 1.80 2— 2— 2.40 3.— 3— 3.40 3.70 6.—• 7— 8— 12,— 14.— 16— 14,— 16— 18— 15,— 16.20 18.40 1.— 1.30 1.60 15— 16.20 18.40 2— 2.40 2.80 2.— 2.50 3— 1.50 1.70 1.90 1.50 1.80 2.10 3.50 4.20 4.90 6— 6.70 7.40 5— 5.40 5.80 5— 5.40 _ 3.— 3.70 — 1.50 2— 2.50 4— 4.70 5^40 1— 1.30 1.60 2.20 2.70 5.40 Zrn nepriporočene pot SVETOLETNI KOLEDAR 1934 IZDALA GOR. MOHORJEVA DRUŽBA Z DOVOLJENJEM NADŠKOF. ORDINARIATA — GORIZIA Mtm m 8414 1 TISKALA KATOLIŠKA TISKARNA - G O RIZI A - 1933 NAVADNO LETO 193 4. Leto 1934. ima 365 dni, med temi 52 nedelj in 10 zapove* danih praznikov. Začne se in konča s ponedeljkom. Cerkveno leto se začne na prvo adventno nedeljo, dne 2. decembra. Štetje časa. Leta se štejejo po raznih načinih. Vsi katoliški narodi in mnogo drugih štejejo leta od Kristusovega rojstva. Letos bo 1933 let, odkar se je rodil Jezus Kristus. Julijanski koledar, ki ga imajo pravoslavci, se začenja tudi s Kristusovim rojstvom. Štetje pa zastaja za 13 dni za našim. 1. januar po julijanskem koledarju je isti dan kot 14. januar po našem. Starorimski koledar šteje leta od ustanovitve večnega mesta (po pisatelju Varronu). Ta doba se je menda začela dne 21. aprila 753. pred Kristusovim rojstvom. Od ustano« vitve je tedaj preteklo 2686 let. Židje štejejo leta od stvarjenja sveta. Letošnje leto je zanje 5694. po stvarjenju sveta. Muslimanska ljudstva pa štejejo čas od dneva, ko je njihov prerok Mohamed bežal iz Medine v Meko. To se je zgodilo 1. 581. po Kr. rojstvu. Torej bo za muslimane naše leto 1934. po njih štetju leto 1353. Posti in zdržki. 1. Pomladne (postne) kvatre 21., 23., 24. februarja. 2. Poletne (binkoštne) kvatre 23., 25., 26. maja. 3. Jesenske kvatre 19., 21., 22. septembra. 4. Zimske (adventne) kvatre 19., 21., 22. decembra. 1. Dnevi zgolj z d r ž k a (da se ne sme uživati meso, pa se sme večkrat najesti do sita) imajo *. 2. Dnevi zgolj posta (sme se uživati meso, pa se sme le enkrat do sita najesti) imajo t. 3. Dnevi strogegaposta (se ne sme uživati meso in se sme le enkrat do sita najesti) imajo tt. Razen tega naj se vsak vernik ravna po predpisih svoje škofije. Letni časi. Pomlad se začne dne 21. marca ob 8. uri in 28 min. Poletje se začne dne 22. junija ob 3. uri 48 min. Jesen se začne dne 23. septembra ob 18. uri 16 min. Zima se začne dne 22. decembra ob 13. uri 50 min. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči. Mlaj . . Prvi krajec Znaki za mesečne spremene. . . . . ® Ščip ali polna luna . . . . . i Zadnji krajec . . . © € Mrki solnca in lune. Letos bosta luna in sonce mrknili dvakrat. Pri nas bo viden le prvi lunin mrk, in še ta le delno. Lunin m! j k nastane le ob polni luni, in sicer kadar pade nanjo senca naše zemlje. Sončni m rk nastane, kadar stopi polna luna med zemljo in sonce ter ga tako popolnoma ali deloma zakrije. Dne 30. januarja bo delni lunin mrk: začetek ob 17.1, konec ob 18.214. Viden bo v severozahodnih delih Severne Amerike, po Severnem Ledenem morju, severnem Tihem oceanu, v Aziji, Avstraliji, po Indijskem oceanu, v Evropi in Afriki. Dne 13. in 14. februarja bo popolni sončni mrk: začetek 13. februarja ob 23-5, konec 14. februarja ob 4.11. Viden bo v vzhodni Aziji, v vzhodnih delih Indijskega oceana, na Sundskih otokih, v Avstraliji (izvzemši južni del), po Tihem oceanu in na severozahodni obali Severne Amerike. Dne 26. julija bo delni lunin mrk: začetek ob 11.54, konec ob 14.36. Viden bo v zapadnih delih Severne in Južne Amerike, po Tihem oceanu, po Južnem Ledenem morju, v Avstraliji, po Indijskem oceanu, v srednji in vzhodni' Aziji. , Dne 10. avgusta bo obročasti sončni mrk: začetek ob 6.51, konec ob 12.24. Viden bo v južni polovici Afrike, po južnovzhodnem Atlantskem in južnozahodnem Indijskem oceanu. Cerkveni zapovedani prazniki so razen navadnih nedelj še sledeči: Novo leto ali obrezov. Gospodovo, ponedeljek, 1. januarja. Sv.Trije kralji ali razglašenje Gospodovo, sobota, 6. januarja. Sv. Jožef, ženin D. M., ponedeljek, 19. marca. Velika noč ali vstajenje Gospodovo, nedelja, 1. aprila. Kristusov vnebohod, četrtek, 10. maja. Binkošti ali prihod sv. Duha, nedelja, 20. maja. Sv. Trojica, nedelja, 27. maja. Sv. Rešnje Telo, četrtek, 31. maja. Sv. Peter in Pavel, apostola, petek, 29. junija. Vnebovzetje Marije Device, sreda, 15. avgusta. Praznik vseh svetnikov, četrtek, 1. novembra. Brezmadežno spočetje Marije Device, sobota, 8. decembra. Božič ali rojstvo Gospodovo, torek, 25. decembra. Pepelnica ali začetek posta je v sredo 14. februarja. Od božiča do pepelnice je 51 dni = 7 tednov 2 dni. Nedelj v predpustu je 6; postni čas traja 46 dni. Z zvezdico (*) zaznamovani prazniki: svečnica, ozna* njenje Marije Device, velikonočni ponedeljek, binkoštni po* nedeljek, rojstvo Marije Dev., sv. Štefan niso več cerkveno zapovedani prazniki. Cerkveni prepovedani časi. — Obhajati ženitve je pre* povedano od 1. adventne nedelje do božiča, in od pepelnice do velikonočnega ponedeljka. Državni in civilni prazniki. Celodnevni civilni prazniki. — Vse nedelje in zapove« dani cerkveni prazniki. — 11. februar, obletnica konkordata. — 21. april, praznik dela. — 28. oktober, Marciia su Roma. — 4. november, obletnica zmage. Prazniki, na katere se delavnik skrči samo na dopoldne. — 8. januarja, rojstni dan kraljice Helene. — Pustni četrtek, ponedeljek in torek. — Velikonočni četrtek, velikonočna sobota in velikonočni ponedeljek. — 24. maja, napoved vojne. — 29. junija, obletnica smrti kralja Humberta. — 18. avgusta, god kraljice Helene. — 15. septembra, rojstni dan prestolonaslednika Humberta. — 2. novembra, vseh vernih duš dan. — 11. novembra, rojstni dan N. V. knalja. — 24. decembra, božični večer. — 31. decembra, Silvestrovo. Prazniki, ko se samo razobešajo državne zastave. — 4. januarja, obletnica smrti prve kraljice Italije. — 9. ja< nuarja, smrt kralja Viktorja Emanuela II. — 23. marca, usta* novitev fašjev. — 3. junija, praznik ustave, — 12. oktobra, obletnica odkritja Amerike. Vremenski ključ s katerim vsakdo utegne zvedeti za vreme vsega leta, ako le ve, kdaj se izpremeni luna (t. j.: ob kateri uri nastopi prvi krajec 1, ščip zadnji krajec ® in mlaj — Ta vremenski ključ je napravil zvezdoslovec J. \V. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839. spoznala za najbolj zanesljivega. — Pomeni pa, kadar se izpremeni luna: Ob uri Poleti Pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4 do 6 dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severozapadniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16 spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali jugozapadniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. — Leto se razdeli na dva dela t. j. na poletje in na zimo; za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo. «t:?»»:»»:.'««; št»»»»»»»»»!»}»»»»»}»;»»»:::» Kraljevska rodbina, Viktor Emanuel III., kralj Italije, rojen 11. novembra 1869, kralj od 29. julija 1900. Helena, kraljica, rojena kneginja črnogorska 8. januarja 1873, poročena 24. oktobra 1896. Kraljična Jolanda, rojena 1. junija 1901. Poročena z gro* fom Karlom Calvi di Bergolo. Kraljična Mafalda, rojena 19. novembra 1902. Poročena s princem Filipom iHesenskim. Humbert, princ piemontski, prestolonaslednik, rojen 15. septembra 1904., poročen z Marijo Jožico belgijsko. Kraljična Ivana, rojena 13. novembra 1907, poročena z bolgarskim kraljem Borisom III. Kraljična Marija, rojena 26. decembra 1914. Vojvoda Amedej d'Aosta, (sedaj stanuje v miramar« skem gradu). Vojvoda Aimon spoletski. Grof turinski Viktor Emanuel, kraljev bratranec. Vojvoda Alojz abruški, kraljev bratranec. Princ Ferdinand videmski, princ Filibert, vojvoda pistojski, princ. Margerita, princ Adalbert, vojvoda bergamski, princ. Marija Adelajda, princ Evgen Alfonz, vojvoda an* konski. CB M g O O O e >H S '—< 03 ^ « O O M H C T3 4J 'C O o O ti o »-1 r* -t-t C3 cn >N JANUAR Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 5 6 NOVO LETO. Obrezovanje Gospodovo. Ime Jezus. Makarij Aleksandrijski, opat. Genovefa, devica; Anter, papež. Tit, škof; Angela Folinjska, vdova. Edvard, kralj; Telesfor, m.; Emilijana, dev. Sveti Trije kralji. Razglašenje Gospodovo. Dvanajstletni Jezus v templju. (Lk 2, 42—52.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 7 8 9 10 11 12 13 1. po razglas. Gosp. Sv. družina. Valentin, šk. Severin, op.; Teofil, mučenec. ® Julij an, mučenec; Peter, škof. Pavel, puščavnik; Viljem, škof. Higin, p.; Pavlin Ogl., šk.; Božidar, opat. Ernest, škof; Alfred, opat; Arkadij, muč. Veronika Mil., dev.; Hilarij, cerkv. učenik. O ženitnini v Kani. (Jan 2, 1—11.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 14 15 16 17 18 19 20 2. po razglas. Gosp. Feliks Nolanisiki, duhov. Pavel Puščavnik; Maver, opat; Habakuk. ® Marcel, papež. Anton, puščavnik; Marijan, mučenec. Sv. Petra stol v Rimu. Priska, dev. muč. Marij in tovariši, mučenci. Fabijan in Sebastijan, mučenca. Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. (Mt 8, 1—13.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 21 22 23 24 25 26 27 3. po razglašenju Gosp. Neža, devica muč. Vincencij in Anastazij, mučenca. ' Zaroka Mar. Device. Rajmund Penjafortski. Timotej, škof; Evgenij, mučenec. Spreobrnjenje Pavla. Polikarp, škof; Pavla, vdova. Janez Zlatousti, cerkveni učenik. O delavcih v vinogradu. (Mt 20, 1—16.) Nedelja Poned. Torek Sreda 28 29 30 31 1. predpep. ned. Roger, Egidij in Odorik. Frančišek Šaleški, cerkveni učenik. Martina, dev., muč.; Hiacinta, dev. ® Peter Nolanski, spoznavalec.; Marcela, vd. LUNINE SPREMEMBE: C Zadnji krajec dne 8. ob 22.36 (lepo). © Mlaj dne 15. ob 14.37 (lepo in prijetno). 3 Prvi krajec dne 22. ob 12.50 (sneg in dež). ® Ščip dne 30. ob 17.31 (jasno in mrzlo). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 18.37. — Dolgost dneva od 8 ur 28 minut do 9 ur 24 minut. Dan zraste za 56 minut. DAVKI: Izobešeni so seznami davkoplačevalcev. Dobro jih preglej! FEBRUAR Četrtek Petek Sobota 1 2 3 Ignacij, škof., mučenec; Brigita, devica. Svečnica. Darovanje Gospodovo. * Blaž, škof, mučenec; Oskar, škof. Prilika o sejavcu in semenu. (Lk 8, 4—15.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 4 5 6 7 8 9 10 2. predpep. nedelja. Andrej Kortonski, šk. Agata, devica, mučenica; Album, škof. Tit, škof; Doroteja, devica, mučenica. Romuald, opat; Julijana, vdova. ri rainA Četr. f Petek tt Sobota f 1 2 3 Albin, škof; Antonina, mučenka. ® Simplicij, papež; Neža Praška. Kunigunda, cesarica; Marin, mučenec. Jezus izžeme hudiča iz mutca. (Lk 11, 14—28.) Nedelja Poned."" Torek "" Sreda Četr. Petek t" Sobota " 4 5 6 7 8 9 10 3. postna nedelja. Kazimir, sp.; Lucij, p. Janez Jožef od Križa, spoznavalec. Perpetua in Felicita, mučenki. Sredpostna. Tomaž Akvinski, c. uč. Janez od Boga, spoznavalec. € Frančiška Rimska. 40 mučencev; Makarij, škof. Jezus nasiti pet tisoč mož. (Jan 6, 1—15.) Nedelja Poned. " Torek Sreda Četr. Petek f f Sobota 11 12 13 14 15 16 17 4. sredpostna nedelja. Krištof Milanski. Gregorij Veliki, papež.; Bernard, škof. Teodora, muč.; Kristina, muč.; Rozina, vd. Matilda, kraljica; Pavlina. Klemen Mar. Dvorak, sp.; Ludovika M. ® Hilarij in Tacijan, mučenea. Patrik, škof; Jedert, devica. Judje hočejo Jezusa kamenjati. (Jan 8, 46—59.) Nedelja Poned. Torek t Sreda T Četr. f Petek tt Sobota t 18 19 20 21 22 23 24 5. postna, tiha ned. Ciril Jeruzalemski, c. uč. Jožef, ženin Device Marije. Aleksandra, mučenka. Benedikt, opat; Serapion, škof. Lea; Katarina Genovska. Marija sedem žalosti. Jožef Oriol. i Gabriel, nadangel; Simon, mučenec. Jezus jezdi slovesno v Jeruzalem. (Mt 21, 1—9.) Nedelja Poned. Torek "" Sreda Četr. Petek f Sob. f 25 26 27 28 29 30 31 6. postna, cvetna ned. Oznanjenje M. D. * Emanuel, mučenec; Maksima, mučenka. Janez Dam., cerkveni učenik; Rupert, škof. Janez Kapistran; Sikst III., papež. Vel. četrtek. Ciril, škof, mučenec. Vel. petek. Janez Klimak, opat. Vel. sobot a. Modest, škof; Benjamin. ® LUNINE SPREMEMBE: © Šcip dne 1. ob 11.26 (mrzlo, vetrovno). ® Zadnji krajec dne 8. ob 19.06 (sneg, vihar). ® Mlaj dne 15. ob 13.08 (sneg in dež). J Prvi krajec dne 23. ob 2.45 (sneg, vetrovno). © Ščip dne 31. ob 2.15 (sneg in vetrovno). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 8.28. — Začetek pomladi. — Noč in dan sta enako dolga. — Dolgost dneva od 10 uri 54 minut do' 12 ur 30 minut. Dan zraste za 1 uro 36 minut. DAVKI: Od 1.—8. preglej seznam dodatkov k direktnim davkom! S® S 1 H Hi 1 Jezus vstane od mrtvih. (Mt 16, 1—17.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 5 6 7 VELIKA NOČ. Vstajenje Gospodovo. Velikonočni ponedeljek. * Frančišek Pavi. Rihard, škof; Hionija, devica, mučenka. Izidor, škof. Vincencij Fererski; Irena, devica. Sikst I., papež; Krescenicija, devica. Herman Jožef, »poznavalec. ® Jezus se prikaže apostolom. (Jan 20, 19—31.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 8 9 10 11 12 13 14 1. povelikonočna, bela nedelja. Albert, škof. Marija Kleof.; Tomaž Tol., mučenec. Ecehiel, prerok; Mehtilda, devica. Leon Veliki, papež, cerkveni učenik. Julij I., papež; Angelus, spoznavalec. Hermenegild, mučenec; Ida, devica. Justin, mučenec; Valerij an in tov., muč. ® Jezus dobri pastir. (Jan 10, 11—16.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 15 16 17 18 19 20 21 2. povelik. nedelja. Helena, kr.; Teodor, m. Benedikt Jožef Labre, spoznavalec. Rudolf, mučenec; Anicet, papež. Varstvo sv. Jožefa. Leoni IX., papež; Ema, vdova. Viktor, mučenec. Anzelm, cerkveni učenik; Simeon, škof. 5 Jezus napoveduje svoj odhod. (Jan 16, 16—22.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 22 23 24 25 26 27 28 3. povelik. nedelja. Soter in Gaj, p. Vojteh (Adalbert). Jurij, mučenec; Fidelis Sigm., mučenec. Marko, evangelist. M. B. dobrega sveta. Klet in Marcelin, škofa. Peter Kanizij, cerkveni učenik. Pavel od Križa; Vitalij. Jezus obeta svetega Duha. (Jan 16, 5—14.) Nedelja Poned. 29 30 4. povelik. nedelja. Peter, muč.; Robert. ® Katarina Sienska, devica. LUNINE SPREMEMBE: <§" Zadnji krajec dne 7. ob 1.49 (mrzlo, mokro). • Mlaj dne 14. ob 0.57 (hladno). J Prvi krajec dne 21. ob 22.20 (lepo, prijetno). @l Ščip dne 29. ob 13.45 (spremenljivo). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 20.01. — Dolgost dneva od 12 ur 34 minut do 14 ur 4 minute. Dan zraste za 1 uro 30 minut. DAVKI: Drugi obrok davkov plačaj od 10.—18. Do 9. pa vloži mo= rebitni rekurz proti odmeri davka, ki je bil naznanjen v januarju! - H/ff Tfc. t - Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 5 Filip in Jakob ml., apostola. Atanazij, cerkveni učenik. Najdenje sv. križa. Aleksander, papež. Florijan, mučenec; Monika, vdova. Pij V., papež; Irene j, škof. Jezus uči o moči molitve. (Jan 16, 23—30.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 6 7 8 9 10 11 12 5. povel. ned.; Janez Ev. pred Later. vrati. @ Stanislav, mučenec. Prikazanje Mihaela, nadangela. > Križevo Gregorij Nac., cerkveni učenik. J Kristusov vnebohod. Antonin, škof. Frančišek Hier.; Mamert, škof. Pankracij in tovariši, mučenci. O pričevanju snetega Duha. (Jan 15, 26—27; 16, 1—4.) Nedelja Pon. Torek • Sreda Četrtek Petek * Sob. tt 13 14 15 16 17 18 19 6. povel. ned. Servacij, šk.; Peter Regalat. • Bonifacij, mučenec; Pashal I., papež. Izidor, kmet, spoznavalec; Zofija. Janez Nepomučan, mučenec; Ubald, škof. Bruno, škof; Pashal Bajlon, spoznavalec. Erik, kralj; Aleksandra, d.; Venancij, muc. Peter Celestin, papež; Pudencijana, devica. O svetem Duhu in o ljubezni (Jan 14, 23—31.) Nedelja Poned. Torek Sreda t Četrtek Petek tt Sobota t 20 21 22 23 24 25 26 BINKOŠTI. Prihod sv. Duha. Bernardin S. Binkoštni poned. * Feliks Kantal, spozn. i Emil; Julija, devica. K v a t r e. Deziderij, škof. Marija Devica, pomočnica kristjanov. Kvatre. Gregorij VII.; Urban, papež. K v a t r e. Filip Neri, spoznavalec. Jezusu je dana vsa oblast. (Mt 28, 18—20.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek 27 28 29 30 31 1. pobink. Presv. Trojica. Beda Častit., c. uč. Avguštin, škof; Viljem, opat. ® Marija] Magdalena Pazzi, devica. Ivana Orleanska, devica; Ferdinand, kralj. Presveto Rešnje Telo. Angela, devica. LUNINE SPREMEMBE: C Zadnji krajec dne 6. ob 7.41 (spremenljivo). 9 Mlaj dne 13. ob 13.30 (deževno). 1 Prvi krajec dne 21. ob 16.20 (lepo), ©j Ščip dne 28. ob 221-41 (lepo, prijetno). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 19.35. — Dolgost dneva od 14 ur 8 minut do 15 ur 18 minut. Dan zraste za 1 uro 10 minut. DAVKI: Čas za prošnjo za znižanje davka ali pa za oprostitev, če nisi več v službi, če ne opravljaš več obrti ali pa če moreš kako opravičiti zahtevo |po znižanju! - 11I1VT1 - J U L\ 1J Petek * Sobota 1 2 Fortunat, spoznavalec; Simeon, spokornik. Marcelin in tovariši, mučenci. Prilika o veliki večerji. (Lk 14, 16—24.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 3 4 5 6 7 8 9 2. pobink. nedelja. Klotilda, kr.; Pavla, dev. Frančišek Karmelske M. B.; Kvirin, šk. t Bonifacij, škof; Valerija, mučenka. Norbert, škof; Bertrand, škof. Robert, opat. Srce Jezusovo. Medard, škof; Maksim, škof. Primož in Felicijan, mučenca. Prilika o izgubljeni ovci in o izgubljenem denarju. (Lk 15, 1—10.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 10 11 12 13 ¡4 15 16 3. pobink. ned. Margareta, kr.; Bogomil, šk. Barnaba, apostol. Janez Fakund; Leon III., papež @ Anton Padovanski, spoznavalec. Bazilij, cerkveni učenik; Elizej, prerok. Vid in tovariši, mučenci. Jošt, opat; Frančišek Regij, spoznavalec. O čudežnem ribjem lovu. (Lk 5, 1—11.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 17 18 19 20 21 22 23 4. pobink. nedelja. Adolf, šk.; Lavra, dev. Efrem Sirski, cerkveni učenik. Julij ana, d.; Gervazij in Protazij, mučenca. Silverij, papež; Mihelina. J Alojzij, spoznavalec. Ahacij, m.; Pavlin Nol., šk., varuh mladine. Agripina, devica, mučenka. O grehu v misli in besedi. (Mt 5, 20—24.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24 25 26 27 28 29 30 5. pobink. nedelja. Kres. Rojstvo Jan. Krst. Viljem, opat; Henrik, škof. Janez in Pavel, mučenca; Vigilij, škof, muč. Hema (Ema), vdova; Ladislav, kralj. ® Irenej, škof, mučenec. Peter in Pavel, apostola. Spomin sv. Pavla; Oton, spoznavalec. LUNINE SPREMEMBE: C Zadnji krajec dne 4. ob 13.53 (spremenljivo). ® Mlaj dne 12. ob 3.12 (veter in dež). 1 Prvi krajec dne 20. ob 7.37 (vetrovno, spremenljivo). © Ščip dne 27. ob 6.08 (spremenljivo). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje raka dne 22. ob 3.48. — Začetek poletja. Dolgost dneva od 15 ur 18 minut do 15 ur 36 minut Dan zraste do 21. za 18 minut in se do 30. zopet skrči za 3 minute. DAVKI: Od 10__18. plačaj tretji obrok davka! JULI) Jezus nasiti štiri tisoč mož. (Mk 8, 1—9.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 5 6 7 6. pobink. nedelja. Presveta Rešnja Kri. Obiskanje Marije Device. Leon II., papež. @ Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, slov. apostola. Izaija, prerok; Dominika, mučenka. Vilibald, škof. O lažnivih prerokih. (Mt 7, 15—21.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 8 9 10 11 12 13 14 7. pobink. ned. Evgenij III.; Elizabeta, kr. Nikolaj in tovariši, mučenci. Amalija, devica; Veronika Jul., devica. Pij I., papež; Olga; Savin, mučenec. • Mohor in Fortunat, mučenca. Anaklet, papež, mučenec. Bonaventura, škof in cerkveni učenik. O krivičnem hišniku. (Lk 16, 1—9.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 15 16 17 18 19 20 21 8. pobink. nedelja. Henrik I., kr.; Vladimir. Devica Marija Karmelska. Aleš, spoznavalec; Marcelina, devica. Friderik, mučenec. Vincencij Pavlanski, spoznavalec. > Marjeta, dev., muč.; Hieronim: Emil, spozn. Prakseda, mučenka; Danijel, prerok. Jezus joka nad Jeruzalemom. (Lk 19, 41—47.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 22 23 24 25 26 27 28 9. pobink. ned. Marija Magdalena, spokorn. Apolinarij, škof, mučenec; Liborij. Kristina, devica, mučenka. Jakob, apostol; Krištof, mučenec. Ana, mati Marije Device. ® Rudolf in tovariši, mučenci; Pantaleon, muč. Viktor, papež; Nazarij in tovariši, mučenci. Prilika o farizeju in cestninarju. (Lk 18, 9—14.) Nedelja Poned. Torek 29 30 31 10. pobink. ned. Marta, dev.; Beatrika, muč. Abdon in Senen, mučenca. Ignacij Loj ola, spoznavalec. LUNINE SPREMEMBE: <£ Zadnji krajec dne 3. ob 21.28 (dež in hladno). • Mlaj dne 11. ob 18.06 (lepo). J Prvi krajec dne 19. ob 19.53 (spremenljivo), (g) Ščip dne 26. ob 13.09 (veliko dežja). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje leva dne 23. ob 14.42. — Začetek pasjih dni. — Dolgost dneva od 15 ur 32 minut do 14 ur 44 minut. Dan se skrči za 48 minut. DAVKI: Objavljeni so dodatki k direktnim davkom. Čas za utok proti odmeri davka od premičnega bogastva (dohodnine), ako se ti zdi to opravičeno. - T* -- Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 Vezi svetega Petra, apostola. Porciunkula. Alfonz M. Liguori, c. uč. € Najdenje sv. Štefana; Lidija, vdova. Dominik, spoznavalec. Jezus ozdravi gluhonemega. (Mk 7, 31—37.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 5 6 7 8 9 10 11 11. pobink. ned. M. D. Snežnica. Ožbolt, kr. Gospodovo spremenjenje. Sikst II., papež. Kajetan, spoznavalec; Donat, škof, mučenec. Ciriak, Larg in Smaragd, muoenci. Janez Vianney, spoznavalec; Roman. Lavrenicij, mučenec; Hugo, škof. • Tiburcij, mučenec; Suzana, devica. Prilika o usmiljenem Samarijanu. (Lk 10, 23—37.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 12 13 14 15 16 17 18 12. pobink. ned. Klara, dev.; Hilarija, muč. Janez Berhmans, spozn.; Kasijan, mučenec. Evzebij, spoznavalec; Atanazija, vdova. Vnebovzetje Marije Device. Tarzicij, muč. Rok, spoznavalec; Joahim, oče Marije Dev. Hiacint, spoznavalec; Julijana, devica. Helena, cesarica; Agapit, mučenec. * Jezus ozdravi deset gobavih. (Lk 17, 11-—19.) Nedelja Poned. Torek Sredi» Četrtek Petek * Sobota 19 20 21 22 23 24 25 13. pobink. ned. Ludovik T., šk.; Julij, muč. Bernard, opat; Samuel, prerok. Ivana Frančiška Šantalska, vdova. Timotej, mučenec; Hipolit, škof. Srce Marijino. Filip Benicij, spoznavalec. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. ® Ludovik, kralj; Patricija, devica. O božji previdnosti. (Mt 6, 24—33.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * 26 27 28 29 30 31 14. pobink. ned. Zefirin, p.; Bernard Ofiški. Jožef Kal., spoznavalec. Avguštin, cerkveni u cenik; Hermes, muč. Obglavljenje Janeza Krstnika. Sabina, muč. Roža Limanska, devica; Feliks, spoznavalec. Rajmund, spoznavalec; Izabela, devica. & LUNINE SPREMEMBE: C Zadnji krajec dne 2. ob 7.27 (spremenljivo). # Mlaj dne 10. ob 9.46 (spremenljivo), j Prvi krajec dne 18. ob 5.33 (deževno). @ Ščip dne 24. ob 20.37 (lepo, prijetno), f Zadnji krajec dne 31. ob 20.40 (lepo). ZAPISKI Solr.ce stopi v znamenje device dne 23. ob 21.33. — Konec pasjih dni. — Dolgost dneva od 14 ur 42 minut do 13 ur 17 minut. Dan se skrči za 1 uro 29 minut. DAVKI: Od 10—18. plačaj četrti obrok davkov. SEPTEMBER Sobota 1 1 Egidij (Tilen), opat; Verena. Jezus obudi mladeniča v Najmu. (Lk 7, 11—16.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 2 3 4 5 6 7 8 15., angelska ned. Štefan, kr.; Maksima, m. Evfemija, Doroteja in tovarišice, mučenice. Rozalija, devica; Ida, grofinja. Lavrencij Just., škof. Caharija, prerok; Peregrin. Marko in tov., mučenci; Regina, dev., muč. Rojstvo Marije Device. * Adrijan, mučenec. Vodenični. 0 ponižnosti. (Lk 14, 1—11.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 9 10 11 12 13 14 15 16. pob. ned. Peter Klaver sp.; Serafina. ® Nikolaj ToL, spozn.; Pulherija, cesarica. Prot in Hiacint, mučenca; Emilij an, škof. Ime Marija. Gvido, spoznavalec. Virgilij, mučenec; Notburga, devica. Povišanje sv. križa. Ciprijan, škof, mučenec. Marija Devica sedem žalosti. Nikomed, m. O največji zapovedi. Mesija, sin Davidov. (Mt 22, 34—46.) Nedelja Poned. Torek Sreda t Četrtek Petek tt Sobota t 16 17 18 19 20 21 22 17. pobink. ned. Kornelij, p.; Ljudmila, i Lambert, škof; Rane sv. Frančiška. Jožef Kupertin, spozn.; Zofija in tov., muč. K v a t r e. Januarij in tov., m.; Konstancija. Evstahij in tovariši, mučenci. Kvatre. Matej, apostol in evang.; Jona. K v a t r e. Tomaž Vilanski, škof. Jezus ozdravi mrtvoudnega. (Mt 9, 1—8.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 23 24 25 26 27 28 29 18. pobink. ned. Linus, papež; Tekla, d. © Marija Devica, rešiteljica ujetnikov. Kamil in tovariši, mučenci. Ciprijan in Justina, mučenca. Kozma in Damijan, mučenca. Venčeslav, kralj, mučenec. Mihael, nadangel. Prilika o kraljevi ženitnini. (Mt 22, 1—14.) Nedelja 30 19. pobink. ned. Hieronim, cerkv. učenik. € LUNINE SPREMEMBE: # Mlaj dne 9. ob 1.20 (prijetno). } Prvi krajec dne 16. ob 13.26 (spremenljivo). © Ščip dne 23. ob 5.19 (dež, hladno). ® Zadnji krajec dne 30. ob 13.29 (veliko dežja). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23, ob 18. 46. — Začetek jeseni. Dan in noč sta enako dolga. — Dolgost dneva od 13 ur 14 mi* nut do> 11 ur 40 minut. Dan se skrči za 1 uro 34 minut. DAVKI: Pred 20. se razobesijo seznami oseb, ki so podvržene davku od premičnega bogastva. i OKTOBER Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 5 6 Remigij, škof. Angeli varihi. Terezika Deteta Jezusa, devica. Frančišek Serafski, spoznavalec; Edvin. Placid in tovariši, mučenci. Brunon, spoznavalec; M. Frančiška. Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika. (Jan 4, 46—53.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 7 8 9 10 11 12 13 20. pobink., roženvenska. M. D., Kr. rož. v. Brigita, vdova; starček Simeon. ® Dionizij in tovariši, mučenci. Frančišek Borgia, spozn.; Daniel in tov., m. Materinstvo Matere božje. Nikazij. Maksimlijan, škof; Serafin, spoznavalec. Edvard, kralj. Prilika o neusmiljenem hlapcu. (Mt 18, 23—35.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 14 15 16 17 18 19 20 21. pobink. nedelja. Posvečevanje cerkva. Terezija, devica; A vreli j a, dev., muč. i Gal, opat. Margareta Marija Alakok; Hedviga, vdova. Luka, evangelist; Julijan, puščavnik; Just, m. Peter Alkantara, spoznavalec; Etbin, opat. Janez Kancijan, spozn.; Felicijan; Vendelin O davku cesarju. (Mt 22, 15—21.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 21 22 23 24 25 26 27 22. pobink., misijonska, ned. Uršula in tov. Kordula, mučenica; Fides. @ Klotilda, muč.; Jožefina, d.; Severin, škof. Rafael, nadangel; Kristina. Krizant in Darij a, muč.; Krispin, mučenec. Evarist, papež. Frumencij, škof.; Antonija, devica. Jezus obudi Jajrovo hčer. (Mt 9, 18—26.) Nedelja Poned. Torek Sreda ft 28 29 30 31 23. pobink. ned. Kristus Kralj. Cirila, d. m. Narcis, škof; Ida, devica. Alfonz Rodriguez, spoznavalec. € Volbenk, škof; Krištof, m.; Lucila, devica. LUNINE SPREMEMBE: # Mlaj dne 8. ob 16.05 (spremenljivo). ) Prvi krajec dne 15. ob 20.29 (prijetno). © Ščip dne 22. ob 16.01 (lepo, hladno). C Zadnji krajec dne 30. ob 9.22 (spremenljivo.) ZAPISKI Solnce stopi v znamenje škorpijona dne 24. ob 3.37. — Dolgost dneva od 11 ur 38 min. do 10 ur 2 min. Dan se skrči za 1 uro 36 min. DAVKI: Plačaj peti obrok davkov od 10,—18.! NOVEMBER Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 Praznik vseh svetnikov. Spomin vernih duš; Just, mučenec. Viktorin, škof; Hubert, škof. Jezus pomiri vihar na morju. (Mt 8, 23—27.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 4 5 6 7 8 9 10 24. pobink., zahvalna ned. Karel Bor.; Vital. Caharija in Elizabeta; Emerik, kralj. Lenart; Jelena, devica. Janez Gabriel Perb., m.; Engelbert, škof. ® Bogomir, škof; Klavdij in tov. Teodor, mučenec. Andrej Avelin., spoznavalec; Trifon, muč. Prilika o pšenici in ljuljki. (Mt 13, 24—30.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 11 12 13 14 15 16 17 25. pobink. ned. Martin, škof. Martin, papež; Avrelij, škof. Stanislav Kostka, spoznavalec. Jozafat Kunčevič, škof, mučenec. i Jedert, d.; Leopold, kralj.; Albert Vel., c. uč. Edmond, škof; Otmar, opat. Gregorij Čudodelnik, škof; Viktorija, muč. Prilika o gorčičnem zrnu in kvasu. (Mt 13, 31—35.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 18 19 20 21 22 23 24 26. pobink. ned. Odon, opat; Roman, muč. Elizabeta, kraljica; Poncijan, papež. Feliks, spoznavalec. Darovanje Marije Device. ® Cecilija, devica, muoenka. Klemen, papež, mučenec; Felicita, mučenka. Janez od Križa, spoznavalec; Krizogon. O razdejanju Jeruzalema in poslednji sodbi. (Mt 24, 15—35.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * 25 26 27 28 29 30 27. pobink. ned. Katarina, d. m.; Mozes, m. Konrad, šk.; Silvester, op.; Leonard Portom. Virgilij, škof; Bernardin Foški, spoznavalec. Gregorij III., papež; Jakob iz Marke, spozn. Saturnin, mučenec; Gelazij, papež. € Andrej, apostol. LUNINE SPREMEMBE: ® Mlaj dne 7. ob 5.44 (dež, hladno). ) Prvi krajec dne 14. ob 3.39 (mrzlo in dež), (fj Ščip dne 21. ob 5.26 (dež ali sneg). C Zadnji krajec dne 29. ob 6.39 (spremenljivo). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje strelca dne 23. ob 0.45. — Dolgost dneva od 10 ur 0 minut do 8 ur 46 minut. Dan se skrči za 1 uro 14 minut. Sobota 1 1 Edmund in tovariši, mučenei; Eligij, škof. O poslednji sodbi. (Lk 21, 25—33.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 2 3 4 5 6 7 8 1. adventna nedelja. Pavlina, mučenica. Frančišek Ksaverij, »poznavalec. Barbara, devica, mučenka. Saba, opat; Krispin, mučenec. Miklavž (Nikolaj), škof. ® Ambrozij, škof in cerkv. učenik; Urban, šk. Brezmadežno spočetje Marije Device. Janezova učenca pri Jezusu. (Mt 11, 2—10). Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 9 10 u 12 13 14 15 2. adventna ned. Peter Fourier, šk.; Delfina. Lavretanska Mati božja. Melhijad, p., muč. Damaz, papež; Hugolin, papež. Aleksander, mučenec; Maksencij, mučenec. Lucija, dev., muč.; Otilija, devica. 5 Konrad Of.; Spiridion, opat. Kristina, dekla; Valerijan. Jan. Krstnik pričuje o Kristusu. (Jan 1, 19—28.) Nedelja Poned. Torek Sreda f Četrtek Petek tf Sobota f 16 17 18 19 20 21 22 3. adventna nedelja. Evzebij, škof; Albina. Lazar, škof; Vivina, devica. Gracijan, škof; Teotim, mučenec. K v a t r e. Urban V.; Favsta, vdova. Evgenij in Makarij, mučenca. ® K v a t r e. Tomaž, apostol; Severin, škof. K v a t r e. Demetrij; Flor, mučenec. Jezus oznanja pokoro. (Lk 3, 1—6.) Nedelja Pon. ft Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 23 24 25 26 27 28 29 4. adventna nedelja. Viktorija, devica. Adam in Eva; Hermina, devica. BOŽIČ. Rojstvo Gospodovo. Štefan, prvi mučenec; * Marin, mučenec. Janez Evangelist, apostol. Nedolžni otročiči. Kastor, mučenec. @ Tomaž, mučenec; David, kralj. Kristus je znamenje, ob katerem se ločijo duhovi. (Lk 2, 33—40.) Nedelja Poned. 30 31 Nedelja po božiču. Evgenij, šk.; Liberi j, šk. Silvester, papež; Melanija; Pavlina, muč. LUNINE SPREMEMBE: ® Mlaj dne 6. ob 18.25 (lepo, suho). } Prvi krajec dne 13. ob 11.52 (mrzel veter). © Ščip dne 20. ob 21.53 (mrzlo, jasno). C Zadnji krajec dne 29. ob 3.08 (sneg in veter). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 13.50. —■ Začetek zime. — Dolgost dneva od 8 ur 44 minut do> 8 ur 24 minut. Najkrajši dan, najdaljša noč. — Dan se skrči do 22. za 20 minut in zraste zopet do1 31. za 4 minute. DAVKI: Od 10.—18. plačaj zadnji obrok davkov. V tem mesecu daj potrditi obrtno dovoljenje. O PRISTOJBINAH. Pristojbine se plačujejo pri registrskem uradu, kamor je treba pred» ložiti vsako pogodbo najkasneje 20 dni po njeni izstavitvi. Spisov, ki niso bili predloženi pravočasno v registracijo, ne moremo uveljaviti pred sod» nijo, dokler ni bila izvršena registracija in plačana poleg pristojbine še ve« lika kazen. I. NAJVAŽNEJŠE O MENICAH. Izterjevalno postopanje pri neplačanih menicah je zelo hitro. V nekaj dneh ima menični dolžnik rubež v hiši. Zato sedemkrat dobro premisli, preden podpišeš menico! Glede na pristojbine razlikujemo: a) menice, ki zapadejo v plačilo najkasneje v 4 mesecih; b) menice, kojih zapadlost leži med 4 in 6 meseci; c) menice, ki zapadejo v plačilo po 6 mesecih; č) menice, na katerih ni dneva zapadlosti (bianco s menice). Pristojbine za menice pod c) in č) so enake. Pri menicah pod č) označimo zapadlost na sledeče načine: 1. na vpogled (a vista). Taka menica zapade v plačilo takoj, ko jo upnik predloži dolžniku. 2, določeno število dni ali mesecev po vpogledu. Če je plačilni dan n. pr. 1 mesec po vpogledu, jo mora dolžnik plačati 1 mesec po onem dnevu; ko mu je bila predložena na vpogled. Dan predložitve na vpogled mora dolžnik označiti in potrditi na menici s svojim podpisom. Menični upnik mora menice z zapadlostjo pod 1) in 2) predložiti dolž« niku najkasneje v 1 letu po> dnevu izstavitve, sicer izgubi pravico do regresa, če menični dolžnik odreče plačilo. 3. menica In bianco. Na taki menici ostane prostor, kjer se napiše dan zapadlosti, prazen. Menični upnik predloži menico v plačilo, kadar hoče; izpolniti mu je treba le dan zapadlosti. Takih menic se moramo zelo varovati, posebno če ne vemo natančno, s kom imamo opravka. Važno! Po novejših predpisih mora biti tudi na bianco—menicah na» veden dan izstavitve. V petih letih pa je treba take menice obnoviti. Potrdila o prejemu menične svote ni treba še posebej kolkovati, ker je kolek že vštet v ceni menice. Spodaj navedene pristojbine veljajo za menice izstavljene in plačljive v tuzemstvu, kakor tudi za menice, ki so bile izstavljene v inozemstvu in so plačljive v tuzemstvu, a niso 'bile v inozemstvu kolkovane. Za menice izstavljene v tuzemstvu in plačljive v inozemstvu, dalje za menice izstavljene in kolkovane v inozemstvu a plačljive v tuzemstvu, se plača le polovična pristojbina. a) Menice, ki zapadejo v 4 mesecih, stanejo: za zneske do L 200.—.........L —.30 za zneske od L 200.01 do L 400.—......L —50 za zneske od L 400.01 do L 600,—......L —.70 za zneske od L 600.01 do L 800,—......L —90 za zneske od L 800.01 do L 1000,—......L 1.10 za zneske nad L 1000— se plača L 1__od vsakih L 1000.— ali odlomka od L 1000.—. b) Menice, ki zapadejo med 4 in 6 meseci, stanejo za zneske do L 200.—- 200.01 do L 400— 400.01 do L 600— 600.01 do L 800,— 800.01 do L 1000— za zneske od za zneske od za zneske od za zneske od za zneske nad L 1000. 1000 lir. L L L —50 —.90 1.30 1.70 2.10 se plača L 2— od vsakih 1000 lir ali odlomka od c) č) Menice z zapadlostjo nad 6 mesecev in menice in bianco stanejo: za zneske do L za zneske od L za zneske od L za zneske od L za zneske od L za zneske nad L 1000 lir. 200— . 200.01 do 400.01 do 600.01 de 800.01 do 400— 600,— 800— 1000— —.90 1.70 2.50 3.30 4.10 1000— se plača L 4.— od vsakih 1000 lir ali odlomka od Pri vseh menicah nad L 1000.— je treba doplačati še stalno pristojbino 10 stotink za kolek pobotnice. Nepravilno kolkovane menice nimajo pravne veljave. II. KNJIGE. Trgovski zakon predpisuje sledeče knjige: 1. Dnevnik (Libro giornale). Vsako polo (4 strani) kolkujemo s kolkom 10 st. Ta kolek prepečati registrski urad. Prvo vidiranje pri tribunalu oziroma preturi stane: do 200 strani..... L 10— od 201 do 400 strani L 12— nad 400 strani..... L 35— Letno vidiranje: do 200 strani..... L 6— od 201 do 400 strani .... L 12— nad 400 strani ..... L 35— 2. Inventarna knjiga (Libro degli inventari). Pristojbine za kolkovanje in vidiranje so enake kakor za dnevnik. In* ventarne knjige pa ni treba predlagati v letno vidiranje. 3. Kopirna knjiga (Copialettere). Kolek za kopirne knjige do 400 strani znaša L 3.—. Za vsakih nadaljnih 100 strani ali odlomek 100 strani L 1.—t, Vidiranje pred začetkom rabe za vsakih 100 strani oziroma odlomek «d 100 strani L 3—. Kopirna knjiga se ne predlaga v letno vidiranje. Zadruge morajo imeti poleg navedenih knjig še: 1. knjigo deležev; 2. zapisnik sej načelstva in nadzorstva; 3. zapisnik občnih zborov. Za kolkovanje in vidiranje veljajo ista določila kakor za inventarno knjigo. 4. Hranilne knjižice kolkujemo, da nalepimo na vsako palo (4 strani) kolek za 50 stotink. Knjižice tekočih računov in posojilne knjižice kolkujemo, če ne ob« segajo vee kakor 5 pol, s kolkom za L 2.—; če obsegajo več kot 5 pol, kol» kujemo vsako polo (4 strani) s 50 stot. Kolke prepečati registrski urad. 5. Računske izvlečke, prepise računov, obvestila o bremenopisih in dobropisih na tekočem računu, potrdila o pravilnosti računskega izvlečka, kolkujemo s stalno pristoj« bino 20 st. 6. Potrdila, pobotnice, račune, sezname in podobne listine med zasebniki, zasebniki in trgovci, kolkujemo: za zneske do L 100.— s kolkom L —.10: za zneske od L 100.01 do L 1000,— s kolkom L —,50; za zneske od L 1000,01 do L 3000,— s kolkom L 1.—; za zneske od L 3000,01 do L 6000.— s kolkom L 2.—; za zneske od L 6000.01 do 10000.— s kolkom L 3,— itd. za vsakih 1000 lir ali odlomek od 1000 lir 30 stot. več. Kolek je treba vedno zaokrožiti na lire navzgor. Za zneske nad 200.000 lir velja stalna pristojbina 60 lir. III. PROMETNE PRISTOJBINE (TASSA SCAMBIO). za zneske do L 100.— za vsakih L 20.— ali ulomek . . L 0.50 za zneske do L 1000.— za vsakih L 50.— ali ulomek . . L 1.25 za zneske nad L 1000.— za vsakih L 100.— ali ulomek L 2.50 Če prometna pristojbina presega L 500.—, se mora plačati po poštnem tek. računu na pristojni registrski urad. Plačilo mora izvršiti izstavitelj računa. Važno je, da mora trgovec izstaviti, najkasneje peti dan od dneva iz« ročitve ali odpošiljatve blaga, pravilno kolkovan račun v dveh izvodih, ka» terih enega izroči kupcu. Odposlani kakor tudi prejeti računi morajo biti opremljeni s tekočo številko. Hraniti jih morata kupec in prodajalec pet let. Potrdila o plačilu računa ali zneska na račun, napisana na pravilno kol» kovanem računu, so prosta vsakega nadaljnega kolka. Prometna pristojbina se računa tudi od zneska zaračunane ovojnine ali predplačanih prevoznih troškov. Znesek zaračunane in predplačane pošt= nine se mora kolkovati z navadnim kolkom. Za ovojnino in prevoz v zvezi z blagom, ki je prosto prometnega davka, se ne plača prometna pristoj* bina temveč se računa navaden kolek. Tudi blago, ki se nakupi za vporabo v podjetju samem, je podvrženo prometni pristojbini (n. pr. pisarniške potrebščine). Izmenjava blaga med centralo in podružnicami ni podvržena prometni pristojbini. Morajo pa biti podružnice pravilno vpisane v seznamu trgovske zbornice1. Blago, namenjeno za izvoz v inozemstvo, je prosto prometne pristoj» bine, vendar (je treba prilepiti na račun navaden kolek. Vsak trgovec, obrtnik, industrijalec, trgovska družba ali zadruga, ki je vpisana v davčnih seznamih v kategoriji B za obdačljiv dohodek v znesku nad L 15.000.—, mora otvoriti poštnostekoči račun in vinkulirati v korist finančne uprave kavcijo v znesku L 500,— oziroma L 1000.—, če obdačljivi dohodek v kategoriji B presega L 25.000.— Za les, živino, tekstilne izdelke veljajo posebna določila, ki se pa mno» gokrat spreminjajo. POŠTNE PRISTOJBINE. Pisma, navadna za vsakih 15 gramov......L —.50 » naslovljena na osebo, ki biva v domači občini . . » —.25 » naslovljena vojakom in županstvom za vsakih 15 gramov » —.25 Dopisnice............» —.30 Dopisnice naslovljene na osebo, ki biva v domači občini in do« pisnice naslovljene vojakom.....» —.15 » s plačanim odgovorom.......» —60 » s plačanim odgovorom v domači občini ...» —30 Razglednice...........» —30 Obvestila o rojstvu, smrti, poroki in slična » —.15 Trgovski računi odprti ki ne presegajo 15 gramov ...» —.25 Tiskovine za vsakih 50 gr (do največje teže 2 kg) ...» —.10 Vzorci brez vrednosti za prvih 100 gr......» —.35 » brez vrednosti za vsakih nadaljnih 50 gramov (do naj« » višje teže 350 gramov).......» —.15 Ekspresna pristojbina, poleg običajne pristojbine ...» 1.25 Ekspresne pošiljatve se dostavljajo brezplačno le v mejah ob* veznega pošt. okrožja, izven tega se dostavljajo proti sle» dečim potninam: a) do 500 m......» —.30 b) nad 500 m za vsak km ali del istega » —60 Te potnine se pri slabem vremenu in za nočni čas zvišajo do dvojnega zneska. Priporočitev (rekomandacija) poleg običaj, pristojbin . . . » 1.25 (Odšk. za izgublj. priporoč. pošiljatve znaša L 25.) Priporočitev za dopisnice in tiskovine......» —.60 Zavarovanje pisem (denarnih), poleg običajne pristojbine in pri» stojbine za priporočitev za prvih L 200 .....» —80 za vsakih nadaljnih L 100 (ali odlomek) » —30 Povratnice (ricevute di ritorno).......» —.60 Povzetje, stalna pristojbina........» —.50 Za poštno ležeče pošiljatve razen običajnih pristojbin še . . » —.15 ako te pristojbine ne plača odpošiljatelj, plača naslovljenec » —.30 Zavoji do teže 1 kg :........» 2.50 » do teže 3 kg .......... 5.— » do teže 5 kg.........» 7.50 » do teže 10 kg (vse brez navedbe vrednosti) ...» 12.50 Pri zavojih večje obsežnosti 50°/0 doplačila. Zavoji nad 10 kg se ne sprejemajo. Nujni zavoji do 1 kg.......... 7.50 » » do 3 kg.........» 15.— » » do 5 kg.........» 22.50 Nad 5 kg težki zavoji se ne sprejemajo. Obsežnejši do 50°/o do» plačila. Zavarovanje zavojev, poleg običajne pristojbine za prvih L 200 » 1.— » za vsakih nadalj. L 100 ali ulomek istih . . » —.50 Zavarovani zavoji morajo biti zašiti v platno in šivi gosto za» pečateni. Povzetje pri zavojih do L 100.......» —60 Odškodnina za izgubljene ¡navadne zavoje znaša L 25. Poštne nakaznice do L 25........» —.40 » » od L 25 do L 50......» —.80 » » od L 50 do L 100......» 1.20 Poštne nakaznice od L 100 do L 200 ......L 2__ » » za vsakih nadalj. L 100.— ali ulomek . . » —.50 » ». naslovlj. vojakom z najvišjim zneskom L 25 » —.20 Brzojavne nakaznice poleg običajnih pristojbin za navadno na« kaznico in za brzojavko še.......» —.50 Najvišja, dovoljena svota L 1000. Reklamacije priporočenih in zavarovanih pisem, nakaznic in zavojev...........» —.40 Poštne legitimacije..........» 2.— Splošna določila. Nefrankirana pisma, nefrankirane dopisnice z daljšim besedilom, nefrankirani trgovski računi, rokopisi in vzorci plačajo globo, ki znaša dvojno svoto pristojbine. Nezadostno frankirani pa plačajo globo dvojne svote pri» manjkljaja. Nefrankiranih ali nezadostno frankiranih do« pisnic ali razglednic, ki ne obsegajo več ko 5 besed besedila, pošta sploh ne odpošilja, kakor tudi drugih pošiljatev, ki zgoraj niso navedene. Poštnoležeča pisma morajo imeti pravi naslov prejemnika in ne izmišljenega. Naslovljena morajo biti na prejemnike, ki so dosegli 18. leto. Brzojavke, navadne 25 st. za besedo najmanj (10 besed) . . » 2.— » za vsako nadaljno besedo......» 0.25 » nujne plačajo trikratni znesek (10 besed) . . » 6.— » za vsako nadaljno besedo......» 0.75 Brzojavna nakaznica (poleg 25 stot. za vsako besedo) . . L 3.— Brzojavna nujna nakaznica plača stalni znesek ...» 9.— in 75 st. za vsako besedo. Navadno obvestilo, da je došla brzojavka na svoj naslov . » 2.— Nujno obvestilo..........» 6.— Navadno obvestilo za brzojavno nakaznico . . . . » 3.— Nujno obvestilo..........» 9.— POSTNI PROMET Z INOZEMSTVOM. (Znižane pristojbine). Navadna pisma v Jugoslavijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Rus munijo in na Ogrsko za prvih 20 gramov . . L 1.— za vsakih nadaljnih 20 gramov ....... —.75 Dopisnice v te države.........» —.60 S plačanim odgovorom........» 1.20 Za Albanijo veljajo za pisma, dopisnice in priporočitve iste pris stojbine kakor za notranjost kraljestva. NAVADNE PRISTOJBINE ZA DRUGE DRŽAVE. Pisma do 20 gramov..........L 1.25 » za vsakih nadaljnih 20 gramov . ...» —75 Dopisnice............» —.75 » s plačanim odgovorom.......» 1.50 Razglednice s samim podpisom . .....» —25 » z daljšim besedilom.......» —.75 Posetnice (5 besed) in druga obvestila o rojstvu, smrti, poroki » —.25 Rokopisi do 50 gr.............1.25 » za vsakih nadaljnih 50 gr. (do največ 2 kg.) . . » —.25 Vzorci do 100 gr...........» —50 » za vsakih nadaljnih 50 gr. do najvišje teže 500 gr. . » —.25 Tiskovine za vsakih 50 gr. (do 2 kg)........—.25 Priporočitev za pisma, dopisnice, tiskovine » 1.25 Povratnice . ........» 1.25 Trgovske fakture odprte, do 20 gr.......» 1.— Ekspresi......................» 2.50 Povzetje (poleg sorazmerne pristojbine 10 stotink za vsakih 100 lir in ulomek).........» 1.— Poštne legitimacije...........» 5.— Pristojbina za poštnoležeče pošiljke, ako plača odpošiljatelj . » —.20 » ako jo plača prejemnik......» —.30 Zavarovalnina za vsakih 100 lir.......» 1.— Pristojbine za, zavoje niso za vse države enake. Vsa pojasnila glede pristojbin in potrebnih listin se dobe pri poštnih uradih. MERE IN UTEŽ L Mere za dolžino. Osnovna mera za dolžino je meter. 1 meter (m) = 10 decimetrov (dm) = 100 centimetrov (cm) = 1000 milimetrov (mm). En kilometer (km) = 1000 metrov. 1 seženj (klaftra) = 1 m 89 cm 5 mm. 1 nemška milja = 7 km 500 m. 1 angleška milja = 1 km 524 m. Mere za površino. Osnovna mera za površino je štirjaški ali kvadratni meter. To je pro» štor, ki je 1 m dolg in 1 m širok. Zemljišča se navadno računajo na are. 1 ar (a) obsega 100 štirijaških metrov (m2). Hektar (ha) = 100 arov = 10.000 štirijaških metrov (na primer njiva, ki je 100 m dolga in 100 m široka). Oral obsega 20—25 arov, t. j. 2000—2500 m2. En hektar = 4 do 5 oralov. Mere za posode. Posoda, ki je 1 dm dolga, 1 dm široka in 1 dm visoka, drži točno 1 liter (1). En 1 = 1 dm3 (kubični decimeter). 1 hI = 100 litrov. — 1 deciliter (dl) = deseti del litra, 1 centiliter (cl) = stoti del litra. 1 kubični meter (m3) vsebuje 10 hektolitrov. Uteži. Onovna mera za težo je 1 gram (g). — 10 gramov = 1 dekagram (dg). — 1000 gramov = 1 kilogram (kg). Decigram (dg) je deseti, centigram (cg) stoti, miligram (mg) pa tisoči del grama. Kvintal ali stot ima 100 kilogramov. Tona ima 10 stotov ali 1000 kilo» gramov. 1 t = 10 q = 1000 kg. 1 kg = 100 dkg = 1000 g. 1 g = 10 dg = 100 cg = 1000 mg. Mere za silo. 1 konjska sila (PH) = 75 kilogramsmetrov, t. j. moč, ki vzdigne 75 kg v 1 sekundi 1 meter visoko. . Mere za čas. Osnovna mera za čas je 1 sekunda (1"). Minuta (1') ima 60 sekund. — 1 ura (1 h) ima 60 minut ali 3600 sekund. — 1 dan = 24 ur = 1440 minut = 86400 sekund. SVETO LETO, DOBA POSVEČENJA. Letos preteče devetnajst stoletij, odkar je Jezus Kristus umrl na križu za odrešenje človeškega rodu. Na Kalvariji se je za vse veke in za vse ljudi izvršil odločilen dogodek: nebesa so se ljudem odprla, za vse duše so začele teči reke božje milosti. Božji Sin je s svojo smrtno žrtvijo odrešil človeški rod greha in dušne smrti. Spričo veličastne smrti Boga^človeka na Golgoti so vsi drugi dogodki svetovne zgodovine majhni. Cesarstva so vstajala in padla, ljudstva so prihajala in zginila, toda križ, to znamenje božjega odrešenja, žari skozi vekove in bo stal vekomaj. Pozdravljen križ, naše edino upanje! Zato je sveti oče prav primerno in srečno odločil, naj vsa Cerkev slovesno obhaja spomin na veličastne dogodke, ki so se zvršili pred 1900 leti. Razglasil je vsemu svetu, da je doba od 2. aprila 1933 do velike noči 1934 sveto leto in splošni jubilej v spomin na 19004etnico odrešenja. »V tem svetem letu naj vsi ljudje povzdignejo svoje misli od zem« skih reči k nebeškim,« — poživlja sv. oče. — »Iz sedanjih žalostnih časov naj povzdignejo duha k upanju v tisto srečo, za katero nas je poklical naš Gospod, ko je prelil za nas svojo kri. Zberite se in v svojih srcih premislite, kako nas je naš nebeški Zveličar ljubil in s kako žarko gorečnostjo nas je osvobodil iz sužnosti greha. In gotovo boste vsi za* čutili v sebi večjo ljubezen do ljubljenega Zveličarja.« Sveto leto nam kliče v spomin krasne, pomenljive do« godke: Kristus ustanovi sv. evharistijo, razdeli apostolom sv. obhajilo, jih posveti za duhovnike z besedami: »Delajte to v moj spomin!« Pred očmi nam vstane trpljenje Kristus sovo, križanje, smrt za odrešenje sveta. Marija Devica stoji pod križem, Kristus jo postavi za mater vsega človeškega rodu. Potem Kristusovo čudežno vstajenje, ki riam daje go« tovbst, da bomo tudi mi vstali od mrtvih. Kristus da apo« stolom oblast, odpuščati grehe, da apostolu Petru vrhovno oblast v svoji Cerkvi. In slednjič gre Kristus v nebesa, nad apostole pride Sveti Duh in začne se zmagovito razširjenje evangelija. To leto bodi v spomin na te pretresljive, odrešilne do« godke res sveto. Zato poglavar svete Cerkve naroča ver« nikom, naj se s posebno skrbjo očistijo grehov in naj v svetem letu pogosto prejemajo sv. obhajilo. Posebej naj še na veliki teden globoko premišljujejo trpljenje Gospodovo. In vsak dan v svetem letu prinesimo Gospodu kako majhno osebno žrtev, odpoved, premagovanje ali dobro delo. Svetoletne slavnosti v Rimu so se začele dne 2. aprila 1933, ko so se slovesno odprla jubilejna vrata v cerkvi sv. Petra. In že SO' od vseh strani sveta začela prihajati v večno mesto krdela romarjev, peš in z vlaki, po morju in po zraku. Sto tisoči vernikov so prišli h grobu svetega Petra, da dobijo popolni odpustek svetega leta. Tudi iz naših škofij so šla v Rim ljudska romanja. Ganljiva je bila ura molitve v četrtek dne 6. aprila. Sveti oče je s posebnim pismom povabil škofe vsega sveta, naj poskrbijo, da se na ta dan zberejo verniki pred Najsve« tejšim k uri molitve. Katoliški svet naj otvori sveto leto v isti uri z mogočno, prisrčno molitvijo, »da se v presvetem Srcu združijo milijoni src vseh narodov inl jezikov«. Prosijo naj za odpuščenje grehov sveta, za vztrajnost v dobrem in posvečen je. Papež je na ta dan šel v cerkev sv. Pfetra in se udeležil ure molitve. Z njim so molili milijoni vernikov po vsem svetu. Šestdeset let že ni bilo v vatikanski baziliki slovesne papeške maše na veliko noč. Papež Pij XI. je na letošnjo veliko moč, sprejet od 80.000' vernikov, v sijajnem sprevodu prišel v baziliko in tam slovesno maševal. Nepopisen prizor! Ko se na vratih prikaže papež, sedeč visoko na prestolu, ki plava nad množicami, zatrobijo z višine srebrne fanfare zmagoslavno koračnico. Tisoči in tisoči vzklikajo v vseh jezikih, silno navdušenje pretresa to morje ljudi. Papež pa jih blagoslavlja. Po maši je sprevod krenil na zunanji mo« stovž cerkve, odkoder je sv. oče podelil apostolski blagoslov vsemu svetu. V svetem letu so na nebu zmagoslavne Cerkve svetnikov zagorele nove zvezde. Za blažene so bili proglašeni Jožef Pignatelli, duhovnik Družbe Jezusove, ki je v časih prega* njanja te zaslužne družbe odločno in isveto vodil svoje to* va riše, potem redovnica Marija Evfrazija Pelletier, redov« niča Vincencija Geroza, junakinja krščanske dobrodelnosti, Gema Galgani, cvetka trpljenja, in Katarina Labouré iz Družbe sv. Vincencija Pavelskega, ki je po Marijinem ukazu uvedla čudodelno svetinjo. Ko smo sredi svetega leta, porabimo izredne milosti, ki nam jih prinaša. Iz stisk težkega časa, iz uboštva in gorja, iz viharja strasti in krivic dvignimo oči h križu, ki je naše upanje in vedni studenec milosti ter nadnaravne moči. S. S. MOLITEV. Svoj obraz si mi odgrnil, svetih ran Ijubav, da sem k Tebi se povrnil, roko mi podal. O, ne pusti, da kedaj še bi Ti bil nezvest, ko je vendar luči slajše ni od Tvojih zvezd. Nisi pustil, da bi umrl v motnem dnu noči, vrata zlata si odprl rahlo k Sebi mi. Mojo pot skrbno zasloni s svojimi dlanmi, da se k meni več ne skloni bridki sin Noči. Venceslav Sejavec. TRI ZVEZDE VODNICE ZA MLADENIČE IN MOŽE. i. SVETA MAŠA. Velika je zapoved sv. Cerkve, da se udeležimo vsako nedeljo in praznik sv. daritve, ki se opravlja po naših cer« kvah. Jezus sam je, ki se po svojih namestnikih daruje ne* beškemu Očetu za spravo za grehe vsega sveta, da ga naj« primerneje počasti, da se mu najpopolneje zahvali, da iz* prosi nam obilo milosti. Fantje in možje, za vas se daruje, za vas moli in Očeta časti, za vas se zahvaljuje, za vas prosi milosti. Kako pri« merno, kako pravično, kako hvaležno delo je, da ste pri sv. daritvi navzoči. Kdo od vas ni še nikdar Boga žalil, da bi zamogel reči, da ne potrebujie sprave? In ko bi kdo res bil tako srečen, ali ni plemenito, pripomoči svojemu bratu, svojemu očetu, svojemu sinu itd. do sprave z Bogom? In moliti Boga, kdo ni dolžan? Vsakdo. Vsi smo od njega odvisni, in sicer popolnoma, vedno in povsod. Kako imenitna je molitev, združena z molitvijo Jezusa Kristusa, Sina božjega, učenika »Očenaš««a. Nikdar ne boš molil pobožneje kot s trpečim in ljubečim Jezusom. In zahvaliti se moramo, da smo živi, da smo zdravi, da imamo vsakdanji kruh, da smo kristjani, da imamo duhov« nike, sv. besedo božjo, sv. zakramente; — da smo bili ob« varovani hudega ali še hujšega, da nismo pogubljeni. Da, zahvaliti se moramo tudi za križe in težave, za razne nad« loge, ki nam jih nebeški Oče pošilja v naše dobro (po« sebno dušno). Prositi pa imamo mnogo, premnogo. Prositi v imenu Jezusovem, z Jezusom samim, pomeni, gotovo dobiti, na« vadno še mnogo več dobiti, kot prosimo. Zatorej k sv. maši morate, fantje in možje, ker dobite svojega najboljšega prijatelja, ki najbolje pozna vaša srca. V misijonskih krajih hodijo goreči kristjani ure, dneve, tedne daleč, da pridejo do sv. maše. Sv. Izidorju so po legendi v delavnik angeli prijeli za plug in mu naorali njivo, ko se je on mudil v cerkvi pri sv. maši. Gotovo prihaja od sv. maše mnogo blagoslova za ves teden tudi na naše delo. Prav mnogo ovir, ki jih nemarneži navajajo, češ, da ne morejo k sv. maši, se da prav lahko ovreči. Truden si. Radi telesa, za telo si se trudil ves teden. In duša je plemenitejša, popolnejša, višja; potrudi se zanjo vsako nedeljo in praznik vsaj nekaj ur. Nikar ne polegaj, da boš v nedeljo popoldne lažje norel in tudi morebiti noč skrunil. Sv. maša ti bodi zvezda vodnica za življenje. Kak zločin je, ne prihajati k sv. maši, brez tehtnega vzroka. Kako grdo je, postajati zunaj cerkve ali se nedo« stojno vesti. To ni moško, ni vredno značajnega moža. Da boste tesno združeni z duhovnikom, da celó z Je« zusom Kristusom, prinesite s seboj molitvenik, rožni venec. Ne sramujte se "tega! Čast vam, zasluga vam, srčnost vam, vspodbuda drugim! Ali moliti ali peti ali sveto premišlje» vati je vaša dolžnost. Junaško pokleknite, srčno vstanite, kakor zahteva opravilo sv. maše. Kdor se pobožno udeleži sv. maše, nese domov vsepolno božjega blagoslova. Mašnik posebej moli za navzoče. Zgled, ki ga dajete, vam bo zapisan v knjigo življenja. Kdor neopravičeno izostane od sv. maše, začuti in iz« kusi, da mu ne le nekaj, temveč prav mnogo manjka. Ni dovolj počivati od telesnih ali umovih težkih del, treba je tudi posvetiti Gospodov dan, treba si je pri Bogu nabrati novih moči za dušo. II. MOLITEV. Molitev je pobožno povzdigovanje srca k Bogu. Vsi smo od Boga ustvarjeni, vsi smo za Boga na svetu, vsi mo« ramo k Bogu priti. Ni mogoče tedaj, da pretrgamo zvezo z Bogom. Bolj kot služabnik na gospodarja, bolj kot otrok na starše, bolj kot revež na bogatina, bolj kot rešenec na rešitelja, bolj kot tisti, ki je dobrote prejel, na svojega dobrotnika, smo vsi brez izjeme navezani na Boga. Vse naštete osebe so namreč od Boga in mi smo od Boga. Zato ga mo« ramo spoštljivo pozdravljati, ga moramo častiti in moliti, moramo ponižno pripoznavati, da od sebe smo nič, in da kar smo, smo od njega in po njem. Moliti morajo vsi ljudje, izobraženi in neuki, bogati in reveži, duhovniki in neduhovniki, stari in mladi, moški in ženske. Kdor ne moli, je nesrečen, pomilovanja vreden; človek. Kdor moli, se Boga boji in ga ljubi. Zato drži njegovo postavo. Kdor Boga ljubi, ljubi tudi svojega bližnjega, se varuje greha, in če je padel, hitreje vstane, se skesa, se vrne k Bogu, popravi, kar je zakrivil. Koliko dobrot tiči v mo« litvi! Srečni starši, ki imate otroke, ki molijo. Srečne žene, ki imate može, ki molijo, srečne neveste, ki imate tasta in taščo, ki molita. Srečni verniki, ki imajo pastirja, ki moli in mnogo moli. Srečni pastirji, ki imajo ovčice, ki molijo. Molitev je rešilna vrv potapljajočim se, molitev je luč, živ« ljenje, duši razodetje, molitev je cev, ki vodi k nam vir dobrot, vseh dobrot. Pri mnogih zločincih se je ugotovilo, da so začeli padati in globoko padati, odkar so zapustili molitev. V molitvi je izraz ljubezni, zaupanja, hvaležnosti, resni« coljubnosti, čednosti. Vsak otrok se brez obotavljanja in rad uči molitve, da le najde potrpežljivo in neutrudljivo mamico. Z veseljem in z resiiobo morajo starši moliti in učiti moliti. Moliti je naj plemenitejše delo človeka, ker ga veže z Bogom. Najboljši ljudje, svetniki, so molili in mnogo molili. Najslabši ljudje ne molijo, in ravno zato postajajo slabi in slabši. Zgubljeni sin dviga srce k očetu in se vrne njemu v na« ročje. Magdalena dviga srce k božjemu Učeniku in postane svetnica. Kako zamorejo ostati ljudje tudi v najtežjih preizkuša njah Bogu zvesti! Po molitvi. Kdo se ohrani neomadeževa« nega! Kdor moli. Kdo premaga nevarnost! Kdor moli. Kdo kljubuje grdim zgledom tovarišev! Kdor moli. Kdo prenaša junaško uboštvo, bolezen, ječo, preganjanje! Kdor moli. Kdor ne moli, je kakor človek, ki nima svežega zraka. Kdor ne moli, je sposoben za vsak greh, vsak zločin, pa tudi v ne* varnosti, da izgubi vse, kar ima, tudi za kazen. Veliki naš rojak misijonski škof Friderik Baraga, ki je umrl v sluhu svetosti, je o molitvi zapisal tele ganljive be« sede: »Kakor je živež potreben telesu, da pri moči in življenju ostane, tako je molitev potrebna duši, da dobi in ohrani svojo pravo moč, to je milost božjo, in doseže večno živ* ljenje. Molitev se dviga kakor lepo dišeče kadilo gori k sedežu božje milosti, doli pa pridejo božji darovi krščanske moči in potrpežljivosti, Bogu všečne ponižnosti in pokorščine, goreče in stanovitne ljubezni do Boga in do bližnjega. Zemlja se izsuši, postane pusta in nerodovitna, če dolgo ni dežja. Prav tako postane duša slaba in ne obrodi lepih del, če začne kristjan molitev opuščati. Kristus nam je po svojem trpljenju in svoji smrti za* pustil neskončno veliko zasluženje, s katerim se nam je mo< goče zveličati. To je njegovo zasluženje — moli, da ga boš deležen! In ravno molitev je ključ do neskončno obilnega zaklada Jezusovega zasluženje.« Kolikokrat oporni; nja duhovnik v službi božji: »Molimo«. Moli* te, bratje! je opomin na najvažnejši del sve= te maše. Molimo urejeno, to je naj poprej za dušne svoje stvari. Ta moli= tev vedno doseže svoj namen, in sicer prav gotovo. Ako prav mo= liš, se moraš zveličati. Boš se zveličal. Sv. Al= fonz trdi: Vsi odrasli so v nebesih, ker so molili. Vsi so v peklu, ker niso molili ali niso prav molili. Šepetali so z ustnicami in srce je bilo daleč. Ponižno moliti je treba, zavedajoč se svoje nevredno« sti, ne ošabno: »moraš mi dati«. Zapovedovati Bogu ne smemo, pretiti in groziti Bogu ne smemo. Stanovitno moramo moliti, ker ne vemo, kako mero mo* litve Bog zahteva. Pa tudi, ker je zapovedano, da nepre^ stano molimo. Zaupno moramo moliti. Prepričani moramo biti o oče« tovski ljubezni, usmiljenosti, vsemogočnosti, pa tudi o mo< drosti in pravičnosti božji. III. SV. SPOVED IN SV. OBHAJILO. Med največje dobrote, katere nam je Odrešenik po= delil, štejemo sv. spoved in sv. obhajilo. Nič nam ne bi koristil sv. krst, nič vsi drugi zakramenti, ako bi padli v smrtni greh in bi se iz njega ne mogli rešiti. Res imamo izredne, nenavadne slučaje, ko ni mogoče opraviti sv. spovedi in nam Bog podeli odpuščanje, ako obu= dimo popolni nadnaravni kes. Toda tudi v tem slučaju moramo biti pripravljeni opraviti sv. spoved, ako nam bi bilo mogoče, in moramo storiti trden sklep, da jo opravimo, ako in ko nam bo mogoče. Sveta Cerkev zahteva, da vsaj o velikonočnem času gre« mo k sv. spovedi in k sv. obhajilu. Kdor to brez tehtnega vzroka zanemari, smrtno greši. Pa tudi, ako se vsako leto spovemo za velikonoč, kako težko se nato pripravimo! Čim bolj odlašamo, vedno težje nam postaja. In vprašanje nastane, koliko časa bomo z eno samo sv. spovedjo na leto ostali v milosti božji. Izkušnja nas uči, da človek prehitro zopet zabrede v greh. In hudobni duh nas naganja, da grehe množimo. Kako pametno* bii bilo, takoj hiteti k sv. spovedi, čim smo Boga težko razžalili. Še bolj pametno pa je tolikokrat k sv. spovedi hoditi, kolikor nam je potrebno, da posvečujočo milost božjo ohra* nimo. »Časa ni!« poreče kdo. Čas mora biti za to, kar je po* trebno »Ni časa, da spimo, ni časa, da smo bolni«, ko pa nas na« rava vrže, se čas najde. Kar zamudimo na času, nam blagoslov nadomesti tudi ko bi se v delavnik spovedovali. O za koliko praznih stvari se čas dobi in za najpotrebnejše naj bi ga ne mogli dobiti. »Ne vem, kaj povedati«. Spovednik te bo morda na kaj spomnil. »Nimam nič posebnega«. Večkrat se varamo. »Sem vedno enak«. Ni res, poizkusi z večkratno sv. spo« vedjo za del j časa. »Sem vse grehe storil.« Vse obžaluj — vsi bodo odpu* ščeni. »Sram me je.« Na sodni dan bo še večja sramota, kateri se pa lahko izogneš s tem, da se spoveš. »Vem, da bom zopet grešil.« Nihče te ne bo silil, da gre* šiš. Rabi sredstva in Bog te bo podpiral, da ne boš grešil. In ko bi te zadela nesreča, boš zopet skesano prišel in dobil odpuščenje. Za dobro sv. spoved je potrebnih pet stvari: Izpraševanje vesti. Že dan (ali nekaj dni) na to misli po zapovedih, po dolžnostih, po opravilih, po osebah, po krajih, po času (noč, veselica, ples). Moliti moraš tudi za razsvetljenje. Obžalovanje. Greh je grd. Greh ima žalostne posledice. Greh je žalitev Boga. Greh Bog kaznuje. Za greh je Kristus trpel. Greh nam vzame mir, nebesa, blagoslov, škodi na duši in telesu, v času in v večnosti. Trden sklep. Mož beseda bodi. Ne igraj se z Bogom, z dušo, s hudobnim duhom. Odločno skleni, da se popraviš. Spoved: vse in koliko smrtnih grehov in važne oko« liščine moraš povedati. Zadostovanje ali pokora. Nekaj opraviš že pri sv. s po« vedi. Največ je Jezus zate opravil. Kar ti spovednik naloži, točno in čim preje opravi. Kako se človeku pri spovedi olajšata vest in srce! Zares, samo Kristus usmiljeni si je mogel zamisliti tako čudovito zdravilo za dušo. Skesano razodeneš svoje grehe in že jih ni več! Že stopiš na novo pot navzgor k resnici, poštenju, k Bogu. In potem se ti odpre skrivnostni vir milosti v svetem obhajilu. To je kruh močnih, hrana za junaške duše. Možje in fantje, v borbah življenja krepčajte se ž njim! Dr. Ivan Tul. PESMI SLADKI GLAS. Slajše reči na svetu ni kakor je lepa pesem. Milo mati poje, ko ziblje dete svoje. Med pesmimi dete mehko zaspi. S petjem si otroci kratek čas delajo, ko veselo procesijo pe* ljejo, ne vejo za revščino tega sveta. Dobre volje si kmetic žvižga in poje, orač na polju, kosec na travniku; v pesmih ne čuti težavnega dela. Prepeva si delavec med svojim oro« djem in delo mu teče izpod rok gladko kakor vesela pesem iz srca. V samoti si poje popotnik, da ga ni strah. Poje v ječi jetnik, bolnik na postelji svoje dolge noči ter si žalosten si* rotnik kalno srce vedri. V svetih pesmih se molitev poboža nih kristjanov k nebu vali; zdaj v veži božji, zdaj v lepi procesiji od pobožnega petja srce kipi. In tako je prav; saj tudi tička poje, kaj bi človek ne pel. Pesmi le tam slišati ni, kjer ni poštenih, veselih ljudi. A. M. Slomšek. MATERI BODOČEGA DUHOVNIKA. Mati, ti ljubiš svoje otroke. Kako ljubki so, ko so majhni. Čeprav je treba z njimi dosti pretrpeti, se ti vendar dobro zdi, ko se ti otroček nasmeje. Ko oče pride z dela, mu otroci tečejo naproti, primejo ga za roko, dobrikajo se mu; očetovo čelo se zjasni, pozabljene so skrbi, pozabljen trud dneva. Lahko rečem: mali otroci so veselje staršev, posebno matere. Toda otroci rastejo. Rastejo pa tudi skrbi: »Kaj bo iz tega otroka? Kaj bo iz tega dečka?« V srcu dobre matere tli skrita želja: »Da bi vsaj eden sin bil duhovnik! Da bi bil vsaj eden pred oltarjem v službi Gospodovi.« Mati, gotovo si tudi ti tako želela. Nič ni čudnega, če navadno mati bolj želi kot oče. Različni so vzroki, ki tebi večajo to željo. Pri tebi je n. pr.: več pobožnosti, tvoje misli so bolj duhovno usmerjene, oče mora skrbeti bolj za vsak« danji kruh, zato ga mori misel: »Ali bo delo? Kako bom preživel družino?«... Zdi se mi pa, da je vzrok tvojemu hrepenenju tudi tale. Življenje matere je življenje tihe žrtve. Duhovnikovo življenje je tudi življenje tihih žrtev. Mati za družino, duhovnik za duhovnijo. Ti mati imaš zato več smisla za duhovski stan. Hitro razumeš, da ni nič čud« nega, nasprotno jako lepo je, da tvoj sin izvoli ta stan. Se« veda, dobi se tudi mati, ki gleda le na zunanjost. Govori kot tista malo modra mati: »Franceljček, uči se, da boš duhov« nik. Boš jedel belo štruco in pil vino.« Mati, svojemu sinu želiš najlepši stan: stan, ki ga je imel sam Jezus, ko je bival na zemlji. Duhovnik hodi po stopinjah Gospodovih. Seje seme božje besede: uči male in velike; opominja površne. Samega Jezusa pokliče vsak dan na oltar. Zdravnik zdravi telo, duhovnik pa dušo. Če bi spo« vedniea smela povedati, koliko nemirnih je našlo mir, ko« liko grešnikov se je rešilo večnega pogubljenja po roki du« hovnikovi! Jezus je povsod dobrote delil. To je tudi poklic duhovnikov: zato tolaži žalostne, kjer more, pomaga z do« brim nasvetom, roka mu je odprta za siromake. Največje dobro delo pa verniku stori ob zadnji uri. Prinese mu Boga, spravi ga z Bogom, pelje ga varno v večnost. Kako je dru« žina vesela, če je duhovnik pripravil bolnika na smrt. Če pa tega ni, je ob smrti neprevidenega bolnika v družini mrka žalost. Ne potolaži se, tudi; če bi jo sam milijonar tolažil. Duhovniški poklic je pač najlepši poklic! Svetni poklici se trudijo za minljivo dobro, duhovniški pa za neminljivo: pripeljati duše v nebesa. Res, žalostno bi bilo, če bi mladeniči več ne šli za du* hovnike. To bi pomenilo, da so verniki postali popolnoma posvetni; posebno matere. Vidiš, ljuba mati, lepo znamenje je zate, da hrepeniš, imeti svojega sina za duhovnika. Toda, če bi bila želja že zadosti! Želja seveda ni ne« potrebna. Nasprotno. Zelo potrebna je, treba je pa to željo gojiti, da te pripelje do dejanj. Poklic je namreč od Boga. Toda treba je sodelovanja; ne samo od sinove strani, ampak tudi od tvoje. Ali ni zemlja od Boga, pa jo je treba vendar pripraviti, orati, obdelati za setev. Mati, tudi ti pripravljaj! Priprava se začne pri tebi. Zgled ti je brezmadežna Devica Marija, Mati Velikega Duhovnika. Skrbi predvsem za krepostno življenje. Glej, kako je Marija pobožna. Že v zgodnji mladosti gre v tempelj. An« gel jo najde pri molitvi. Vse njeno življenje je za Boga. Tudi ti ljubi cerkev, molitev, Jezusa. Posnemaj Marijino čistost. Marija je lilija med trnjem. Brezmadežna. Ko je Bog Oče iskal mater svojemu Sinu, ni izbiral bogatih. Izbral je čisto, nedolžno Devico. Ali ni tu migljaj, da bo Bog dal duhovniški poklic predvsem otrokom čistih mater? Kako pa nekatere mladenke lahkomi* selno zapravijo čistost srca! Večkrat pa s tako lahkomiseln nostjo zapravijo lahko tudi srečo, biti mati duhovnikova. Pa potrpljenje in požrtvovalnost Marijina! Koliko tr« pljenja, koliko zatajevanja! Jezusa ji hočejo že v zibelki umoriti. Ponoči mora bežati. Je bridki kruh tujine. V sv. družini ni bilo bogastva. Koliko zaničevanja je morala pre« stati, ko je šla na goro Kalvarijo! V sv. pismu se bere, da je Ana, hči Fanuelova, zelo hre« penela, da bi ji Bog dal sina. Pa ni samo hrepenela, je tudi veliko molila. Sam veliki duhovnik Heli se je čudil, da toliko moli. Poleg vztrajne molitve naredi mati tudi obljubo, da bo Gospodu dala svojega sina »vse dni njegovega življenja«. Bog usliši njeno molitev. Da ji sina. Ta postane duhovnik, voditelj in branitelj ljudstva. Tale mati Ana je proti upanju upala. Ni samo želela, je tudi prosila. Prav to je storila, kar je Jezus pozneje naročal: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.« Res, delavcev primanjkuje. Pri drugih stanovih je brezposelnost, duhovniški stan pa ima vedno premalo de« lavcev. Nov razlog, da prosiš. Ne samo zato, ker imaš ti željo, ampak tudi zato, ker je pomanjkanje duhovnikov, moli. Mati, tebi je čisto jasno, da je treba moliti. Saj še za ži* vino moliš! Saj moliš za dobro letino! Kar pa ti želiš svo* jemu sinu, je prav dobra letina. Moli dosti k presv. Srcu Jezusovemu, naj izvoli tvojega sina: »Prosite in se vam bo dalo.« Kaj pa sin? Ali ga boš prepustila kar samemu sebi? Moraš ga vzgajati. Že zgodaj. Že pred rojstvom otrokovim to storiš, ko se prizadevaš za čednostno življenje svoje. Vzgajala boš sina že v otroški dobi posebno v čedno« stih, ki sem jih tebi sami priporočal: ljubezen do Jezusa, do molitve; čistost, potrpljenje in požrtvovalnost; usmiljenje in radodarnost. — Vodi ga k sv. obhajilu. Jezus sam ti bo mnogo pomagal pri vzgoji. Saj ti je znana tista zgodba o luknji v rokavu. Dva dečka se pogovarjata o svojem bodo* čem poklicu. Eden bi bil rad general, drugi škof. Kar stopi izza grma star beračj »Iz vaju ne bo nikoli nič prida.« Prime vsakega za rokav: »Še za luknje v rokavih ne poskrbita, da bi jih vama doma zašili, kako bosta za kaj drugega poskr« bela?« Odšel je. Dečka pa nista pozabila nauka. Bil jima je opomin k skrbnosti, k prizadevanju, k pridnosti. — Koliko pomanjkljivosti pa ima duša tvojega sina vsled izvirnega greha! Različna slaba nagnjenja trgajo lepo dušno oblačilo! In glej, ni berač, ki tvojega sina opozarja, je sam Jezus, ki prihaja v srce tvojega sina. Bodo mar besede Jezusove manj zadele kot besede onega berača? Prišel bo, dobra mati, čas, ko bo tvoj sin hodil že v šole, imenovali smo jih včasih latinske. Gotovo boš vesela, pa tudi novo skrb boš dobila. To je čas, ko fant dorašča. Čas odlo* čitve. Ali bo šel naravnost proti cilju ali bo omahoval, Ga mar čar in blesk sveta oslepi? Ali se bo ohranil čistega in dobrega? O Mariji veš, da je v templju Jezusa zgubila. Ali niso vse tvoje misli, vse tvoje hrepenenje, vse tvoje prizade* vanje kakor lep tempelj božji? In ti naj bi svojega sina zgu« bila? Marija je Jezusa našla v templju sredi učenikov. Nič hudega se mu ni pripetilo. Želim ti, da vselej najdeš svojega sina v dobri druščini. To mislim za čas počitnic. Med letom je fant itak pod dobrim nadzorstvom v malem semenišču. Predvsem pazi, da ne vzljubi vina in gostilne; varuj ga pred napačnimi prijateljskimi zvezami s kakšnimi dekleti. Še bolj ga utrjuj v čednosti, katerih si ga učila v otroški dobi. Počitnice so čas oddiha. Zato je fantu ljubo, da more prijeti za koso, pomagati tu in tam; zanj je to oddih, saj raz* lika mika. Toda ne smeš pozabiti, da ne sme usahniti dus hovna rast. Zato fanta ne preobkladati tako z delom, da bi začel opuščati vsakdanje molitve, sv. mašo, sv. obhajilo. Skrbi, da pride pogosto k dušnemu pastirju; saj ta je prav posebno poklican, da ti pomaga uresničiti tvoje želje. — Marsikatera mati, ki bo tole brala, si bo mislila (morda misliš tudi ti): »Pa sredstva za študiranje?« To je težko vprašanje, res. Pa če je tvoj sin poklican od Jezusa, ti bo Jezus tudi tu pomagal. Doma si boste pritrgali, sestre in brati bodo kaj zaslužili, pomagali bodo dobri ljudje, poma« gal bo domači gospod, tudi bo zavod za revnega, dobrega dečka kaj znižal — bo že Jezus naklonil srca — pa bo šlo. Dobra mati, veruj, da se tvoje hrepenenje uresniči! Ali si že slišala o oni srečni materi, živela je pred sto leti na An« gleškem? Šest svojih sinov je dala v duhovski stan. Trije so postali škofje. Eden je postal celo kardinal, Herbert mu je bilo ime. Umrl je 19. 6. 1903. Še mično zgodbico za tvojega sina. Tonček, dobro ga poznam, je dobil pet stotink v dar. Mal darček, kaj ne! Pa si misli deček, za kaj bi porabil. »Že vem, ubogajme bom dal, da bi postal duhovnik! O kolikokrat sem že šel k sv. obhajilu zato, da bi bil duhovnik!« Srečko Gregorec. OBRAČUN, Pokopali smo Skalairjevega Petra. Imel je pogreb, ka* kršnega je zaslužil. Jasen dan, vedro nebo, zlato solnce: to je bilo Petrovo življenje, to njegova smrt, to njegov pokop. Vsi, ki so ga poznali, so govorili: »Škoda ga je.« Saj je jas« nih dni tudi škoda. Jasen dan se ne naredi sam. Treba je božjih in naravnih moči, treba je njih skupnega sodelovanja. In Peter ni bil sam od sebe jasen dan, vedro nebo in zlato solnce. Pra« vi j o, da ga je Bog dal zemlji, ker je hotel pokazati, kakšne fante bi rad imel. Seveda ga je dal. Pa Bog je hotel, da mu pri delu Peter pomaga. Ini če bi vsi ljudje pomagali Bogu sami sebe izoblikovati, svoj značaj izklesati in izkresati, po« tem bi imela zemlja dosti Petrov, milijone jasnih dni, vedrih nebes in zlatih solne. Nehajmo z modrovanjem. Peter sam naj govori. Sicer je odšel s sveta, pustil pa je svetu dragoceno knjižico, svoj dnevnik. Iz njega poberimo nekaj drobcev Petru v spomin, našim fantom pa v opomin. »Naš fant!« Tako so mi pravili moji starši. Ponosni so bili name. Kdo ve, kaj in koliko so od mene pričakovali. Naš fant pa je rastel in z njim njegove napake. Kdo ve, kaj bi bilo iz mene, če bi mi Bog ne bil dal dobrih staršev. In s starši potrpljenja in dejavne ljubezni, da so mi poma« gali obdelavati in obsekavati ta divji les, te grče in te po« ganjke in ta plevel okrog njega. Morebiti bi bil kakor Drobavov Tone. Skoro bi kdo mislil, da opravljam. Pa ga je vsa vas poznala, zato ne bom povedal nič novega. Sam mi je priznal: »Peter, tudi jaz bi bil lahko to, kar si ti, pa drugi niso hoteli. Preradi so me imeli in potuho so mi dajali. Danes oče, jutri mati, potem pa še stari oče in še stric povrhu. Včasih vsak zase, včasih vsi skupaj. Nihče me ni smel ostro pogledati, nihče trde resnice reči.« In ta Tone je rastel kakor divje smokvino drevo. Raz* rastel in razvil se je v krepkega fanta, močnega in mogoči nega, košatega in1 čokatega, ki je znal ves svet obvladati. Vsem svojim tovarišem je bil strah in trepet, samega sebe pa ni znal krotiti in vladati. Samo enkrat je bilo, da se je premagoval. In skozi celo leto. Sam mi je zaupal. Koprivčev Stanko je bil bogoslovec. S Tonetom sta bila istih let, tovariša iz mladih nog. Zlasti o počitnicah sta mm> go ur prebila skupaj. Bližala se je nova maša gospoda Stanka. »Ali veš, česa me je prosil Koprivčev gospod?« »Ne vem. Radoveden sem pa.« »Tone, vsaj eno leto bodi pameten, — mi je dejal. — Tovariša sva po starosti, soseda sva in zelo rad bi te povabil na novo mašo.« »In kaj si rekel ti.« »Roko sem mu dal in obljubil sem. Eno leto bom pa? meten. Boš videl, da bom.« In bil je. Eno leto je bil tak fant, da smo vsi za njim gledali. Eni s spoštovanjem, drugi z zavistjo. Ni jim bilo prav, ker se jim je izneveril. A Tone je hotel biti na novi maši. Po novi maši je pa rekel: »Dosti je tega!« Oblekel je spet starega človeka, spet je prišel navskriž z gosposko, ta »navskriž« ga je zanesel v zapore in mladost mu je potekala za zamreženimi okni. Pozneje ga je pot zanesla v Ameriko in odtam so pisali čez nekaj let, da je žalostno končal v ječi. Neko jutro so ga našli obešenega. Tudi »naš fant« bi bil lahko nastopil to pot. In je že ka* zalo, da jo bom. Tista leta, ko se je iz našega fanta razvil fant od fare, ko je v meni zavrela fantovska moč in zaplalo fantovsko življenje, takrat sem že napravil prve korake na opolzki poti navzdol. Vsi fantje moje vrste so imeli vsak svojega dekleta. Seveda tudi jaz nisem hotel za njimi zaostajati. Izbral sem Košakovo Pepico in ji povedal, da jo imam rad. »Tudi jaz tebe, če boš pameten,« mi je rekla. »Saj imam pamet, kako bi ne bil,« sem ji zabrusil nazaj. »Pamet imaš, to je res. Ali radi tega še nisi pameten. Pamet moraš tudi prav rabiti.« »Ali je mar nisem?« »Nič ne rečem. A bolj važno je vprašanje, če jo boš tudi zanaprej. Veš, kaj ti povem: skrbi za svoje zdravje, brigaj se doma za gospodarstvo, lepo ravnaj s svojimi starši, ne preziraj svojih bratov in sester, ne zametuj nedeljske službe božje, ne popivaj in ne pretepaj se s svojimi tovariši. Tako bo iz tebe nekaj fanta. Napreduj, izpopolnjuj se v vsem, kar veš in znaš, da je dobro, na marnje ponočnjakov pa ne misli, pa bo spet nekaj več iz tebe.« čudno sem gledal Pepico. Odkod neki zajema tako modrost. Kakor višje bitje je stala pred mano. Šel sem na vas. Šel med fante. Poslušal sem njih pogo* vore. Nekateri so govorili o svojih dekletih. Pa kako! Ogab« no, ostudno, svinjsko in nečedno, kakor bi jaz o bitju, ki ga hočem ceniti, spoštovati vse svoje dni in ljubiti, ne mogel nikdar govoriti. O Pepici pa najmanj. Dekle naj bi mi bila igrača, s katero se lahko po mili volji igračkam, dokler se mi poljubi, potem jo pa vržem proč? Dekle naj bi bila samo sužnja mojih strasti in moje pohotnosti in nič več? Ne, ne! — to se ne pravi svojega bližnjega ljubiti, ceniti in spoštovati. In jaz hočem imeti za družico čisto, spoštovano, plemenito ženo. Premišljeval sem to in prišel do spoznanja: spoštuj žensko. Tudi tvoja mati je ženska. In spoštovanja vredna. Mnogo fantov je potegnilo z menoj. Pa smo bili tega ravnanja veseli. Videli smo pa, da ni vsak pameten, kdor ima pamet. Nesreča me je doletela. Podirali smo smreke, pa me je eno deblo malo preveč zagrabilo. Bruham kri. Težko, da bom še kdaj zdrav. Naj bo, kakor hoče On, ki gospodari nad nami. Včasih mnogo premišljujem. Sicer bi mi bilo dolgčas. Boga hvalim za dvojno milost: za dobre starše in za blago dekle. Pred kratkim sem slišal: ženska je vrag. Malo trda sodba. Včasih je morda resnična, vselej pa ne. Ženska je tudi angel. Ne vsaka; želeti bi pa bilo med njimi vedno več angelov. Pepica, ti si bila kakor angel. Moja mati tudi. Moj oče pa je bil dober varuh naše hiše. Moje moči pešajo. Ne bom več dolgo. Bog mi bodi mi* lostljiv! Še bi rad živel. Sto vezi me še priklepa na življenje... Z Bogom svet in vse, kar je na njem. Odhajamo---— * « * Zvonovi so zapeli. Ovenel je cvet iz fantovskih vrst. Nekatero oko se je zasolzilo. Pa je tudi nekateri jezik iz* pregovoril: »Lepa smrt! Tudi jaz bi rad tako umrl« Bi rad? Pa nočeš? Pa si ne upaš? Pa se bojiš? Česa? Sveta in njegove sodbe? Treba bo obračunati s svetom in z življenjem. Petrov dnevnik je njegov obračun. Ali bo tudi pod tvojim obra« čunom zapisano, kar bereš v kamen vsekano na Petrovem grobu: Blagor tebi, moj služabnik, zdaj na veke moj družabnik, dober boj si bojeval... Janez Langerholc. O, KAKO RADO BI MOJE SRCE.... O, kako rado bi moje srce Roži Mariji pesem zapelo, o, kako rado pred njenim oltarjem v tihi molitvi bi se razodelo. Vidiš gredico, o sveta Gospa, belo gredico, srce goreče, Solnca jo žarek srebrni ovija, zate duhtijo v njej rože cveteče. O, kako rado bi moje srce v pesmi ljubezen svojo ti dalo, o, kako rado bi tebi Marija, cvetja iz bele gredice nabralo. Ljubka Šorli. LJUDMILA, SVETA MAT L Kako lepo je imeti v srcu ljubo podobo svetega človeka! Ob taki podobi se srce navduši, se šibka volja okrepi za bo* goljubno življenje. Sveta cerkev nam je postavila svetnike za vzornike in priprošnjike. Oni trosijo z neba na nas rože milosti, božji blagoslov. Materam in dekletom je prelep zgled sveta Ljudmila. Njeno življenje je potekalo v dobi, ko je slovanskim rodo* vom zasijala katoliška vera. Ljudmila se je rodila 1. 860. v gradiču Pšov ob mogočni reki Labi. Na ozemlju sedanje Češke je takrat bivalo več slovanskih rodov. Poglavar rodu Pšovanov je bil knez Slavibor, Ljudmilin oče. Ta je bil takrat še pogan in tudi Ljudmila je častila bogove. Čeprav je bila poganka, je živela v naravni preprostosti in deviški čistosti ter se v delu in pokorščini pripravljala na bremena žene in matere. Tako nam poročajo stari letopisi. Ljudmila je lep zgled našim mladenkam. Pravi jim: »De« kle, pripravi se! Mladostna leta so čas priprave... Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo, — so li njive vaše zorane? Pripravi njive svoje duše za čas, ko ti Bog pošlje otroke. Kakršna mati — taki so navadno otroci. Dekle, morda boš odgovorna za mnogo življenj, zato pripravi dušo in telo za težke naloge matere. Ko je Ljudmila komaj vzcvetela, je prijahal v deželo knez sosednega rodu Čehov, mladi Borivoj, ki je vodil svoja krdela zoper Nemce. Stari letopisi pravijo, da je bil kre« posten, vrl mladenič, čeprav je bil še pogan. Med Ljudmilo in Borivojem je zacvetela lepa ljubezen. Deklica je tedaj imela 15 let, Borivoj pa 21. Ko so češki bojevniki odbili nem« ški napad, sta se Borivoj in Ljudmila poročila. Po svatbi sta se knez Borivoj in Ljudmila naselila na gradu v Pragi, kjer so stolovali češki knezi. Krst na Velehradu. Kmalu potem je Borivoj moral odpotovati na Velehrad, kjer je bival moravski knez Svetopolk. Tu je Borivoj prvič spoznal krščansko vero od bliže. Poslušal je božje resnice iz ust svetega Metoda. Poštenemu Borivoju se je krščanstvo pod vplivom milosti brž priljubilo. Prepričal se je, da je v njem našel edino vrhovno resnico. Zato je zaprosil za sveti krst. Kako se je moralo takrat srce svetega Metoda razve« seliti! Saj je lahko upal, da bo za svojim knezom Borivojem stopil v sveto cerkev tudi ves češki rod. Kako čudovit in slav« nosten je bil dan, ko je v veliki cerkvi na stolnem Velehradu knez Borivoj vpričo škofa, knezov in starejšin molil vero« izpoved: »Veruju v edinago Boga Otca vsederžitelja, tvorca neba i zemlji...« Borivoja je krstil sv. Metod sam. Tudi značajna Ljud« mila je šla za možem v pravo vero. Ob pouku častitjivega duhovnika Kajha, ki ga je bil sveti Metod dal Borivoju za spremljevalca ini učite« lja, se je tudi njeno srce odprlo nebeški luči. Prejela je sv. krst. Bo« rivoj in Ljudmila sta započela zdaj novo živ« 1 jen je. Z zgledom bogo« ljubnega življenja in s knežjim vplivom sta ši« rila krščanstvo. Sezida« l;a sta več svetišč. To so bile lesene, okrogle cerkvice s stolpičem na na stebrih, kot so jih po navadi gradili učenci svetih apostolov. Ljudmila je kmalu doživela materinsko srečo. Rodil se ji je sin Spitignjev. Blaga žena se je pri zibelki še bolj po« žlahtnila. Vzgajala je sinka v ljubezni do Boga. Hrepenela in molila je, da bi postal božji otrok, ki bo sveto služil domačiji. Pri vzgoji je iskala sveta pri modrih duhovnikih. Kako važna in dragocena je skrbna in bogaboječa vzgoja matere! Kar skrbna mati otrokom stori, se z zlatom in srebrom ne plača; kar pa mati pri otroku zamudi, šola ne popravi in palica ne poboljša. Ljudmila je rodila šest otrok, tri sine in tri hčere. Po 14 letih zakona ji je mož Borivoj umrl. Ni ji bilo še 30 let in že je postala vdova. Kako je živela v vdovištvu? Starodavne knjige pišejo o njej: »Živela je v pravičnosti in svetosti, o tem pričajo šte« vilni ubožci, za katere je skrbela ko mati. Nasičevala je lačne, žejne napajala, tujce oblačila. Bila je mati siromakov, opora hromih, vid slepcem, ljubeča tolažnica vdov in sirot.« In še jo star življenjepis slavi: »Ljudmila je bila v miloščini rado« darna, v bdenju neutrudna, v molitvah goreča, v spokornosti ponižna. Božjim služabnikom je bila tako naklonjena, da jim je ponoči po služinčadi pošiljala podporo, kadar ni mogla po« dnevi, izpolnjujoč evangeljske besede: naj ne ve levica, kaj dela desnica. Mati sirot, tolažnica vdov, neutrudna obisko« valka jetnikov, popolna v vseh dobrih delih.« Ljudmila — ljudem mila in Bogu. Bog pa hoče od svetih oseb posebno še trpljenja. V njem se duša čisti in bogati. Tudi nad blago Ljudmilo se je zgri« njalo hudo trpljenje. Po moževi smrti so ji starejšine češkega rodu izročili vlado na mesto mladoletnega sina Spitignjeva. Ko je ta leta 915. umrl, je zavladal njegov brat Vratislav, oče svetega Vaclava. Knez Vratislav je bil vreden sin svoje svetniške matere. Širil je krščanstvo med rojaki, modro vladal in krepko odbijal napade sosednih Madjarov. Poročil se je z Drahomiro, hčerjo kneza Lutičanov. Tudi ta drugi sin je sv. Ljudmili zgodaj umrl. Kako bridko je jokala za dragimi otroci, ki so pred njo padali v grob! Ker je bil Vratislavov sin Vaclav še deček, je deželo vladala njegova mati Draho« mira, Ljudmila pa je Vaclava in druge vnuke in vnukinje vzgajala. Stara mati Ljudmila je dala Vaclava poučiti v slo« vanskem cerkvenem slovstvu in v latinščini. Zdi se, da je šla z njim na grad, kjer se je šolal. Kelih trpljenja. Toda ob koncu življenja jo je čakalo grenko trpljenje. V domači hiši so se vneli hudi razpori. Njena snaha Draho« mira jo je zasovražila in jo začela preganjati. Drahomiro je peklo, da je ljudstvo Ljudmilo tako ljubilo. Tudi se je jezila, ker so bili otroci stari materi srčno vdani. Mikalo jo je tudi, da bi pograbila Ljudmilino premoženje. Nevošlji« vost in lakomnost sta zlobno Drahomiro gnali v boj proti Ljudmili. Zbrala je lastno stranko proti njej in pridružili so se ji nekateri strastni paganski veljaki. Ko pa je Ljud= mila zvedela za njeno rvanje, je krotko rekla: »Nočem vla« dati in ne maram najmanjšega deleža pri oblasti. Prosim te samo, da mi dovoliš, svobodno služiti Bogu, dokler se moji dnevi ne iztečejo.« Žalostna se je ločila od ljubljenih vnukov ter se umaknila na grad Tetin s svojim dušnim vodnikom duhovnikom Pavlom. Toda hudobni Drahomiri to ni bilo dovolj. Hotela je blago Ljudmilo uničiti. Dne 15. septembra 921 sta vdrla v Ljudmilino spalnico dva poganska viteza, katerima je bila izkazala mnogo dobrot. Napadla sta L j ud* milo ter ji zadrgnila vrat s tančico, kakršno so tedaj nosile češke žene. Ob smrti ji je bilo 61 let. Bog jo je kmalu začel slaviti s čudeži. Verno češko ljudstvo je romalo na njen grob. Hvaležni vnuk sv. Vaclav je dal prenesti truplo svoje stare matere in vzgojiteljice v Prago v cerkev sv. Jurija. Ljudmila je bila že v poganstvu kot dekletce in mla* denka vzorna. Po svojem krstu pa je bila kot žena, mati, vdova, tašča in stara mati v vseh rečeh prava hči Kri* stusova. Sveta Cerkev jo je povzdignila na oltar, da bodi mladenkam in ženam vzornica. ZA BREZPOSELNE IN LENUHE. Dobrotni Bog, z žalostjo in grenkobo se spominjamo tU sočev naših sestra in bratov, ki iščejo poštenega dela, a ga ne najdejo. Velike so potrebe ljudi in široka je dežela, ki kliče po delavcih — pa vendar je mnogo tvojih otrok, ki ne morejo najti mesta za delo. In ko ga iščejo, so često po« nižani in obupani. Priznavamo, pravični Bog, da smo vsi so« krivi pri tej krivični uredbi gospodarstva: in te prosimo, daj nam vsem razsvetljenja in moči, da zlo brezposelnosti zmanjšamo in lajšamo. Prav tako pa se s skrbjo in usmiljenjem spominjamo onih lenuhov med bogataši, ki so zdravi na duši in telesu, pa vendar ne opravljajo nikakega koristnega dela. Odpusti jim težki greh, da odlagajo na ramena revežev, ki so od truda že upognjena, vso skrb za lastno vzdrževanje. Od« pusti jim, da zapravljajo pri slaščicah in dragocenih oble» kah in lepotilih in dragotinjah tisto, kar bi blede otroke res vežev lahko nasitilo in rešilo. Odpusti jim, da brizgajo stru* peno koprnenje po uživanju v mnoga mlada srca in jih tako zapeljujejo, da koprnijo po varljivih bogastvih in meseni nasladi. Naj se te uboge duše prebudijo iz spanja, da dvi* gnejo svoj pogled h Kristusu in se zavejo, kje je prava pot. Daj prebujenim dušam moč, da se iztrgajo iz židane sra= mote in da s preprostim življenjem in koristnim delom in dobrotljivostjo revnim bratom in sestram povrnejo kruh, ki ga od njih dobivajo. MAJ Cvetice prijetno dehtijo, vesela se pesem glasi, slovesno zdaj sveče gorijo, k Mariji maj kliče ljudi. Marija, ti k Bogu nas vodi', pred nami ugtadi nam pot, potrebi in prošnji ugodi, usmili se revnih sirot! Oj pridi, mladina predraga, pokloni nedolžni ji cvet, Marija iz ran ti pomaga, katere bil vsekal je svet. IŠ K A. Oj pridite vsi, ki trpite, o j pridite žene, možje, in starci, ki v grob že visite, k Mariji stegnite roke! Oj pridimo bliže k Devici, podajmo ji svoje srce, zaupno povejmo Kraljici, da tlači nas hudo gorje. Otroci pri Materi stojmo, saj rada nas ona ima, pri nji se za večnost ne bojmo, Marija je mati Boga! Dr. Ivan Tul. Č E G A V A SI? Prodajalka vdova je imela štiriletno hčerko Julko. Bila je majhno, drobceno dekletce, živo in otroško razposajeno. Laske je imela ostrižene in na glavi povezane s svilenim rdečim trakom. Tisto leto je prišel v vas nov župnik, gospod Matej. Na« učili so Julko, da ga je pozdravila. Neustrašeno se je posta« vila preden j, ga premerila z očmi od nog do glave in junaško pozdravila. Gospod Matej se je sklonil k njej, ji položil roko na glavo in jo vprašal: »Čegava pa si?« — Julka se je na« mrdnila, debelo pogledala, napela ustnice in ga oponašala z debelim glasom: »čegava pa si!« Gospod Matej se je na« smehnil, ljudje so se spogledali, otroci zasmejali in proda« jalka je zardela kot mak na njivi. Gospod Matej je vsako- jutro srečaval Julko, ko se je vračal iz cerkve. Pritekla je naproti, obstala par korakov pred njim, debelo pogledala, se namrdnila in ga oponašala: Čegava si! — Urno se je zasukala in stekla domov. »Živo srebro!« je dejal župnik materi, ko se je opravičevala. »Se bo že unesla z leti.« In se je. Začela je hoditi h krščanskemu nauku in se pripravljati na prvo sv. obhajilo. Ta dan je pridigal gospod Matej otroško, s solzami v očeh in stavil vsem malim božjim svatom vprašanje: »Če« gavi ste?« »Če vas kdo vpraša,« je nadaljeval, »le povejte mu, da ste Jezusovi! Nič naj vas ne bo sram priznati pred vsem svetom, da ste Njegovi!« Julka je poslušala z odprtimi ustmi. Ko jo je gospod Matej pri skupnem zajutreku vpra« šal: »No Julka, čegava si?« je dekletce odločno in jasno od« govorilo: »Jezusova!« Začudil se je gospod, zavzeli so se otroci in presenečena je obstala mati. Na spominek prvega sv. obhajila je gospod Matej zapisal Julki vprašanje: Če« gava si? — in njen odgovor: Jezusova! Ta slika z napisom je visela nad Julkino posteljo. Minula so leta. Vdova je poslala Julko v mesto v tr« govske šole. Preskrbela ji je skrbno gospodinjo in jo pred odhodom pripeljala v župnišče. Gospod Matej je ob slovesu deklico opozoril, naj vedno in povsod ostane Jezusova. Pre« den se je ločila, ji je dal roko in jo povprašal kot navadno: »No, Julka, čegava boš?« »Jezusova« je dejala in odšla. Ko se je vračala na počitnice, se je vedno zglasila pri župniku. Prvo vprašanje, ki ga je zastavil Julki gospod M.a» tej, je bilo vselej: »Čegava si?« In stalno je odgovarjala z otroško odkritosrčnostjo: »Jezusova«. Vesel je je bil go« spod Matej in ponosna je bila nanjo mati. Julka je rastla. Razvila se je v cvetoče dekle in zadnje leto je prišla na počitnice izpremenjena. Nosila je lahno go« sposko obleko, ostrigla si je lase, hodila je ponosno in sa« mozavestno. Mater je začelo skrbeti, kaj bo z njo. Potožila je svojo skrb gospodu Mateju. Mož je tolažil, češ: raste, postaja dekle na zunaj, toda v notranjosti je otrok. Prinesla je župniku pokazat spričevalo. Izborno je do« vršila šole in zdelo se je, da je ponosna na uspeh. Gospod Matej jo je pazno motril. Dozdevalo se mu je, da ne sedi več pred njim Julka. Mlada gospodična je sukala glavo, da so ji odletavali svetli kodri. Skoraj si ni upal ponoviti vpra« šanja. Začela je pa sama: »Kaj ste pozabili, gospod župnik, na vprašanje?« »Na kakšno vprašanje, Julka?« je vprašal, kot bi se ne domislil. »Ponovite, kar ste ponavljali vsa leta!« Stopil je pred njo, pogledal ji v oči in slovesno vprašal: »Julka, čegava si?« Mirno in odločno je ponovila: »Je« zusova!« Ko je odšla, se je gospod Matej zamislil. »Zmotil sem se! Po zunanjosti sem sodil. Lupina je druga, a jedro, jedro je zdravo!« Kadar jo je obhajal, je vedno natihoma prosil Boga, naj bi dekle ostalo božje. Počitnice so tekle. Vdova je imela v Trstu teto. Ta ji je večkrat pisala, naj pošlje Julko k njej, da ji ne bo dolgi čas. Mati je oklevala, a končno se je odločila. »Naj se pri« vadi jeziku, ne bo ji v škodo!« Poskrbela je, kar se ji je zdelo potrebno, in poslala hčerko v Trst. Prišla je jesen in ž njo trgatev. Julka se je iz Trsta vr« nila. Mati jo je nestrpno pričakovala. Došla je z avtom, a ne več vesela, kot je bila nekdaj. Ogledovala se je, se lepo« tičila, zjutraj zaspala mašo, v župnišče je ni bilo več mo= goče spraviti. Po dolge ure je gledala slike filmskih igralcev in igralk. Kino, kino — le ta ji je blodil po glavi. Zaklepala se je v sobo in pisala. Mati je iskala pisem, a ni mogla ni« česar odkriti. Z župnikom sta se domenila, da jo pošlje v župnišče, Nič ni vleklo Julko k staremu župniku. Končno se je pa le vdala in šla. Gospod Matej jo je prijazno sprejel. Govorila je malo in odgovarjala raztreseno in rezko. Pa se je ojunačil žup« nik Matej in vprašal: »Julka, si še Jezusova?« Povesila je glavo in se nasmehnila: »Nisem več otrok, gospod! Čemu me vprašujete!« Gospod Matej je obstal. »Mar te ne smem vprašati, Julka,« »Lahko« je dejala, »toda ...« »Kaj toda?« — »Saj veste, da nisem za samostan.« »In kdo to pravi?« Jeli tvoja mati za samostan? In stotine drugih — so4i za nune? Kdo te vprašuje po tem? Kar bi rad vedel je, ali si še Jezusova?« »I, no,« je dejala in nič več. Pa je župnik Matej znal rezati v živo. »Znabiti,« je očital ljubeznivo, »znabiti si se prodala, Julka?« Jezno je bruhnila: »Kaj menite, da sem na prodaj?« »Nisem te mislil žaliti. Vprašal bom bolj jasno: Ali si razdvojila srce?« »Čemu razdvojila?« je opo« rekala. »Dovolj je v njem prostora za tri.« »in za katere tri?« je očetovsko poizvedoval gospod Matej. »I no« — je ponos vila »za Jezusa, za mamo in...« »In« — Ni povedala, a žup« nik je uganil in umolknil. — Julki se je zdelo, da stoji pred sodbo. Vznemirila se je, to zasliševanje ji je bilo zoperno. Sklenila je, da se pokaže samostojna in da pove odkrito en« krat za vedno. »Zaročenca sem dobila,« je dejala in prešerno predrzno pričakovala, kaj poreče župnik. Mirno očetovsko je dejal: »Prav!« »In moj zaročenec,« je uporno nadaljevala »noče, da bi me vlekli v samostan.« »Kdo te vleče?« »Vi in mama!« »Kako zelo se motiš, Julka! Tvoja mati in jaz že* liva, da bi postala dobra žena ob dobrem in skrbnem možu.« »Jaz pa nočem vezi! Hočem biti prosta! Postala bom film« ska igralka!« Vstala je, se poklonila in odšla. $ $ & V decembru je divjala močna burja. Šipe na oknih so šklepetale, da gospod Matej ni slišal trkanja, ko je odmolil zvečer. Nekdo je udaril po vežnih vratih. Župnik je stopil v vežo in odprl vrata. Veter je sunil z močjo v postavo, za* vito v ruti, ki se je pomaknila v vežo. »Gospod, prosim vas, pridite hitro z Bogom, mama je zelo slaba!« Dekle — bila je Julka — je zaplakalo in veter je zatulil mimo voglov. Gospod Matej se je preobul, poklical cerkovnika, šel v cerkev in nesel sv. popotnico bolni prodajalki. Burja je ugasnila svečo in dušila glas zvončka, ki je plaho pozvanjal. V zakurjeni sobi je ležala mati. Zadela jo je kap. Govoriti ni več mogla. Zrla je samo nepremično na steno, kjer je vi« sela podoba Julkinega prvega svetega obhajila. Ob postelji je krčevito jokala hčerka. Župnik ni mogel bolnice ne spo« vedati ne obhajati; dal jo je v sveto olje. Obred je bil kon« čan. Gospod Matej se je poslovil hitro in tiho, kar sicer ni bila njegova navada. V veži ga je dohitela Julka. »Gospod, mama vas želi!« Vrnil se je v sobo. Bolnica je obračala oči zdaj vanj, zdaj v hčerko in nato v podobo na steni. Dasi ni govorila, sta oba razumela njen pogled in njeno prošnjo. »Dajte ji podobo!« je velel župnik. Julka je snela spo« minek in ga držala pred materjo. »Berite, gospodična!« je trpko naglašal župnik. Ubogala je ko otrok in čitala: »Če« gava si, Julka? — Jezusova! —« Podoba ji je zdrknila na posteljo. V divji bolesti je zaplakala in pokleknila pred ma= ter... Župnik je odšel. & $ & Čez tri dni so prodajalko pokopali. Sneg ji je zakril novo izkopani grob, kot bi hotel zabrisati trpke spomine. Po končanem pogrebu je stopila v župnišče Julka. Bila je črno oblečena, bleda, utrujena in potrta. »Gospod!« je jecljala. »No?« jo je navidezno brezčutno motril župnik Matej. »Prosim, čitajte!« Dala mu je črnosobrobljeno pismo z neznanim naslovom. Vsebovalo je samo par vrstic: Ob svoji mrtvi mami sem se odpovedala Vam in Vaši umet« nosti. Hočem ostati, kar sem bila.« »Prenagljeno,« je tehtal gospod Matej. »Takih sklepov se rodi na tisoče, a živijo le par dni!« »Moj sklep je premišljen in stalen.« »Torej?« »Hočem ostati Jezusova. Grem v samostan!« »Nikar, Julka! Misli, moli in šele čez par mesecev se od* loči!« Vstala je, tiho pozdravila in zmedena odšla. Na svečnico se je vrnila. Vsa druga, izpremenjena. »Go« spod župnik,« je dejala odločno, »vztrajam. Hočem ostati Jezusova!« Dobremu možu so se zasolzile oči. Blagoslovil je Julko, pomagal ji je sestaviti prošnjo in pred veliko nočjo se je poslovil od nje. Zadnje vprašanje pred odhodom je bilo: »Čegava boš, Julka?« »Jezusova!« Odšla je in se ni več vrnila ... L. Pelikan. O VZGOJI ZNAČAJA. Glinasta posoda v lončarjevih rokah je mehka in vsako podobo lahko dobi. Iz nje lončar lahko naredi svetlo skle* dico, pa tudi svinjski lonec. Toda šele ko se posoda v peči ožge, se več ne da premeniti. Razbije se, razbije, a v ilovico se ne spremeni več. Glinasti posodi je tudi človek podoben. V mladih letih lahko vsako podobo dobi. Šele ko se je človek v premago« vanju in težavah utrdil, se ne ustraši še tolikih skušnjav; trden stoji ko skala. A, M. Slomšek. IZGUBLJENI SIN. Kraška pomlad je posebno lepa. Po gmajnah zacvetejo rošelike, ki pokrijejo kamenje z velikanskimi belimi šopi cvetja. V vrtovih in vinogradih brstijo iz rdeče zemlje žlah* tne trte. Vsa dežela se nasmiha in tudi žilavi, kremeniti kraški ljudje so bolj bodri in veselega upanja. Slivarjeva Tona pa je bila letošnjo pomlad potrta. Več ko dvajset let jo že poznam, pa je bila vedno trdna, ravna ko jelka, čeprav je v divji burji in pekočem solncu dan za dnem nosila na glavi težka bremena tri ure daleč v mesto. Letos pa jo je nekaj upognilo. Njen odločni obraz je postal otožen, trda beseda je umolknila. Le kaj jo teži? Vsa naša vas ve, da nosi Tona že vsa leta po vojni težak križ. Mož ji je padel v Galiciji, njen edini sin Lojze pa se je zgubil v svet. Šel je delat k morju v ladjedelnico. Tam se je mladi fant, ki je bil preje pošten, bogoljuben sin, polagoma sprevrgel. Vino in slabi tovariši so ga zmotili, da je padel v lenobo in v strasti. Da pa je mogel uživati, je trebalo denarja. Kmalu je začel slepariti, krasti — in padel je v ječo. Parkrat se je ponoči prikazal v vasi in potrkal na okno materine izbe. Ko ga je Tona zagledala, se je razveselila in prestrašila. Zakaj Lojze je bil ves upadel, na sivkastem, mr« kem obrazu so se mu poznali pečati grehot; bil je raztrgan in zanemarjen. Tona ga je nasitila in očedila, potem pa sedla za mizo in z žalostnimi očmi strmela vanj, ko ji je nemirno pripovedoval neverjetne zgodbe in načrte. Njeno bistro oko je dobro razločevalo zrno od plev. Njeno srce pa je jokalo. Zadnjič je prišel za božični večer. »Nobenemu ne smete povedati, da sem bil tukaj!« je za« bičeval materi, ko je hlastno zajemal s krožnika. »Ti vaški tepci bi me še ovadili.« Zaupal je Toni, da ga pravica išče radi nekega velikega dela — on pa da jo ureže še ta teden črez morje v Ameriko. In Tona ga je s solznimi očmi prosila, naj začne novo življenje, naj se oprime dela... Molčal je, s povešenimi očmi pustil, da ga je za slovo prekrižala na čelo. Zjutraj je zginil, z njim pa tudi materin, denar in nekaj srebrnine. Tona mi je tedaj potožila, a brž dodala: »Oh, saj se ne morem jeziti nanj, saj je moj! Ta nesrečni fant!« Potem se je dva dni zaprla v *,vojo izbo in se ni nikomur pokazala. Le kaj je delala tam, Ko je tretji dan še pred soln« cem kuhala kavo, je bil njen obraz otožen, a miren kakor nebo po viharju. Spet je delala trdo in neugnano, ko da bi se ne bilo zgodilo nič. Zdaj pa jo je nekaj zlomilo. To je moralo biti kaj po« sebnega! Že teden dni Je Tona vsa nemirna, včasih se ji na licih vidijo sledovi solz. Šla sem v kuhinjo. Tam za ognjiščem je sedela z rokami v krilu in strmela v žerjavico. Videti je bila tako stara, stara... kakor živo trpljenje. Le kdaj so se v to jasno čelo zarezale tako globoke gube? »Kaj pa z vami, Tona? V eni hiši stanujeva, pri vas sem ko pri materi — pa bi mi ne povedali, kaj vas tare?« »Oh, ravno sem hotela iti do vas. Hudo je!« zašepeta Tona in vse telo ji strese krčevit jok. Hlipaje pove: »Naš Lojze je v bolnišnici v Milanu, moral bo umreti. Sestra usmiljenka mi je pisala, naj brž pridem.« Tona mi je po« molila list. Prebrala sem in razumela, da fant umira. »Morda se še pozdravi, mladost mnogo prenese,« sem jo skušala utolažiti. Tona pa je odmajala z glavo in tiho rekla: »Ne, ne. Vesela bom, če lepo umrje.« Streslo me je. Razložila sem Toni, kod naj se vozi, na« pisali sva pismo za ono sestro v bolnišnici, da bo Toni po« magala. Tisto noč dolgo nisem mogla zaspati in sem premišljevala o svoji materi in drugih materah in o vseh bolečinah ma= terinega srca. In sem ugibala, kako je to, da Tona hrepeni le po tem, da bi sin lepo umrl. Kar zapazim, da je kuhinja še razsvetljena. Tona torej še ni legla? Polnoč je že odbila. Ali naj grem pogledat v kuhinjo? Pred Marijino podobo je gorela rdeča lučka. Tona je na stolici klečala, oprta s komolci na mizo. Ko me je zagle« dala, je odložila rožni venec, pokašljala in rekla: »Kaj pa je?« »Tona, ali ne boste vendar legli? Videla sem luč. Črez nekaj ur boste morali na pot, zdaj pa je že črez polnoč, veste. »Prav, prav, se že naspim. Lahko noč!« Ob štirih se je odpeljala. Dobila je Lojzeta še pri zavesti. Sedla je k postelji, ga prijela za roko in mu tiho govorila. Zvečer mu je pregrnila omarico za sveto popotnico. Ko je prišel duhovnik in je iz« sehlemu mladeniču pokazal Kristusa, je mati klečala pri po« stelji in neskončno srečna žalost ji je zalila srce. Potem je Lojze s svetlim obrazom čakal smrti, držeč mater za roko. Proti jutru je ugasnil kakor luč, ki je porabila olje do zad« nje kaplje. Tona si je izprosila dovoljenje, da ga je smela sama preobleči. Sama je drugi dan sedela poleg sinove rakve na mrtvaškem avtomobilu, ki je iz bolnice oddrdral na poko* pališče. Ko se je Slivarjeva Tona vrnila, ji je z bledega obraza sijal mir. Pravila mi je o Lojzetu, kako dober, pobožen dečko je bil. Pokazala mi je Marijin oltarček, ki ga je sam izrezljal in pobarval, ko je bil dvanajst let star. In še je pripovedo* vala, kako je v velemestu zašel in drčal vedno globlje. »O, kako lepo je umrl! Vedela sem, da je Lojze v jedru dober. Marija mi ga je vrnila.« In zdaj gori rdeča lučka pred Marijino podobo vsak večer in Tona tiho sedi za mizo z rožnim vencem v roki. Gregor Hrastnik. IZ ŽIVLJENJA MISIJONARJEV. V DEŽELI VEDNEGA LEDA. Misijonski škof Turquetil (Tirketij), apostolski vikar Hudsonovega zaliva, vlada škofijo severnega tečaja. Veli« kanska je, obsega nad 4 milijone kvadratnih kilometrov, približno toliko kot vsa Evropa brez Rusije. V tej deželi ved« nega leda pa prebiva komaj šest tisoč ljudi. — Duhovnik Turquetil je prišel v tečajne dežele 1. 1900. Dvanajst let se je moral truditi, da je ustanovil prvo misijonsko postajo med Eskimi. Črez nekaj let je ustanovil drugo krščansko občino, po vojni pa še štiri. Leta 1931. je sv. oče ustanovil misijonsko škofijo Hudsonovega zaliva in je gorečega mi« sijonarja severnjakov imenoval za njenega prvega škofa. Vatikanski list »L' Osservatore Romano« je letos na« tisnil poročilo tega škofa o misijonskem potovanju po škofiji. »Nameraval sem tudi založiti s potrebščinami misij on« ske postaje Eskimski kap, Chesterfield, Baker Lake in Sou« thampton Island; na zadnji postaji pustim »Sv. Terezo«, naš lepi misijonski parniček in se prepeljem na večjem parniku do misijonske naselbine Presvetega Srca v Ponds Inletu. To je najbolj severna misijonska postaja na svetu; tu je tri me« sece na leto noč. Do tja je 8000 km poti; vendar sem za vsako ceno hotel videti dva moja misijonarja, ki sta že pet let osamljena tam gori. Vožnja je bila zelo nevarna. Pluli smo v gosti megli, vedno v nevarnosti, da trčimo ob ledene gore, ki jih je veter gnal z vzhoda. Iz Chesterfielda so nam po radiju spo« ročali, kako se ledene gore premikajo, da smo se jim mogli izmikati. S tem smo izgubili 15 dni. Naši misijonarji so me po radiju rotili, naj parnik pristane v Chesterfieldu podnevi, "ker me verniki hočejo slovesno sprejeti. Pristali smo ob 3. uri popoldne. Debela megla, videti ni bilo nič. Parnik za« žvižga, odgovorijo nam psi, začuje se pokanje pušk in zvo« nenje. Slovesni vhod škofa se je prenesel na nedeljo. Tedaj sem v misijonski kapeli daroval slovesno sv. mašo, spremljan od štirih duhovnikov in enajstih strežnikov, Eskimčkov, ki so prepevali kot angelci.« Škof je obiskal še dve svoji naselbini. Ko je v avgustu 1932 parnik odplul proti Ponds Inletu, se je motor pokvaril in morali so se vrniti. Škofu je bilo zelo žal. »Kaj delajo moji misijonarji tam v ledenih samotah? Ali jih je trimesečna se« verna noč izmučila in potlačila? Tam gori je pater Bazin, ki je v juniju 1931 odšel z nekim eskimskim rodom 480 km daleč od misijonske postaje. Ti severnjaki niso belega člo« veka še nikoli videli. Slišali pa so od spreobrnjenih rojakov govoriti o odrešenju in Bogu ljubezni. Pa so prišli v misijo« nišče prosit za duhovnika, da ga vzamejo s seboj. Dali so jim patra Štefana Bazina, zelo mladega misijonarja, ki je bival šele tri leta na postaji Presvetega Srca. Čeprav je znal le nekaj besed eskimskega jezika in ni bil vajen prezimovati v ledenih kočah, je zapregel pse v sani in odšel z divjaki. Na pol poti se je led začel topiti. Kaj storiti? Pusti pse in sani, zadene tovor na rame in gre dalje peš. Hodili so nad en mesec; pater Štefan je prišel na cilj sestradan in izčrpan-Ostal je pri divjakih sedem mesecev. Pot nazaj je bila strašna. Psi so mu od lakote poginili, pa je sam taval dalje po ledu. Prišel je domov na postajo sama kost in koža v capah. Toda bil je nebeško vesel. Saj je krstil 22 odrastlih! Pod ledeno streho eskimske koče je razdelil 2387 sv. obhajil, skoro po deset na dan. Prvič se je v ledenih pustinjah severne noči prikazal Jezus. Komaj se je opomogel, že so spet potrkali na vrata misijonske postaje Eskimi in prosili, naj se pater Štefan vrne k njim. Radi bi se bolje poučili o sveti veri, radi bi se okrepi čali s kruhom iz nebes. In pater Štefan je odšel z njimi. Vrne se naj,'brže v poletju 1933. Ko to pišem najbrž potuje v tri= mesečni tečajni noči, ko luna vedno kroži po jasnem nebu, da ni razločka med dnevom in nočjo. Tako se izpreobračajo Eskimi. Tako se oznanja evan« gelij v deželah, ki jih je sveti oče Pij XI. nazval »najtežav» nejše misijonske dežele«. VIDEL JE KRISTUSA. P. Bernard Cothonay, bivši apostolski prefekt pokrajine Langison na Kitajskem, je sporočil tale čudni doživljaj: — Bilo je maja 1924. Neki mož, ki se je pripravljal na sv. krst, je težko zbolel. Nekega dne je rekel svoji ženi: »Pokliči mU sijonarja, da me krsti, ker v treh dneh bom umrl.« — Žena se prestraši in vpraša moža, kako more to vedeti. Mož ji mirno odgovori: »Vem zagotovo, Jezus mi je to povedal.« — »Kaj, ti si videl Jezusa Kristusa?« začudeno vzklikne žena. — »Da,« ji mirno odvrne on, »šestkrat sem ga videl in povedal mi je, da v treh dneh umrem.« — Ženi se je zdelo, da je mož sanjal, on pa je mirno trdil: »Nisem sanjal, bil sem zbujen, ko je prišel Kristus.« — Vprašala ga je, kakšen je bil Kristus. — »O, ne morem povedati, kako lep je bil! Nosil je krasna, svetla oblačila.« — Ko je žena še hotela ve= deti, kaj je Kristus rekel, je mož povedal: »Pokazal mi je čudovite reči, ki pa jih ne morem popisati. Rekel mi je: »Prihajam iz cerkve, da ti povem: ko boš prejel veliko zdra* vilo, boš umrl. Potem boš vedno pri meni.« Misijonar je prišel in je bil v zadregi. Zakaj mož ni bil tako močno bolan, da bi grozila smrt. Zato se je obotavljal. Mož pa ni nehal prositi, naj ga krsti. Slednjič se je mi* sijonar na tretji dan vdal in mu dal »veliko zdravilo.« Ravno še o pravem času, zakaj bolnik je umrl še isti dan, prav kot je rekel. Evangelij popisuje, kako so pagani klicali: »Hočemo vi« deti Jezusa!« (Jan, 12, 21). Morda je hotel Kristus tu dobe« sedno uslišati prošnjo ubogega paganskega srca, ki je ko« prnelo po njem. »ZDRAVJE BOLNIKOV«, molit» venik z obrednikom in s šmarnica» mi za naše drage bolnike. »KRALJICA VERNIH DUŠ«, molitvenik z obrednikom in s šmarnicami za naše drage pokojne. Oba molitvenika, ki prinašata vsepolno tolažbe in pouka za zdrave in bolne in koristita tudi našim dragim pokojnim, sta priporočila dva nad» škofa, šest škofov, štiri prelati, šest škofijskih listov, »Bogoljub«, »Cvetje«, »Glasnik Presv. Srca J.« itd. — Cena vsaki vezani knjigi je 10 L, z zlato obrezo 12 L. — Naročbe sprejemajo vse knjigarne, zlasti: LIBRERIA CATTOLICA _ GORIZIA — PIAZZA VITTORIA 11 Zdravnik dr. Stanko Sosič TRIESTE - Roiano - Via d i Roiano 2-1 S P R E J E M A od 15. do 16. ure. — Telefon: 25-512 LISTNICA GOR. MOH. DRUŽBE. Družba je letos izdala sle* deče redne knjige: 1. Svetoletni koledar za leto 1934. 2. Živi ogenj. Življenje pa* peža Pij a X. 3. Jalen: Ovčar Marko. Kmečka povest iz 18. stoletja. 4. Rožencvet: Leteče copate. Zvezek izvirnih pravljic. 5. Proti novim svetovom. Zgodovinske črtice o velikih odkritjih okoli 1. 1500. Prihodnje leto bo Družba iz* dala sledeče knjige: 1. Sveti Vincencij Pavelski. Življenjepis. Spisal dr. Anton Zdešar iz Misijonske družbe. 2. Skozi ameriške pragozde. Spisal Ivan Breznik. Napeta, živahno pisana, izvirna povest domačega pripovednika. 3. Kmečka zgodba. Povest. 4. Domači zdravnik. Zbirka navodil za zdravljenje. 5. Koledar za l. 1935. Odbor si pridržuje pravico, da ta knjižni načrt po potrebi spremeni. Družba se čč. gg. cerkvenim predstojnikom in poverjeni* kom spoštljivo zahvaljuje za požrtvovalno delo in pomoč. Bog naj vsem obilo povrne! U DNI NA. ITALIJA: Udje, ki se zglasijo pri poverjenikih, plačajo ŠEST lir. Ob prejemu knjig morajo povrniti po» verjenikom prevozne stroške za knjige. Posamezne ude sprejema tudi upra» va. Udnina znaša 6 lir, s poštnino L 7.50, s poštnino in priporočitvijo L 8.50. JUGOSLAVIJA: Udnina: dinarjev 30.—; priporočitev Din. 4.— več. Zneske je treba poslati na račun št. 20.446 pri Poštni hranilnici v L ju* bljani. Udnina za ostalo Evropo znaša L 12—za prekomorske države pa L 13.—. Na naročila iz inozemstva brez predplačila se Družba načeloma ne bo ozirala. Za nepriporočene pošiljke ne sprejema Družba nobene odgovor: nosti. Naš naslov: Bor. Mohorjem družba Borizia - Via Orzoni 38. m RUDOLF KOLL ZOBOZDRAVNIKI ATELJi USTANOVLJEN LETA 1S92, odlikovan z najvišjimi odlikovanji iz Londona, Pariza, Dunaja, Gorizia, Udine in St, Louisa. GORIZIA PIAZZA VITTORIA ŠTEV. 20. SPREJEMA PODRUŽNICA - Caporetto 134, pri g. Miklaviču (Podseljanu). mmmmmmmm knjige SEIHE: II poceni so, zabavne in poučne Piši dopisnico na: S I O M A, Piassza Nicolo Tommaseo 29-1, Gorizia. Dobiš jih pa tudi -v knjigarnah. i Prihodnjih 6 knjig je: „KRIŽ V TEMI" s podobami; popisovanje daljnih ver in misijonov. „ROBESPIERROVA SOBARICA", roman iz francoske revolucije. „ANDREJ KOŠUTA", domača povest. „VRLI LJUDJE I. zv. \ * H- „ J „SKRIVNOSTNE SILE SVETOVNE ZGODOVINE" s podobami. ameriški roman. Vmes bo izšlo še par drobnih knjižic, ki bodo pravočasno naznanjene. Plača se kar po priloženem čeku na pošti. TEOD. HRIBAR :: MANUFAKTURNA TRGOVINA :: 60RIZ1R - Corsa G. Verdi 3Z ][ nudi blago prvovrstnih kvalitet za moške in ženske obleke, črno sukno za čast. duhovščino, vsakovrstno perilo, preproge, zavese in vse v manufaktnro spadajoče predmete. Popolne opreme za neveste. VELIKA IZBERA! CENE UGODNE! Zunanjim naročnikom se na zahtevo pošljejo tudi vzorci v svrho naročitve KABINET ROENTGEN PRIMARIJ Dr. A. DE FIORI Specijalist za notranje bolezni SPREJEMA od 9. do 12. in od 2. do 4. GORIZIA Corse Vittorio Eman. III. 6. Zobozdravniški ateljé Dr. EL WIZNER zdravnik'kirurg z o b a r G O RIZ I A ✓ Piazza della Víttoria 17 MODERNO OPREMLJENA KATOLIŠKA TISKARNA tiska v najmodernejši grafični obliki in po najnižjih cenah vsakovrstne račune, bloke, kuverte, pisma, vizitke, podobice, osmrtnice, vabila itd. tudi tekom dneva. - Tiska po naročilu knjige in registre za urade, trgovce in zadruge. LASTNA KNJIGOVEZNICA veže hitro in trdno vsakovrstne knjige, misale, registre itd. Naročila se sprejemajo tudi telefonično: telef. 253. Pismeno ali osebno se pa lahko zglasite: Tipografía Cattolica - Riva Piazzutta 18 - Garizfa ali pa v knjigarni Librería Cattolica - Piazza Vittoria 11. ZNANA KLOBUČARNA O. B. MINOZZO _ N O p Via Rasteiio 8-GORIZIA-Via Ras teli o 8 Edina delavnica, ki izvršuje vsa klobučar- ; S ska dela. - Poprave in izdelava po meri. - ^ -.n. Obiščite nas v lastno korist.- 5"»® O. 3 3 3 M Za cenjene odjemalce konkurenčne cene. o « — „CECII.IA" Tovarna orgel Orgle pnevmatičnega sistema Harmoniji Glasovirji GOBIZIfl POPRAVILA Vifl S. BIOVIINIti 7 Proračuni na zahtevo brezplačno. SOKOL ANTON TRANSPORTI - BRZE P O SIL J AT VE Oblastveno potrjena proga GOR1ZIA-TRIESTE IIV NAZAJ Z DVEMA DNEVNIMA VOŽNJAMA Urad, garaža, delavnica in skladišča: Sedež Gorizia, Via Trleste štev. 4 Tel. inter. 153. - Naslov Trieste: Custerllna, Via Mazzini 13. Tel. int. 4027. ZVEZE Z EKSPRESN1MI AVTOMOBILNIMl PROGAMI: Udine i TrevisosPadovasMilanos TorinosPostumiasVilla del Ne» voso»AbbaziasFiuniesiPola Aidussina » Idria » Circhina s Tolmino«Caporetto»Plezzo Prevzemajo se transporti in po» šiljke za po morju, ker imamo naravnostno zvezo s pamiki za luko Trieste in iz nje. Tvrdka prevzema vsakršen transport in prevoz pohištva, ker ima posebne vozove. Cene so povsem konkurenčne Sprejemajo se tudi potni listi in druge listine za v potrdilo. Velika nagrada in zlata svetinja za najbolje organizirane avtomobilne in hitre prevoze ob Glavni razstavi v Firenze 1. 1933. L3UDSHÜ S. PIETRO - OOHIZIA registrovana zadruga z neomejeno zavezo POSOJILNICA Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima v novi hiši, zidani iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna hiša, JAMČIJO pri Ljudski posojilnici, kot zadrugi z neomejenim jamstvom, ZA VLOGE VSI ČLANI S SVOJIM PREMOŽENJEM, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne -vloge presegajo t. 1,500.000. Ustanovljena 1. 1896. Čekovni račun: štev. 11/5282. Z n IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIK^KIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII i Faganelj Stanko avt. stavbeni podjetnik in sodno zapriseženi cenilec VERTOIEA IN GflMPI SilNTI 190. - GORIZIA------- Izvršuje vsa dela, spadajoča v stavbeno stroko, ter sprejema vodstvo in odgovornost dela, izdeluje vsakovrstne načrte, proračune - cenitve stavb in zemljišč za amortizacijska posojila. Dr. IGOR FRANKO zobozdravnik GORIZIA, nasproti šKofije. Sprejema vsah dan od 9.-IZ. in od 3.-S. ZOBNI ZDRAVNIK Dr. L. MEBM0L39 SPREJEMA GOMIZIA PIAZZA VITTORIA 5-1. Dr. Alfonz Serjun emeritirani sekundarij javne deželne bolnice .:. v Gradcu, .:. bivši okrajni zdravnik TOLMINO sprejema vedno ob delavnikih in nedeljah. CVETLIC, POVRTNINE, SEMENSKIH ŽIT, ČEBULICE CVETLIC, razno \rtnarsko in sadjarsko orodje, lepilni pasovi, svinčeni ar- zenat iti druga sredstva za uničevanje sadnih in vrtnih škodljivcev. Vsi potrebni pripomočki za odpravljanje vinskih napak in bolezni. POSNEMALSIKI „ R o t h " od 45 litrov naprej „ „Alfa Laval" Od 200 litrov naprej, vsi nadomestilni deli za posnemalnike, celotne opreme za mlekarae, H5YBERG0VI In GERBER-JEV1 tolščomeri, potrebne tekočine, vse mlekarske potrebščine itd. se dobijo pri JlKODBRORia; Bopizia, Piazza Sittoria I. (Lastnik inž. agrr. Josip Rusija) DAJE VSA POTREBNA GOSFOOflRSHR NAVODILA IN NASVETE. „EMU HiBflSSD D1 BOKIZlfl" 13 prej Piazza Corno 13 se priporoča cenjenim odjemalcem za o-bilen obisk nanovo založene trgovine z manufakturo in drobnino, posebno pa moškim blagom in podlagami po današnjih znižanih cenah. V5. Njajvišje cene plačujem za BOŽE I Ó. Carloíío kun, zlatic, dihurjev, iisic, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in .:. domačih zajcev. .:. D. WIHDSPflCH TRIESTE viaC.BattistilO II. nad, vrata 16 Telef. Int. 68-81 Sprejemajo se poiiljatve po poiti. Semena .:. .;. umetna gnojila Gorizia, Piazza Cauour 3 Kmečka banko registr. zadruga z omejeno zavezo GORIZIA Piazza E. De Amicis (Corno) 12 Uradne ure za stranke od 9.-12. in 3.-5.; ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. ZOBOZDRAVNIK ROBERT BERKfl GORIZIA, Corso Giuseppe Verdi 36. SPREJEMA od 9. do 12. in 14. do 18. TOLMIN O pri dr. Alfonzu Serjunu. SPREJEMA vsako nedeljo od 9. do 16. ZOBOZDR AVNIŠKI AMBULATORI) O8 PAVEL UGO NETZB9NDT zdravnik - kirurg. SPECIALIST ZA BOLEZNI V USTIH IN NA ZOBEH. GORIZIA, VIA DANTE 10. - TELEF. 686. Sprejema vsako nedeljo TOtMINO,73. pn dr. bussiju CEHTRRLN9 POSOUlLHICn H G O R I Z I A CORSO G. ÜERQI 32,1. HflDSTR. Navadne hranilne vloge se obrestujejo po 3%, hranilne vloge na odpoved po dogovoru, davek plača posojilnica. Sprejemajo se vloge v tekočem računu. Posojila se dajejo na vknjižbo po 6%, na menico po 6V2- Od vseh posojil plača stranka davek in upravni prispevek. Posojilnica dovoljuje članom tudi kredit v tekočem računu. URADNE URE: vsak dan razen nedelj in praznikov od 8. do 12.; popoldne od 3. do 5; ob sobotah popoldne je urad zaprt. ELIJA CUR Gorizia - Piazza Cavour 9 Velika zaloga pletilnih in šivalnih strojev: Phoenix - Titan - Adler - Kaiser. — Glavni zastopnik za celo deželo za stroje „NECCHI". Dvokolesa: Legnano - Atena - Dürkopp - Wolsit - Perla itd. Mehanična delavnica. MU! 0. BERNT - VERIZZO GORIZIA PO ZELO ZNIŽANIH CENAH!!! piazza vittoria 21 - Tel. 66 CflSSfl TBlESTIHfl Dl CRED1T0 E DEP0S1T1 reglstr. zadruga as om. poroštvom, uraduje v lastni hiši - TRIESTE ^^^^ VIA TOHHE BIANCA ŠTEV. 19, I. IVA D STR O F» J K H t h Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, j| I g vloge na tekoči račun in vloge za čekovni f: i h promet ter jih obrestu je po 4 %> večje in | stalne vloge po dogovoru. — Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradse ure za stranke od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. - Tel št. 35 89. I DROGERIJA ANTON P0D60RNIK Gorisia (na Komu) Piazza Edmondo de Amicis št. 12, je dobro založena z domačimi in tujimi barvami za pleskanje, s čopiči, z zdravstvenimi potrebščinami, gumijastimi cevmi, umetnimi gnojili, z apne-nim karbidom itd. ■ ¡ZDRAVNIK dr. Fr. Mončič Sil ZA NOTRANJE BOLEZNI SPREJEMA Borizia, Via Carducci 6 I^BfflffSni caIah Velika izbera jesenskih in zim-UMI11 »«BStfHl skih klobukov zadnjih novosti. Preoblikovanje In popravila po naroČilu. Gorizia, Via Mazzini 6 (ex via Municipio) PETRA MOZETIČEVA. ALOJZIJ BONNES AVT0RIZ1RANI ELEKTROTEHNIK 60RIZIA - CORSO VERDI ŠTEV. 1 Inštalacija vodovodov in plinskih naprav Itd. — Bogata zaloga raznovrstnega električnega gradiva. Pravna pisarna dr. Teofil Simčic GORIZIA, Piazza della Vittoria 22 JOSIP KERSEVANI GORIZIA, Piazza Cavour 9 (nekdaj Stolni trg) Stara domača tvrdka šivalnih strojev iz najboljših svetovno-znanih tovaren „Pfaff", „Mundlos" po zelo nizki in pošteni ceni od lir 350,— naprej. Tvrdka nudi cenj. odjemalcem izborna dvokolesa „Wunder" od lir 190.— dalje. — Prodajam tudi puške, samokrese, smodnik, patrone za lovce, dinamitne patrone, smodnik za mine, posnemalnike, pinje za maslo in sploh vse posamezne dele spadajoče k navedenim predmetom. — Priporočam se za cenj. obisk. — S spoštovanjem JOSIP KERŠEVANl. IViHE ima v zalogi vse raznovrstne KUHINJSKE IN HIŠNE POTREBŠČINE iz stekla, aluminija, lesa, emaj-lirane prsti itd. KROGLE za igro iz ameriškega lesa. NIZKE CENE! TRIESTE Piazza S. Giovanni št. 7. LEKARNA CASTELLARSO" 99 lil (prej Castellanovich) lastnik F. BOLLAFIO TRIESTE M Via C. Belli, vogel Via P dell' Istria it. 7 (S. Gia-como)-Telefon it.64-85 « ACQUA Dell' mmm i i b « d najboljše sredstvo proti izpadanja las in za čistost glave. Posebnost: domača - in - inozemska zdravila. Največja zaloga čevljev domačih in tujih znamk. G0HIZI9 - G0R50 9ERDI 3Z Najcenejša trgovina blizu in daleč. ČEVLJI NA MERO — POPRAVE. Naša posebnost: nepremočljivi čevlji za lov, smučanje in šport. Lastnllca : IVAN KRPAN In DRUG. A. R. VUK . MERIVA, št. 65 Edino penitninarsko podjetje v naši pohrajini. Goji bele kokoši čiste Lenghornske pasme, ki so svetovno priznane kot najboljše jajčarice. Ima zaklopna gnezda, ki omogočujejo nadziranje valjenja vsake posamezne kokoši.= — Število kokoši - samic znaša 800 - od teh je zbranih 100 najboljših, ki nesejo letno 200 do 280 jajc in samo zbrana jajca teh kokoši se prodajajo za valjenje. Razni, ki so v preteklem letu kupili jajca za valjenje, so nam sporočili, da so se jim vsa izvalila. Imamo poročila, da so vzgojili od 100 pri nas kupljenih jajc, 80 odraslih pitk in petelinov. V preteklem letu smo z jajci za valjenje zalagali tudi dve perutninarski podjetji v tržaški Sokrajini, ki sta se odločili namesto lastnega produkta rabiti za valjenje jajca iz našega podjetja, lenghornsko pasmo, ki se polagoma iz naših kurnikav širi po deželi, so vsi zadovoljni, ker imajo najmanj dvakrat toliko jajc kakor oni, ki rede mešane domače pasme. Jajca lenghornske kokoši so priljubljena ter se prodajo - snažna in sveža - vedno 5 do 10 cent. dražje nego ona mešanih kokoši. Lenghornska kokoš ne kloči ter nese nepretrgoma do polovice septembra, ko začne golitev, ki traja okoli dva meseca. Kot nadomestilo začnejo takrat nesti že jarce izvaljene koncem marca ali v začetku aprila. Jajca za valjenje prodajamo po Lit 1. Onim, ki bi smatrali to ceno za pretirano povemo, da je znesek med navadno tržno ceno samo majhna odškodnina za več urno dnevno delo, ki ga imamo z nadzorovanjem v svrho ugotovitve najboljših iajčaric. Naroča se lahko naravnost v Mirnu ali v trgovini čevljev .ALPINA" Uorizia, Corso Verdi 32. Zdravnik sprejemata. Dr. G. GREGORIG in zdravnica za notranje in ženske bolezni Dr. VILMA DOMINCO-GREGORIG vsak dan od 9.— 12. in od 3.-5. GORIZIA - CORSO G. VERDI ŠT. 23 pritličje levo (naspr^Jf,Ljudskemu vrtu)