D o p i s i. Iz Ormoža, koncem oktobra. (Naš deželni poslanec) naj bode ftast. gosp. Anton Korošec, urednik v Mariboru; drži se naj našega starega programa: «Vse za vero, dom, cesarja!* Pa je duhovnik, pravijo eni; pa se nam nič ni predstavil, ugovarjajo drugi. Take besede pa so prazne! Namreč, dosedanji kandidat je bil g. dr. Rosina, ki se je pa odločno odpovedal kandidaturi. Kakov razloček je pa med kandidaturo teh obeh gospodov ? Ta-le: G. dr. Rosina je posvetnik, pa priporočan od duhovnika (č. g. kanonik dr. Mlakar); g. KoroSec je pa sam duhovnik, priporočan od nas posvetnikov, toraj v tem ni prave razlike med obema. Tudi drugi ugovor ne drži; 6. g. Korošec se nam predstavlja morebiti po 50 krat, gotovo pa po 25 krat na leto; zato ga popolnoma poznamo iz «Slovenskega Gospodarja> in «Našega Doma>. Razun tega pa se je osebno na p r e m n o g i h sbodih pokazal zborovalcem in jih s krepko besedo podučeval in navduševal. Sedaj pred volitvijo je čas prekratek, po volitvah pa gotovo pride svoje volilce pozdravljat. Končno 8e tretji ugovarja, rekoč: da naš poslanec mora biti kmet; Korošec pa je duhovnik. Tudi ta ugovor ne velja; vpraSamo vas namreč, od koga ste se več naučili gospodarskih reči, od svojega soseda kmeta, ali od »Slovenskega Gospodarja» in od »NaSega Doma»? — Kaj moj sosed-kmet ve, to vem tudi iaz; kar pa «SIov. Gospodar* poučljivega prinese, to nam je novo in dosedaj neznano. In vse to poskrbi v «Slov. Gospodarju* in «NaSem Domu» za nas g. Korošec, na vse to on pazi. Sicer pa se v deželnem zboru ne delajo postave, kako se mora sejati, orati, kositi, ampak tam se delajo postave v blagor in zlo kakega stanu. Ako pa je «Slov. Gospodar* učitelj, mora njegov urednik biti t teb rečeh domač; in to je g. kandidat A. Korošec, ki je tudi iz kmetskega stanu rojen. Toraj, da bi poslanec ravno moral biti kmet, to ni nikakor neizogibno potrebno, da pa mora znati vse krivice, ki se kmetskemu stanu godijo, in da pozna pripomočke, kako se naj lahko odpravijo in da ima voljo in zmožnost vse to v razburjenem gračkem deželnem zboru povedati, to pač pričakujemo od naSega poslanca, naj že bode potem doma kmet ali duhovnik, ali odvetnik. In da te krivice in pripomočke g. Korošec pozna, dokazuje nam vsaka številka «Slov. Gospodarja* in «Našega Doma», kjer nas uči, budi in navdušuje! Toraj složno in navdušeno na volitvišče za č. gosp. A. Korošca in zmaga, sijajna zmaga nam je gotova. Več volilcev iz ormoškega okraja. Iz Cirkovc na Drav. polju. (V o 1 i t v e volilnih mož). Dne 22. vinotoka 1902 vršila se je v naSi občini volitev volilnih mož za deželni zbor. Ista je pokazala, da so se tudi do zdaj tako zaspane Cirkovce začele malo vzbujati. Poprej se za volitve, niti za občinske, niti za deželno- ali državnozborske ni brigala skoraj živa duša, a sedaj je prišlo čez 30 volileev na voliSče. Izvoljeni so kot volilni možje sami zanesljivi in zavedni slovenski možje, namreč: g. kaplan Ivan Lorbek, g. župan Anton Goljat ter občinski svetovalci g. Matevž Goljat, gg. Jurij in Jernej Bauman. Po cirkovSki župniji in okoli Pragarskega znani krčmar in »Gemischtwarenhandler« iz Strazgojnice, Jože Stampflje sicer tudi prignal svojo posilinemško gardo na voliSče, a ista je slavno pogorela. Pa si ne smete misliti, da so to bili tisti znani šnopsarji, ki vedno tičijo pri Stampflu, ne to so bili, česar skoraj svojim lastnim očem nisem verjel, in kar me je najbolj ožalostilo, sami trdni kmetje. IzvzemSi dva, katera že od poprej poznam kot verna pristaša »Štajerca« in njegovega glavnega zastopnika za Cirkovce, Stampf la, bi se mi o ostalih niti sanjati ne moglo, da bi se mogli od tega privandranega posilinemca, ki se je v Strazgojnici komaj malo udomačil, dati tako pregovoriti. Iz vasi Strazgojnica, v kateri toči Stampfl žganje, ni bilo kmeta na njegovi strani, pač pa iz Šikol. In to so kmetje, katerim sem poprej pripisoval vsaj nekaj samozavesti. Eden ]e Se imel pač toliko samozavesti, da je še pred volitvo pobegnil. Ubogega Stampfla ie bilo menda malo strah, ker je svoje pristaSe porinil v sobo, kjer se je volilo, a sam si ni upal noter, ampak jo je pobrisal. Še le ko je bila volitev že končana, se je zopet prikazal in se je hotel nekaj repenčiti, da se mu baje ni nič naznanilo, ob koliki uri bode volitev. A občinski tajnik g. Goričan mu jih je podal pod nos; Stampfl je namreč sam lastnoročno podpisal obvestitev o volitvi, kjer je stal natanko dan in ura volitve. »Sicer pa«, rekel je g. Goričan, »ravno tisto nedeljo, kadar prideS ti v Cirkovce k maši, ne morem dati oklicati volitve«. Stampfl namreč sploh malokedaj zahaja v cerkev. No, taki ljudje so navadno pristaSi »Štajerca«. Torej Cirkovljani, zdramite se že vendar enkrat, pokažite, da ste zavedni Slovenci, ki ne trpite, da bi se med vami siril ta lažnjivi »Stajerc«. Oklenite se tesno bralnega društva! Pa kaj govorim, bralnega druStva? Isto vendar tudi spi! Vsaj slišati ni nič o njem. Goepod predsednik, kaj je to ? Ali bom res moral objaviti razmere, ki vladajo pri bralnem druStvu ? Žaloslno, taka brezbrižnost in zaspanost! Merodajni činitelji v Cirkovcah! tukaj je hvaležno polje vaše delavnosti, tukaj zastavite svoje moči in ves upliv, kar ga imate, za Boga in domovino! Ako kmalu ne začnete z delom, potem — pri Bogu je miloet, pri meni ne!