Lmp GLASNIK GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA S LJUBLJANA AVGUST 1978________________________ LETO XII._____________________________ŠTEVILKA 8 SINDIKALNE ORGANIZACIJE V PRIPRAVAH NA 9. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Ob koncu leta 1978 poteče 4 leta od 8. kongresa ZSS, ki je v letu, ko je bila sprejeta Ustava, začrtal vsebinsko in organizacijsko pot delovanja sindikatov in zveze sindikatov, v 17 sklepih tega kongresa so opredeljene ključne in najpomembnejše naloge aktivnosti sindikata na vseh področjih družbenega tč V tej števi lahk aaas F — Svobodna menjava < pot tudi v naše odnose. Jes jemali prve samoupravne pomenijo začetek nresnič združenem delu tudi na te članku izpod peresa tov. Če berete o urejevanju od ring in temeljnih orgar opravljala posle. — Pogovarjali smo se s tov Brajaijem, ki je dobil priznanji samoupravljalcev. — Tokrat vam predstavljamo temelj organizacijo Blisk iz Murske Sobote. — Obiskali smo našemonteije v bje varski mlekarni in naše delavce na dopu na Lošinju. — To številko Glasnika bodo prejeli tudi delavci Klime iz < njih straneh objavljan osnova odločanja delav in IMF o všlopii Klime i Ijana. — Preberite tudi druge članke, ki j nismo omenili. Tako boste bolje obveščeni. Sodelujte tudi in pri obveščanju. Prispevke za prihodnjo številko Glasnika pošljite do 18. avgusta. in ekonomskega življenja v združenem delu. V tem štiriletnem obdobju je dosegel naš družbenoekonomski razvoj izredno velik napredek in dobil na podlagi konkretizacije Ustave še bolj določno usmeritev nadaljnjega razvoja. Gre predvsem za Zakon o združenem delu, ki je še veliko bolj kol Ustava opredelil funkcijo in družbenopolitično odgovornost sindikata za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja; tudi študija Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« ter resoluciji 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ jasno opredeljujejo, kako in na kakšen način naj deluje sindikat, kot najširša organizacija delavskega razreda. Vse io so vsebinski okviri, ki pogojujejo aktivnost sindikatov v pripravah na 9. kongres, ko ocenjujemo dosežene rezultate in še nedokončane naloge iz preteklega štiriletnega obdobja ter načrtujemo našo aktivnost za prihodnje obdobje. Vsi forumi sindikata morajo s svojim delovanjem zajeti vso pestro in mnogotero aktivnost ter problematiko naše družbe. Zato mora tudi njihova organiziranost temeljiti na osnovnih ciljih, ki jih opredeljujejo naloge sindikata. Osnovna vsebinska vprašanja, ki jim bodo organizacije in organi sindikatov v obdobju do kongresa posvečali še posebno pozornost, so v prvi vrsti vezana na uresničevanje Zakon o združenem delu, oziroma na tista njegova določila, ki še posebej zadevajo delavca kot samoupravljalca, delavca, ki naj odloča o vseh vprašanjih družbenega in ekonomskega razvoja neposredno ali v okviru delegatskega sistema. Zato v predkongresni aktivnosti še posebej poudarjamo tisto funkcijo sindikata, ko naj z neposredno aktivnostjo spodbuja ustrezno združevanje dela in sredstev, večjo produktivnost, boljše gospodarjenje in na podlagi lega tudi višji dohodek, kar je poroštvo, da lahko slehernemu delavcu zagotovimo socialno varnost in višjo življenjsko raven. Vse druge naloge so pravzaprav samo izpeljanka tega osnovnega cilja. To pa pomeni, da predkongresne priprave niso in ne morejo biti časovno omejene na čas do kongresa, niti ne zaprte samo v organe in organizacije sindikatov, temveč morajo seči v vse tiste subjekte, ki na kakršenkoli način vplivajo in prispevajo k razvoju naše družbe. Čeprav zvenijo vse te ugotovitve in usmeritve zelo splošno, jih je v nekaj stavkih izredno težko konkretno opredeliti. Tako, denimo vprašanje delitve sredstev za osebne dohodke po vloženem delu ni le vprašanje delavcev v IM P, temveč mnogo širšega pomena. Gre namreč zato, da se v sleherni osnovni organizaciji sindikata dejansko zavzemajo za to, da glede na njihovo posebnost v dejavnosti do uresničitve tega načela tudi dejansko pride. Prav zalo delovanje sindikata ni več usmerjeno v forum-sko obravnavanje posameznih vprašanj, temveč je težišče v neposredni aktivnosti v sleherni osnovni organizaciji sindikata ter v njihovem medsebojnem povezovanju in sodelovanju za dosego večje učinkovitosti in boljše uspešnosti. V razpravo so dani osnutki dokumentov (priloga delavske enotnosti št. 11 z dne 8. 7. 1978) 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Zato bo skupna aktivnost sindikata usmerjena v to, da bo o teh dokumentih tekla razprava v vseh osnovnih organizacijah sindikata, vendar ne formalno, temveč izhajajoč iz njihovega lastnega okolja, tako, da bo lahko sleherna osnovna organizacija sindikata prispevala k takšni vsebinski usmeritvi, ki bo omogočala pozitiven in perspektiven razvoj naše samoupravne socialistične družbe v celoti. VLOGA ZVEZE KOMUNISTOV V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH S1ND1KA TA V skladu z resolucijo Vlil. kongresa ZKS morajo organizacije Zveze komunistov na vseh ravneh zagotavljati, da se bo okrepila samostojnost, ugled in učinkovitost osnovnih organizacij in organov Zveze sindikatov. To pa bo mogoče doseči le, če bodo komunisti delovali kot notranja gibalna sila v sindikatih in s svojim angažiranjem prispevali h kadrovski okrepitvi in zagotovitvi drugih pogojev za to, da bodo lahko sindikati učinkovito opravljali svojo družbeno vlogo. Kadrovsko okrepitev je moč doseči z usmeritvijo nekaterih sedanjih članov konferenc zveze komunistov na delovanje v sindikate, vsaka osnovna organizacija ZK pa naj v svojem okviru zagotovi, da bo v temeljni organizaciji združenega dela težišče delovanja komunistov v osnovni organizaciji sindikata. Glede na to bi morala vsaka osnovna organizacija zveze komunistov obravnavati vprašanja delovanja komunistov v sindikatih in si prizadevati za odpravljanje ostankov podcenjevalnega odnosa do sindikata in za kadrovanje vsestransko razgledanih aktivnih in razredno usmerjenih delavcev za kandidate v izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata in v občinske in mestni svet zveze sindikatov ter v strokovne odbore posameznih dejavnosti. Prav gotovo ne bi bila sprejemljiva kampanja za zamenjavo novoizvoljenih vodstev osnovnih organizacij sindikata, vendar pa je potrebno povsod, kjer so v delu sindikata slabosti, sprožiti pobudo za ustrezno kadrovsko izpopolnitev. JOŽE ŠUBIC IZIDI JUNIJSKIH REFERENDUMOV Meseca junija smo na referendumih glasovali o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP in statuta SOZD IMP. Objavljamo izide v vseh organizacijskih enotah. Za SS o zdr. Za statut DS — TOZD Glasovalo % v SOZD % SOZD % DSPROMONT 62 57 55 TOZD OV 62 51 52 TOZD MK 55 53 54 DS PMI 90 90 90 TOZD MM 76 71 72 TOZD IB 94 88 87 TOZD BLISK 71 68 67 TOZD EKO 67 60 61 DS EMOND 79 77 77 TOZD EM 67 63 62 TOZD DVIGALO 77 65 68 TOZD TEN 79 70 69 TOZD ISO 80 69 66 DS IKOS 84 82 84 TOZD KM 73 68 69 TOZD KP 74 67 66 TOZD TIO 59 53 52 TOZD PANONIJA 79 70 70 DS IKO 72 72 69 TOZD TRAA 77 64 64 TOZD SKIP 88 81 79 DS LIVAR 78 74 65 TOZD LSNL 65 51 52 TOZD HVA 69 67 64 TOZD LBK 80 65 68 DS IZIP 78 78 78 TOZD PB 81 77 77 TOZD ZST 80 73 73 TOZD IC 96 96 96 TOZD INŽENIRING 90 87 87 DS SOZD 80 79 79 DS INTERNA BANKA 94 94 94 Novogradnja TOZD OV poslovna stavba bo dobila še eno nadstropje, proizvodni in skladiščni prostori so dograjeni TUDI DELAVCI NA GRADBIŠČIH V TUJINI SO NAŠI Sredi julija so sredstva javnega obveščanja poročala o problemih, oziroma nesamouprav-nih odnosih na nekaterih gradbiščih v tujini, kjer delajo tudi naši delavci. Na enem od gradbišč so delavci G P Tehnika prekinili delo, medtem ko so naši monterji delali normalno naprej. Vzrokov za prekinitev je bilo več. Neurejeni odnosi, predvsem pa odnosi posameznikov do delavcev so prilili zadnjo kapljo olja na ogenj. Verjetno je eden najtežjih problemov prav gotovo neusklajenost našega sporazuma in sporazuma, ki so ga sprejeli delavci Tehnike. Gre za nekatera določila, ki so v naši zakonodaji točno določena in jih naš sporazum vsebuje (nadure, prazniki, itd.). Zatika se tudi pri majhnih stvareh, kot so v naši zakonodaji točno določena in jih naš sporazum vsebuje (nadure, prazniki, itd.). Zatika se tudi pri majhnih stvareh, kot so limonada in popoldanski sendvič na gradbišču. IMP je delavcem pripravljen to omogočiti in je tudi uvedel, a se odgovorni pri Tehniki niso strinjali. Gre torej za reševanje vsakodnevnih težav, kjer pa večkrat (zaradi posameznikov) ne najdemo skupnega jezika. Pa pometimo še pred svojim pragom! Ali smo monterje, ki odhajajo na delo na tuje, že odpisali? To so vendar naši delavci! Težko si razlagamo podatek, da so monterji napisali preko dvajset pisem kadrovskim službam in samoupravnim organom posameznih TOZD in niso prejeli nobenega odgovora! Prav tako so brez samoupravnih aktov, ki smo jih sprejemali v domovini. Ne pošljemo jim niti sprejetih aktov, kaj šele da bi jih vključili v postopek pri njihovem sprejemanju. Zanimivo bi bilo zvedeti, če je katera od ljubljanskih TO poslala glasovnice ob referendumih tudi delavcem na gradbišča v tujini! Skupina 70 naših monterjev je prejšnji mesec podpisala peticijo, da je treba takoj urediti vprašanja prehrane. Zahtevali so večjo pestrost, boljšo kvaliteto in kvantiteto, večjo čistočo v kuhinji in restavraciji in še nekatere druge stvari v zvezi z oskrbo z vsakodnevnimi potrebščinami. Takoj je bil sklican zbor vseh naših delavcev in zbrani delavci so ponovno obravnavali predložene zahteve in zahtevali hitro reševanje. Obrazloženo jim je bilo, zakaj ni mogoče vseh problemov takoj rešili. Vodstvo gradbišča je že sredi maja interveniralo pri delovni organizaciji, ki pripravlja obroke, vendar stvari zaradi njihovih kadrovskih težav (ni bilo šefa kuhinje) niso uredili. Sprašujemo se tudi, zakaj nobena slovenska organizacija ni hotela organizirati te kuhinje? Uspeh pa je prav totovo tudi izvolitev odbora abonentov, ki se vsak teden sestaja in skupaj z vodstvom kuhinje sestavlja jedilnik in rešuje vse probleme, ki so povezani s prehrano delavcev. To naj bi bil tudi dokaz, kako se problemi lahko rešijo, če smo pripravljeni spopasti se z njimi. Jasno pa je, da bo treba odslej posvečati več pozornosti delavcem, ki odhajajo na gradbišča v tujino. Zavedati se moramo, da na teh gradbiščih ne predstavljamo samo firme, ki jo nosimo na delovnih oblekah, ampak samoupravno, socialistično in neuvrščeno Jugoslavijo. TONE ŠTRUS ZAKAJ GA PREMALO BEREMO? Naš IMP Glasnik, če ga primerjamo z drugimi tovarniškimi glasili, sodi v vrh po pestrosti vsebine, vendar naš odnos do njega ni najboljši. Glede na to, da ta mesečnik predstavlja za nas tudi podobo našega dela, odnose in ostalo, kar sodi k našemu življenju pri delu ali počitku, potem moramo priznati, da do lista, kot samoupravljala, nimamo pravega odnosa. Zadnje mesece namreč ugotavljamo, da se lepa navada, ko so »predpostavljeni« vsakomur list prinesli na delovno mesto, opušča, da recimo v TOZD TRAA glasilo naložijo na stol v hodniku, po katerem vsak hiti v službo ali pa domov in se jih kar veliko ne ozre po Glasniku. Tako mnogi niso seznanjeni z dogajanji niti delno, čeprav moramo po drugi strani priznati, da list še nima vseh kvalitet, da bi nam bil všeč, to pa zato, ker pri njegovi podobi sodeluje premalo zaposlenih. In še to. Naša samoupravna družba daje možnosti, da sami odločamo o naši bodočnosti. Osnovo za tako sodelovanje nam nudi tovarniško glasilo, ki naj pride tudi v roke članom družine, da vidijo, kako je v kolektivu, kjer delajo starši ali otroci. Da nam ne bo polovico glasila v bodoče obležalo kje v kolu, morajo poskrbeti odgovorni v kolektivu, da vsak član dobi list na primeren način v roke, da obenem čuti povezanost s kolektivom tudi po tej strani. Ker vemo, da vsako številko lista plačamo z našim zasluženim denarjem, potem ne moremo biti do lista slabši kot pred meseci, do ocene lista pa imamo polno pravico in seveda tudi pravico predlagali ter sodelovali pri ustvarjanju našega Glasnika. F. VODNIK PRIPIS: Dodam lahko še tole. Verjetno tudi po drugih temeljnih organizacijah Glasnik kdaj pa kdaj obleži na kakšni mizi in ga delavci ne dobijo pravočasno ali pa ga sploh ne dobijo. Zalo naj odgovorni poskrbijo, da ga bo prejel vsak delavec. Pridružujem se tudi pozivu k sodelovanju. Časopis bo boljši, če bo vanj pisalo kar največ delavcev. Ni pomembno, če je pisava okorna, če so slovnične napake, pomembna je informacija, ki bi jo radi sporočili tudi drugim. Verjetno se še vedno premalo zavedamo možnosti, ki nam jih ponuja naše glasilo. ODGOVORNI UREDNIK IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7.200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. SAMOUPRAVNO POVEZOVANJE INŽENIRINGA V tekoči samoupravni praksi, ki je ta čas najbolj aktualna — uresničevanje zakona o združenem delu, katerega rok za uskladitve se počasi izteka — je prisotnost formalnega prilagajanja statusa, poslovanja in medsebojnih razmerij novim družbenoekonomskim odnosom stara in nevarna usedlina, ki ima po dveletnih naporih lahko sila grenak priokus: vsebinsko stvari stoje še vedno tako kot prej! Večkrat smo že poudarjali in tudi zapisali, da se v celotnem delovnem kolektivu SOZD IMP in v posameznih TOZD že kažpjo vsebinski premiki, ponekod intenzivni, drugod šibki, ki smo si jih začrtali s programi za uresničevanje zakona o združenem delu, ki pa so kljub vrsti povsem opravičljivih izgovorov, precej preskromni. Menim, da to v prvi vrsti velja za celoten kompleks dohodkovnih odnosov, vključujoč svobodno menjavo dela, dalje za konkretne osnove in merila za delitev osebnih 'dohodkov, ter za sporazumevanje in dogovarjanje med temeljnimi in delovnimi organizacijami nasploh. V tem sestavku želim opozoriti na samoupravno povezovanje naše temeljne organizacije skupnega pomena Inženiring — izvoz — uvoz. Toliko, kolikor je ta temeljna organizacija vir in center uvajanja sodobne in prodirajoče tehnike, poslovanja in organizacije, bi morala biti tudi vir in center samoupravnega povezovanja. K taki trditvi vodi predvsem dvoje izredno pomembnih dejstev: a) gre za temeljno organizacijo, za katero smo se v okviru sestavljene organizacije dogovorili, da bo opravljala viden del skupno dogovorjenih nalog —• inženiring, zunanja trgovina, b) položaj te temeljne organizacije do drugih TOZD, združenih preko delovnih v sestavljeno organizacijo združenega dela IMP, je poleg navedenega vendarle specifičen glede na to, da se je organizirala iz delovne skupnosti, zato je tudi njen način pridobivanja celotnega prihodka bistveno različen od drugih TOZD, a z njimi v neposredni povezanosti in soodvisnosti. Formalizacija družbenoekonomskih odnosov v smislu zgoraj navedenega bi lahko vodila do dveh skrajnosti v statusu in razmerjih TOZD Inženiring do drugih: na eni strani bi se lahko ta temeljna organizacija izrodila v navaden element proračuna, katerega »plačevalci« bi bili glede protivrednosti več ali manj odvisni od dobre volje na proračunu spečih izvrševalcev, na drugi pa bi se lahko razbohotila v center moči, odločanja in sredstev, ki sicer pripadajo delavcem temeljnih organizacij, ki izvrševanje določenih nalog le poverjajo delavcem v temeljni organizaciji, kakršna je prav ta. Zakon o združenem delu določa vsebino samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklepajo delavci delovne skupnosti in temeljne organizacije, kakršna je naša Inženiring, na eni ter delavci temeljnih organizacij, za katere ti opravljajo storitve, na drugi strani. Ne da bi opredeljeval vsebino, sprejemanje, izvajanje, pooblastila in drugo, kar je povezano s tem sporazumom, je njegov namen, da delavci, ki so v TOZD, ki »naroča«, točno vedo, kaj lahko dobijo (pričakujejo od storitev), koliko bodo dobili in koliko bo stalo (na enoto!), delavci TOZD, ki »izvaja« pa, kaj in koliko morajo storiti, kako in koliko celotnega prihodka in dohodke u^du s tem ustvarili in kakšen bo njihov stimulans, če še rezultat njihovih storitev odraža na rezultatu TOZD, za katere jih opravljajo. Vse to, v zadnjem odstavku celo zelo poenostavljeno, pišem samo zato, da opozorim na pomen — in to na vsebinski —, ki ga imajo sporazumi med delovno skupnostjo (v okviru SOZD IMP jih je devet!) in TOZD, za katere te opravljajo svoje storitve, kjer je vloga TOZD, kakršen je opisani Inženiring, še dodatnega pomena. Menim, da moramo pri teh sporazumih imeti pred očmi vedno to, da bo delavec v TOZD, ki naroča, vedel, kaj in po kakšni ceni plačuje, delavec, ki izvršuje pa, kaj mora storiti ter kako, da se bo to tudi odražalo na njegovem dohodku, ne pa ostajati pri včerajšnjih delovnih skupnosti proračunskega tipa, kjer naročilo in plačilo na eni, ter vrsta, obseg in kvaliteta storitev na drugi strani niso bili v nobeni medsebojni povezanosti in soodvisnosti in torej daleč od svobodne menjave dela. Vse navedeno smo imeli pred očmi, ko smo pripravljali teze za dva samoupravna sporazuma, ki ju sklenejo delavci TOZD Inženiring — izvoz — uvoz z delavci TOZD v sestavi SOZD IMP, za katere opravljajo svoje storitve. To sta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih in samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v zunanjetrgovinskem poslovanju. Medtem ko prvi opredeljuje celotno razmerje TOZD Inženiring do TOZD, za katere opravlja svoje storitve, pa je drugi sporazum konkretizacija prvega za eno izmed področij dejavnosti TOZD Inženiring — izvoz — uvoz, zunanjo trgovino v skladu z določbami zakona o prometu blaga in storitev s tujino, ki pred nosilce zunanjetrgovinskega prometa postavlja mnogo težje zahteve od prejšnjih in ki bodo zahtevale dodatne napore pri samoupravni in poslovni organiziranosti, če bomo hoteli obnoviti našo zunanjetrgovinsko registracijo. Želimo, da bi javna razprava o omenjenih samoupravnih sporazumih, ki naj bi se pričela v bližnji prihodnosti, pomenila pričetek uveljavljanja tudi novih družbenoekonomskih odnosov na tem izredno občutljivem in pomembnem področju v IMP. A. ČERIN, dipl. iur. TUDI ŠOFERJI IMP SKRBIMO ZA VARNOST CESTNEGA PROMETA V soboto, 24. junija smo se ob 7. uri zjutraj zbrali poklicni vozniki vseh ljubljanskih TOZD na predavanju o varnosti cestnega prometa, ki ga je organizirala Avto-prometna šola Ježica in Svet za preventivo in vzgojo cestnega prometa. Videli smo v filmu neobzimost voznikov do tovarišev ali starejših ljudi in otrok, ki so udeleženi kot pešci v prometu. Posledica tega je nesreča z veliko materialno škodo, telesnimi poškodbami ali celo s smrtjo. K tem posledicam pa lahko pripišemo še slaba ali slabo vzdrževana in nepregledna vozila preden odpeljejo na pot, ter slabe ceste in označbe na njih, zlasti prehod za pešce. Na varnost prometa vpliva tudi tovor na vozilu, ki ga prevažamo. Naša delovna organizacija ima velike potrebe za prevoz, naj si bo za industrijo ali montažno dejavnost različnega materiala, ki ga prevažamo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Ta material obsega: dolge cevi, razne profile, široke in visoke izdelke. Ali imamo za varno vožnjo podnevi in ponoči pravilno označen tovor? Potem prevažamo kisik, disous plin, plinsko olje, ipd. Ali nam je znano, kakšna mora biti oprema vozila, hitrost vožnje in kako mora biti tak tovor naložen? Zato vozniki sodelujemo s skladiščno službo pri nakladanju, da bomo varno vozili in brez poškodb pripeljali na cilj. Tudi vleka poškodovanega vozila vpliva na varnost prometa. Naj omenim še alkohol, ki je glavni povzročitelj prometnih nesreč. Poklicni voznik ne sme imeti v krvi niti promila alkohola, kar nam je znano, zato se moramo zavedati tudi kazenskih sankcij, kot so: denarna, zaporna kazen ali odvzem vozniškega dovoljenja, kar si pa poklicni vozniki ne smemo dovoliti. O notranjem transportu in varnosti je nekaj besed spregovoril tov. Prais Mario iz naše službe za varstvo pri delu. Zlasti je poudaril, s kakšno hitrostjo moramo voziti po cesti v območju delovne organizacije in zaprtih prostorih, kjer so delavci, da ne bi prišlo do nesreč. Vemo tudi, kdo lahko vozi z viličarjem in manevrira s tovornim vozilom pri nakladanju in razkladanju. Če smo udeleženi v prometni nezgodi, je tudi prav, da poznamo pravilen postopek, za prijavo le-te zavarovalnici. Zato smo izpolnjevali evropski obrazec »Poročilo o prometni nezgodi«. Podatke zapišemo sami na te obrazce in oškodovancu, če smo povzročitelj, damo kupon iz zavarovalne police ali nam ga da povzročitelj in nato napravimo prijavo o škodi zavarovalnici. Ker brez telesnih poškodb in materialne škode do 20.000 din ni ogleda prometne milice. Po predavanju smo preverili naše znanje o prometu. To bi bilo koristno tudi za voznike amaterje, ki upravljajo s službenimi vozili, da bi vsak posameznik, ki je udeležen v prometu, prispeval svoj delež za varnost cestnega prometa, zlasti še tisti, ki izkazujejo pravo vozniško etiko. Strahotna je bilanca prometnih nesreč, ki se dogajajo na naših cestah, saj je bilo v letošnjem letu do sredine junija že 300 mrtvih. To je bilanca naše nediscipline, nespoštovanja prometne zakonodaje in obraz ne-tovarištva drug do drugega. Res je, da k tej bilanci pripomorejo še slabe ceste, ker nismo kot družba znali ali mogli uskladiti gradnjo cest s porastom vozil in prometa. Tudi tega neoomo storili že jutri, ker so v programu šele začetne faze gradenj ljubljanskih obvoznic, po katerih bo potekal tranzitni promet. Do takrat se moramo prilagajati razmeram, kakršne so. Za izboljšavo prometne varnosti pripominjam, da se v celi delovni organizaciji kontrolira vozila in voznike, kar zahteva temeljni zakon o varnosti prometa in vzpodbuja »Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu«. Da pošiljamo voznike na redne zdravniške preglede, kar smo pred kratkim tudi opravili in dajemo vozila na izredne, vsaj enkrat mesečne tehnične preglede, ter da se iztrošena vozila izločijo iz prometa. Obnova avtoparka je večkrat vprašanje sredstev. Če bi obnavljali avtoparke s sredstvi amortizacije, potem ne bi bilo vprašanj nabave novih vozil in ne pripomb, da gospodarimo nazadnjaško s prometnimi sredstvi. Obenem čestitam za praznik šoferjev in avtomehanikov Vsem šoferjem in avtomehanikom SOZD IMP in jim želim srečno vožnjo. RAFAEL DRAŠLER SAMOUPRAVLJANJE MORAMO ŠE POGLOBITI Ob letošnjem dnevu samoupravljalcev je pet delovnih kolektivov in deset posameznikov prejelo priznanja in nagrade za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju naše samoupravne družbe. Med delavci, ki so prejeli visoka priznanja, je bil tudi Janez Brajer, vodilni monter centralne kurjave v TO Ogrevanje—vodovod. Mnogim našim delavcem ga ni treba posebej predstavljati. Poleg vestnega dela na gradbiščih sodeluje pri delu samoupravnih organov — za to delo je tudi dobil priznanje. V prejšnjem mandatnem obdobju je vodil delavski svet TOZD O V, sedaj je predsednik delavskega sveta delovne organizacije Promont, če omenimo le eno, morda najpomembnejšo delegatsko dolžnost tov. Brajerja. IMP — MOJ DRUGI DOM Janez Brajer se je rodil v številni in revni železničarski družini v Trebnjem. Tudi on je moral po zgledu starejših bratov in sester že zelo zgodaj s trebuhom za kruhom. 9. 9. 1954 se je prišel k takratnemu Toplovodu učit za monterja centralne kurjave, kar je čez tri leta tudi postal. In potem začenja njegova pot delavca, samoupravljalca, komunista, borca za boljši jutrišnji dan. »Ko smo se s Klimo razdelili na dve temeljni organizaciji, smo videli, da v Vojkovi za nas ni prostora. To vprašanje smo potem neštetokrat obravnavali na delavskem svetu in nazadnje sklenili, da moramo kupiti zemljo in zidati.« Svoj »prostor pod soncem« so našli v Črnučah, kjer so v Soseski BP-8 kupili zemljo. Komunalno neurejeno zemljišče je zahtevalo več denarja in več dela. Težav ni bilo malo. »Hodil sem od kmeta do kmeta in se dogovarjal. Soseska je bila nemočna, mi smo uspeli. Upamo, da se bomo kmalu rešili prostorskih stisk v Vojkovi.« SISTEM NAGRAJEVANJA BOMO ŠE IZPOPOLNJEVALI Pogovarjala sva se o prehojeni poti. Novonastala delovna organizacija Promont ima vse možnosti, da se dobro razvija. »Reorganizacija nas je malo zaustavila. Sprejeli smo vse doslej potrebne samoupravne akte. Čaka pa nas še precej dela okrog nagrajevanja. Naredili smo prvi korak, do nagrajevanja po delu jih je še nekaj. Ugotavljam, da smo določene težave rešili, ker smo posamezna dela in naloge podrobno ovrednotili. Res pa je, da sistema nismo vezali na delo, delavca nismo motivirali, da bi več in bolje delal. Vsak delavec mora vedeti, koliko mora narediti za svoj OD in koliko bo dobil več, če bo več in bolje delal. Menim, da bi bilo 60 % sedanje osnove dovolj, ostali del pa bi bil odvisen od njegovega osebnega prispevka. Pri dosedanji delitvi giblji-vega dela nismo nikoli vedeli točno, ali je to rezultat našega dela, konjunkture ali komerciale. Pri izpopolnjevanju sedanjega sistema naj bi sodelovali vsi vodje služb in tudi drugi delavci.« Moti ga odnos posameznikov do dela in družbe. »Tega bo treba nujno spremeniti. Družba nam je omogočila razvoj in nas podpirala. Ponosni smo, da smo se lahko umaknili proizvodnji in si zgradili svoje prostore.« Je človek, ki nima dlake na jeziku. In kdaj je najbolj zadovoljen? »Kadar so monterji zadovoljni, da zjutraj pridejo zadovoljni na delo, da se o vseh stvareh lepo pomenimo, da so zadovoljni tudi takrat, ko dobijo »kuverte«. Delavce imamo dobre, samo treba jih je voditi, jim pošteno prikazati probleme. Delegatom ni vseeno, kaj jim ponujamo na delavskem svetu. Na zadnji seji smo obravnavali sporazum o odnosih delovne skupnosti in temeljne organizacije. Predlagane so bile tri možnosti. Odločili smo se za varianto, da TOZD kupuje osnovna sredstva, delavci v delovni skupnosti pa jih uporabljajo.« Njegova specialnost so cevovodi in že od začetka gradnje plinovoda je tudi na tem gradbišču. »To ni več obrtniško delo. Stvari morajo teči kot po tekočem traku. Če tega ni, dela ne moreš opraviti v predvidenem roku. Tako zahtevnih del doslej nismo bili vajeni delati. Naše ravnanje smo morali krepko spremeniti. Ni lahko delavce prepričati, da je treba drugače delati. Takšne organizacije dela se kupiti ne da. Menim, da bi pri tako zahtevnem delu operativa morala dati več.« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ RAZLIČNA DELA »Motijo me neprestane spremembe del. Vsako < ► delo namreč zahteva določene finese, ki jih je treba 4 | poznati. Imel sem dobro skupino, pa so mi najboljše varilce porazdelili v druge skupine, delo pa moramo < ► kvalitetno opraviti.« 4 ► Želi, da bi bili odnosi med delavci boljši, da bi bili * £ bolj strpni drug do drugega. < ► Vodilni monter predstavlja vsak dan delovno or- 4 ► ganizacijo pred investitorjem in nadzornimi organi. »Za montažo mora biti človek elastičen, se znajti v < ► vsakem položaju, imeti mora primeren odnos do in- < ► vestitorja. Menim, da imamo po nekaj letni praznini 4 4 dobre vodilne monterje. Treba je vključevati mlade < > in jim dati možnosti, da se lahko izkažejo.« < ► Teren, delo ob sobotah, včasih tudi ob nedeljah in J 4 praznikih. Kaj pa družina? o »Prost sem ob nedeljah, le redko tudi kakšno so- <► boto. Na Dolenjskem imam košček vinograda, ki ga : sam obdelujem. Tu pozabim na vse tisto, kar me <> spremlja na delu. Ker sem le redko doma, je morala < ► skrbeti za otroka predvsem žena.« In če se povrnemo k priznanju — kaj vam pomeni? < ► »Bil sem presenečen, da je bilo to priznanje na <► takšnem nivoju. Bil sem ganjen in vesel, da se je ^ nekdo spomnil tudi neposrednega proizvajalca.« < > Kako načrtujete delo v bodoče? 4 ► »Zdi se mi, da se nam je samoupravljanje nekako J £ ustavilo. Želim, da bi zaživelo tako, kot družba od nas < > pričakuje, da ne bi bilo podtikanj, ne izigravanja, da 4 ► bi stvari gledali take, kot so. Želim, da bi IMP postal J , res SOZD, se razvijal po začrtani poti, postal gigant < > in si pridobil tudi mednarodni ugled. Vse v IMP 4 4 združene organizacije naj bi se hitro razvijale. Mon- < J taža bi se morala končno že dogovoriti, kaj bo kdo < ► delal, kje se bo specializiral. Red na tržišču bomo do- 4 4 segli, če ga bomo znali ustvariti najprej sami zase. Ta- <, ko nas bodo investitorji bolj cenili kot danes.« < ► T.Š. 44 Prostovoljno delo ni samo denarni prihranek Prostorska utesnjenost TOZD pa je navadno začetek nazadova-OV je iz leta v leto večja. Zadnji J nja. V tem prelomnem trenutku dve leti je že začela ogrožati nor-, smo se odločili, da si za vsako malno delo, še posebej pa razvoj, ceno priborimo nove možnosti za Prostori v službah so postali pre- normalno delo in razvoj, napolnjeni. Ni malo primerov, ko Po izdelanem ekonomskem si po dva delavca delita eno mizo. elaboratu in finančni konstrukciji Skladiščnih zunanjih površin je bilo jasno, kakšni napori bodo za manipulacijo z materialom potrebni za uresničenje zadanega skoraj že več ni. Nekaj časa smo cilja. Ko so zvedeli, da bo zmanj- Skupina monterjev TOZD OV po prostovoljnem delu na njihovi novogradnji »najemali« odlagalne površine kalo nekaj milijonov dinarjev, so pri drugih TOZD. To zdaj ni več nekateri začeli omahovati. Ven- monterji centralne kurjave. 47 slojev, kakršni so običajni pri spoznanja, da so ljudje še vedno mogoče, saj je tudi zanje premalo dar je kmalu zmagala zavest, da monterjev je v treh zaporednih našem delu. Vse zasluge zato pripravljeni prispevati tudi še prostora. V delavnici je za nor- bomo tokrat res gradili zase in za sobotah opravilo 376 ur. V teh gredo sicer majhni stalni skupini nekaj več od tistega, kar že sicer malno delo po sedanjem pro- svoj razvoj. »Če ne bo šlo druga- urah so montirali več kot polo- na gradbišču z njihovimi vodil- prispevajo z vsakdanjim delom, gramu dvakrat premalo prostora, če, bomo pomagali tudi s prosto- vico radiatorjev v upravni stavbi, nimi monterji na čelu. To spoznanje je še posebej Na razširitev programa pa v taki voljnim delom,« so izjavljali naj- Prizadevnost je bila izjemna. Tako je uspešno končana prva dragoceno pri današnji vse bolj situaciji ni mogoče pomisliti. bolj zagnani. To se je takrat sli- Nihče ni hotel zaostajati. V šali so akcija prostovoljnega dela. Ak- potrošniški miselnosti in ker se Delavci TOZD OV smo spoz-j šalo neverjetno, kot da bi bilo dejali, da mora biti storilnost celo cija nima samo svojega material- vedno bolj razširja mnenje, da nali, da tako ni mogoče več na-; izrečeno v šali. Kmalu pa se je iz- večja kot pri »fušu«. Omeniti je nega pomena, ki se da izmeriti in ima zavest zgolj materialno osno-prej. Prostorska stiska bi kaj hitro kazalo, da so mislili resno. Prvo treba, da je bilo delo dobro orga- ovrednotiti. Uspešnost akcije vo. pomenila stagnacijo. Stagnacija; priložnost so prejšnji mesec imeli nizirano in je potekalo brez za- gledamo predvsem tudi zaradi J- JERNEJC IM P LJUBLJANA SKUPŠČINA SOZD KOMISIJA ZA IZDELAVO PREDLOGA ELABORAT 0 DRUŽBENI IN EKONOMSKI UPRAVIČENOSTI ZDRUŽITVE DO KLIMA CELJE V SOZD IM P 1. UVOD Skupščina SOZD IMP je na svoji 1. redni seji 17. marca 1978 obravnavala razvojno problematiko v smislu nekaterih nadaljnjih integracijskih povezav. Ugotovljeno je bilo, da smo z izvedeno samoupravno reorganizacijo med drugim pridobili širše možnosti za lastni razvoj in za intenzivnejše vključevanje v integracijske procese; poleg poprejšnje ravni temeljnih organizacij, sedaj še na ravni delovnih organizacij. Med drugim je skrb za trajno združevanje dela in sredstev, se pravi integracij, ena osnovnih smotrov nadaljnjega razvoja SOZD IMP. To pomeni, da je sestavljena organizacija vendarle trdna oblika združevanja dela in sredstev; skratka neke vrste razvitejša oblika delovne organizacije. In zato je pretežna aktivnost in usmerjenost sestavljene organizacije v razvojno in finančno problematiko. Aktivnosti v zvezi z združevanjem SOZD IMP Ljubljana in DO Klima Celje so bile obnovljene v jeseni 1977. leta. Na temelju predhodne družbenopolitične verifikacije in strokovnih ocen sta najvišja samoupravna organa obeh kolektivov imenovala skupno komisijo, ki je imela nalogo proučiti »Družbeno in ekonomsko upravičenost združitve delovne organizacije Klima Celje v sestavljeno organizacijo IMP Ljubljana. Komisija je delovala v naslednji sestavi: 1. s strani IMP Ljubljana Zavec Jurij, dipl. oec. vodja komisije Završnik Stane, dipl. ing. za področje ind. proizv. Forstner Ervin, dipl. ing. za področje montaža Kosi Alojz, mag. oec., za področje financ Čerin Aleš, dipl. iur., za pravno samoupravno področje 2. s strani Klima Celje Zupanc Alojz, dipl. ing., vodja komisije Vrhovec Norbert, dipl. ing., za področje ind. proizvodnje Kojba Ivan, dipl. oec., za ekonomsko področje V zvezi s tem gradivom je treba povedati, da je to samo delni izsek iz rezultatov obsežnega 3-me-sečnega dela obeh komisij v lastnih kolektivih in pri skupnem razreševanju in izdelavi predloga elaborata. Pri izdelavi gradiva so potemtakem sodelovali tudi razni strokovnjaki in družbenopolitične strukture iz obeh kolektivov. Krog sodelavcev komisije je bil razširjen predvsem za potrebe podrobnejše obdelave posameznih dejavnosti, kjer nastopa prekrivanje programov, in to s ciljem analize obstoječega stanja in potreb, oziroma nadaljnjih razvojnih možnosti. LJUBLJANA Skupna komisija je pri svojem delu ravnala takole: 1. najprej je bil izdelan posnetek obstoječega stanja; 2. nato je bila podana kar se da objektivna analiza in celovita ocena obstoječega stanja; 3. izhajajoč iz ocene obstoječega stanja in upoštevajoč možnosti perspektivnega razvoja, je bil v tretjem koraku izdelan tak model združevanja dela in sredstev oziroma programske usmeritve posamezne TOZD, ki po mnenju skupne komisije omogoča hitrejšo rast in razvoj za področje industrijske proizvodnje klima, ventilacijskih in prezračevalnih naprav, s tem pa tudi večje materialne rezultate z višjim osebnim in družbenim standardom; 4. izhodišče za izdelavo modela programske delitve in sistema poslovnega odločanja so bile TOZD Klima proizvodnja Ljubljana, TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija, TOZD Montaža Maribor in TOZD Industrijska proizvodnja Celje. Njihovi rezultati in način dela; tehnična opremljenost, tehnologija, kadri, proizvodni programi, trg, razvojna usmerjenost in tempo razvoja in obstoječa organiziranost, vse to so bila temeljna vprašanja v delovanju skupne komisije in na podlagi le-teh je tudi izdelan model prestrukturiranja oziroma prihodnje usmerjenosti; 5. pri svojem delu se je skupna komisija ravnala predvsem z naslednjimi smotri: — miselnost »kdo bo koga« moramo nadomestiti z drugačnim gledanjem »KDO BO BOLJE, CENEJE, HITREJE, KVALITETNEJE, PERSPEKTIVNEJŠE, BOLJ ORGANIZIRANO« delal, se povezoval in ustvarjal; — zahtev izhajajočih iz Ustave in ZZD o nujnosti združevanja — dokumentov XI. kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZKS — tehnoekonomskega razvoja proizvodnje klima, ventilacijskih in prezračevalnih naprav — razvojnega koncepta in strategija poslovnega sistema IMP. Kljub očividni potrebi in koristnosti predvidene združitve seje vendarle treba zavedati, daje vsako združevanje dela in sredstev vedno zelo zapleten proces, ki ima več ciljev, pa je zato uspešnost realizacije združitve odvisna od številnih notranjih in zunanjih dejavnikov. To pomeni, da bo pozitivni predlog o združitvi Klima Celje v SOZD IMP Ljubljana ostal skupek želja in neuresničenih hotenj, če ne zastavimo aktivno udeležbo in delovanje delavcev v obeh kolektivih in še zlasti v imenovanih temeljnih organizacijah. Z združitvijo Klima Celje v poslovni sistem IMP zasledujemo naslednje smotre: — realizacijo sprejete razvojne družbenoekonomske politike SR Slovenije o policentričnem razvoju, upoštevajoč pogoje za obstoj in razvoj programa klima, ventilacijske in prezračevalne opreme in naprav tako v Klima Celje kot v IMP Ljubljana — preko boljše informiranosti, medsebojnega zaupanja in poenotenja pogledov obeh kolektivov pri razreševanju razvojnih, še zlasti tehnoloških problemov, doseči postopno specializacijo posameznih temeljnih organizacij po vejah tega proizvodnega programa — po izvršeni specializaciji povečati količinski obseg do ravni, ki bo omogočala vodilno mesto v Jugoslaviji, hkrati pa omogočila znižanje stroškov na enoto proizvoda kot temeljni ekonomski smoter ter integracije — povečanje tehnološke povezanosti prek procesov standardizacije in tipizacije elementov in prek poenotenja tehnoloških postopkov — večjo koordinacijo in organiziranost pri nastopanju na domačem trgu, še zlasti s poenotenjem predstavniške in servisne mreže — vključitev elementov in naprav v izvozne posle prek izvajanja investicijskih del v tujini v okviru inženiring koncepta — razširjen bo samoupravni horizont — zmanjšan bo rziko v poslovanju in investiranju. Na podlagi proučitve obstoječega stanja, predvidene programske usmeritve posameznih TOZD, izredno dinamičnih tehnoloških sprememb in uresničevanja samoupravnega sporazumevanja o združevanju dela in sredstev, skupna komisija predlaga elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti v javno obravnavo delavcev obeh kolektivov. Pri tem ugotavlja, da gradivo kljub nekaterim pomanjkljivostim nedvoumno izpostavlja nujnost združitve tako s tehnološkega, ekonomskega kot družbenega vidika. S to združitvijo bodo podani sedaj dostikrat zanemarjeni, pogoji skupnega nastopanja, smotrnega investiranja in hitrejšega razvoja za proizvodnjo klima, ventilacijskih in prezračevalnih naprav. Ta proizvodni program je poleg energetskih in telekomunikacijskih naprav vključen v prioritetne dejavnosti družbenega in ekonomskega razvoja SFRJ. Tudi ta vidik zahteva od nas odgovorno obnašanje, da bi slovensko gospodarstvo lahko hitreje napredovalo in da bi ustvarjali ugodnejšo jugoslovansko zunanjetrgovinsko menjavo. Iz povedanega v uvodu in iz ugotovitev elaborata skupna komisija sklepa, da bo predlagana združitev deležna vsestranske podpore, s čimer bomo dokazali visoko stopnjo samoupravne zavesti in ponovno dokazali sposobnosti in prednosti našega samoupravnega načina odločanja. Skupna komisija predlaga naslednji postopek javne razprave in odločanja: — elaborat se objavi v Glasniku IMF v začetku avgusta — meseca avgusta poteka javna razprava po sindikalnih skupinah in na delavskih svetih TOZD — konec avgusta oziroma v začetku septembra se izvede referendum v obeh TOZD Klima Celje — delavski svet TOZD združeni v IMF Ljubljana v mesecu septembru sprejmejo stališče, ki ga njihova delegacija posreduje na skupščini SOZD IMF — združitev bi ob uspelih samoupravnih odločitvah s formalnega vidika speljali 1. 10. 1978. leta. Člani skupne komisije 2. DOSEDANJE DELO 2.1. KRATKA ZGODOVINA 2.1.1 IMF LJUBLJANA IMF, industrijsko montažno podjetje Ljubljana, n. sol. o., Titova 37 je bilo ustanovljeno z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Kranj, št. 21634 z dne 13. februarja 1947. leta, pod imenom »Montažno podjetje Toplovod!, s sedežem v Kranju. Z odločbo vlade Ljudske republike Slovenije št. S. zak. 611 z dne 18. novembra 1947. leta pa je dobilo status republiškega podjetja. Zaradi novega statusa in nujnosti tesnejšega sodelovanja z Ministrstvom za gradnje, je bil sedež prestavljen v Ljubljano. Pretečeno obdobje predstavlja izreden uspeh in dosežke v količinskem in kakovostnem smislu. Iz množice tedaj ustanovljenih podjetij v Jugoslaviji je IMF Ljubljana postalo eno največjih nasploh, oziroma največje na svojem področju aktivnosti. Hiter razvoj našega gospodarstva in uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela je postavljal pred delovni kolektiv potrebo po močni tehnoekonomski strukturi z visoko razvitimi sa- moupravnimi odnosi. Zasledovanje in izpolnjevanje zahtev takih tendenc je v posledici omogočilo delovnemu kolektivu IMF Ljubljana uvajanje novih organizatijskih prijemov, ki so vodili v specializacijo in kompleksnost proizvodnega programa: projektiranje notranjih gradbenih instalacij, drugič, izvajanje vseh vrst montaž notranjih gradbenih instalacij na vseh vrstah objektov — tako doma kot v tujini in tretjič, proizvodnjo izdelkov profesionalne — investicijske porabe. Optimiziranje proizvodnih rezultatov je krepilo družbeno ekonomsko moč delovnega kolektiva, ki je zopet omogočala hitrejši razvoj, večanje ekonomske elastičnosti v poslovanju, pospešeno vključevanje in izobraževanje delovne sile, itd. Uvedba delavskega samoupravljanja je pospešila hitro rast in razvoj IMF Ljubljana. Delovni ljudje so občutili, da je od njih samih največ odvisno, kako bodo delali, kakšen bo njihov standard na delovnem mestu, doma in nasploh v življenju. Zato so bili in so iz dneva v dan vedno bolj zavzeti za to, da v organe delavskega samoupravljanja in delegacije izvolijo najboljše in najbolj zavedne člane naše socialistične samoupravne družbene skupnosti. Prvi delavski svet je bil izvoljen 8. 7. 1950. leta in prvi upravni odbor 9. 7. 1950. leta. IMF Ljubljana je s svojim načinom dela in doseženo visoko stopnjo učinkovitosti v poslovanju, in s stalnim poglabljanjem samoupravnih odnosov in iskanjem novih oblik uresničevanja samoupravljanja, kmalu postalo jedro tehnološkega, ekonomskega in socialnega razvoja. Zaradi tega je že v prvih letih svojega obstoja, še bolj pa po letu 1960 postalo nosilec integracijskih procesov. Pri tem si je prizadevalo za uresničevanje bistva integracijskih procesov, ki so omogočali povezovanje organizacij združenega dela zaradi racionalnega in zatorej bolj uspešnega poslovanja. In tako je tudi danes, ko si kolektiv IMF Ljubljana prizadeva za uveljavitev načel neposrednega samoupravljanja po določbah Zakona o združenem delu. Proces decentralizacije upravljalskih in poslovodnih funkcij je začel že v drugi polovici petdesetih let, ko so bile organizirane štiri ekonomske enote z lastnimi organi samoupravljanja. Nadaljnji bistven premik je bil začet in realiziran na temelju ustreznih ustavnih dopolnil, še zlasti po letu 1973, ko so bile organizirane temeljne organizacije in vzpostavljeni prvi temelji oblik neposrednega samoupravljanja in delegatskih razmerij. 19. julija 1973 je bil svečani podpis o združitvi osmih temeljnih organizacij v delovno organizacijo IMF Ljubljana, n. sol. o. Med javno razpravo o osnutku Zakona o združenem delu so se kolektivi posameznih TOZD in pod vodstvom sveta ZK IMF sporazumeli in dogovorili za izvedbo samoupravne reorganizacije iz delovne organizacije v sestavljeno organizacijo IMF Ljubljana. Temelj nove samoupravne organiziranosti je soodvisnost posameznih temeljnih in delovnih organizacij prek reprodukcijskega procesa in dohodka. Na referendumih konec decembra 1977. leta je bila sprejeta odločitev o organiziranju SOZD IMF Ljubljana. 2.1.2 KLIMA CELJE »Klima« Celje — industrija aerotermičnih naprav je bila ustanovljena z odločbo Mestnega ljudskega odbora Celje, št. 1078-1 z dne 19. januarja 1947. leta, pod imenom »Instalacije« MLO Celje. Skladno s potrebami obnavljanja porušene domovine in naraščajoči ekspanziji našega gospodarstva se tedanje podjetje osamosvoji in 12. decembra 1951. leta preimenuje v »Kovinsko podjetje Celje,« ki nato prevzame v ime še »Klima«, tako da od 9. aprila 1966. leta posluje pod sedanjim nazivom: »Klima« Celje, industrija aerotermičnih naprav Celje, n. sol. o. Polindustrijska tradicija, ki jo je kolektiv pridobil v okvirih poprejšnjih zasebnih delavnic in potrebe po hitrem industrijskem razvoju, so Klimo Celje uvrstile med najpomembnejše jugoslovanske proizvajalce klima in prezračevalnih naprav, predvsem za industrijske namene in ladjedelništvo. Izjemno hitra rast je bila dosežena predvsem v obdobju šestdesetih let, medtem ko je v tej dekadi vse do leta 1975 opaziti relativno zaostajanje. Vzrok zato leži v izrednem prodoru novih proizvajalcev klima in prezračevalnih naprav in slabi pripravljenosti za povezovanje predvsem v slovenskem prostoru. Od 1976. leta naprej se kažejo izrazito razvojno usmerjene tendence. Tako, da je Klima Celje poleg IMF Ljubljana najpomembnejši jugoslovanski proizvajalec klimatskih in prezračevalnih naprav. Uspešen dosedanji razvoj je delovnemu kolektivu Klima Celje omogočil uveljavitev med najpomembnejše jugoslovanske proizvajalce klima in prezračevalnih naprav, ki so tudi daleč pretežna dejavnost, in drugič izvajanje montaže notranjih gradbenih instalacij za ogrevalne, vodovodne in klimatske sisteme; v manjši meri obe pretežni dejavnosti spremlja še individualna proizvodnja in izvajanje storitev za kooperante. Razvoj samoupravljanja se je v delovni organizaciji Klima Celje začel v letu 1951, ko je bil izvoljen prvi delavski svet in upravni odbor. Danes so v obeh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti poleg delavskih svetov še naslednji samoupravni organi: — komisija za samoupravljanje — komisija za delovna razmerja — komisija samoupravne delavske kontrole — komisija za varstvo pri delu Na ravni delovne organizacije deluje delavski svet in skupna disciplinska komisija. Vse pomembnejše odločitve in predlogi se oblikujejo v okviru samoupravnih skupin. V letu 1975 so delavci obeh temeljnih organizacij, TOZD Industrijska proizvodnja in TOZD Montažna proizvodnja sprejeli samoupravni sporazum o združevanju v SOZD ITC Celje, ki je v procesu prilagajanja novim družbeno ekonomskim odnosom. 2.2 FIRMA IN ORGANIZIRANOST 2.2.1 IMF Ljubljana IMF, industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37 je od L 1. 1978. leta dalje samoupravno organizirana kot sestavljena organizacija združenega dela. Firma se glasi »IMF industrijsko montažno podjetje Ljubljana«, o. sub. o., sedež je v Ljubljani, Titova 37. SODZ IMF Ljubljana še ni vpisana v register, ker so bili ostali konstitutivni akti, razen samoupravnega sporazuma o združitvi, sprejeti v drugem kvartalu letošnjega leta. Do tedaj pa je IMF Ljubljana registrirana kot delovna organizacija z neomejeno solidarno odgovornostjo pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, pod št. reg. vložka 503-00, z dne 15. oktobra 1974. leta. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja SOZD IMF Ljubljana je Stanko Krumpak, ki kolektiv vodi od 19. aprila 1948. leta. V sestavi SOZD IMF Ljubljana je 23 temeljnih organizacij, ki so združene v 7 delovnih organizacij, tako da je ustanovljenih še 8 delovnih skupnosti in Interna banka IMF (glej priloženo shemo). Predstavitev temeljnih in delovnih organizacij: 1. del. org. PROMONT — projektiranje, montaža, Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. TOZD OV-ogrevanje vodovod, Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. TOZD MK-montaža Koper, Koper, Ul. 15. maja št. 4, n. sol. o. delovna skupnost, Ljubljana, Titova 37 2. del. org. PMI — projekt, montaža, industrija, Maribor, Ljubljanska 9, n. sol. o. TOZD MM-montaža Maribor, Maribor, Ljubljanska 9, n. sol. o. TOZD IB-inženirski biroji, Maribor, Ljubljanska 9, n. sol. o. TOZD Blisk — montaža, proizvodnja, Murska Sobota, Lendavska 5, n. sol. o. TOZD EKO-montaža, proizvodnja, Ptuj, Zadružni trg 8, n. sol. o. delovna skupnost, Maribor, Ljubljanska 9 3. del. org. EMOND — elektro montaža, oprema, naprave, dvigala, Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. TOZD EM-elektromontaža, Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. TOZD Dvigalo montaža in proizvodnja dvigal, Ljubljana, Smoletova 18, n. sol. o. TOZD TEN-tovarna elektronaprav, Ljubljana, Vojkova 58, n. sol. o. TOZD ISO-industrija stikalne opreme, Slov. Konjice, Delavska n. sol. o. delovna skupnost, Ljubljana, Titova 37 4. del. org. IKOS — industrija Klima opreme in strojev, Ljubljana, Vojkova 58. o. sub. o. TOZD KM-klima montaža, Ljubljana, Vojkova 58, o. sub. o. TOZD KP-klima proizvodnja, Ljubljana, Vojkova 58, o. sub. o. TOZD TlO-tovarna instalacijske opreme, Idrija, Vojkova 4, n. sub. o TOZD PAN-elektro in strojna industrija, Murska Sobota, Lole Ribarja 4, o. sub. o. delovna skupnost, Ljubljana, Vojkova 58 5. del. org. IKO — industrija kovinske opreme, Ljubljana, Jožeta Jame 12, n. sol. o. TOZD TRAA-tovarna regulacijskih armatur in apra-tov, Ljubljana, Jožeta Jame 12, n. sol. o. TOZD SKIP-strojna kovinska industrijska proizvodnja, Ljubljana, Celovška 479, n. sol. o. delovna skupnost. Ljubljana, Jožeta Jame 12 6. del. org. LIVAR — livarna, armature, Ivančna gorica, Ivančna gorica 91, n. sol. o. TOZD LSN-livarna sive in nodularne litine, Ivančna gorica, Ivančna gorica 91, n. sol. o. TOZD HVA-hladnovodne armature, Ivančna gorica, Ivančna gorica 91, n. sol. o. TOZD LBK-livarna barvnih kovin, Ljubljana, Galje-vica 266, n. sol. o. delovna skupnost, Ivančna gorica, Ivančna gorica 91 7. del. org. IZIP — inženiring, projektiranje, izobraževanje, zastopanje, Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. TOZD INŽ-inženiring — izvoz-uvoz, Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. TOZD PB — projektivni biro, Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. TOZD IC — izobraževalni center, Domžale, Cesta Talcev, n. sol. o. TOZD ZST — zastopstva inoz. firm, Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. delovna skupnost, Ljubljana, Titova 37 8. delovna skupnost IB — interna banka IMF, Ljubljana, Titova 37 9. delovna skupnost SOZD IMF Ljubljana, Titova 37. 2.2.2 KLIMA CELJE Klima, industrija aerotermičnih naprav, Celje, Delavska cesta 5 je samoupravno organizirana kot delovna organizacija z več temeljnimi organizacijami. Firma se glasi: »Klima, industrija aerotermičnih naprav Celje, n. sol. o. sedež je v Celju, Delavska cesta 5. DO Klima Celje je vpisana v register Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju pod Srg. 414-74, št. vložka 322-00 z dne 3. decembra 1974. leta. Glavni direktor delovne organizacije Klima Celje je Alojz Zupanc, dipl. ing., ki kolektiv vodi od 1. 8.1976. leta. DO Klima Celje sta ustanovili 2 temeljni organizaciji, ki sta organizirali tudi delovno skupnost. Predstavitev temeljnih organizacij: 1. TOZD IP — industrijska proizvodnja Celje, Delavska cesta 5, n. sol. o. 2. TOZD MF — montažna proizvodnja, Celje, Delavska cesta 5, n. sol. o. 3. delovna skupnost, Celje, Delavska cesta 5. Delovna organizacija Klima Celje je od 19'5. leta združena v SOZD ITC — industrija-trgovina, Celje, Mariborska cesta, o. sub. o. 2.3 STRUKTURA PROIZVODNEGA PROGRAMA 2.3.1 IMP LJUBLJANA Zaradi izjemne kompleksnosti strukture proizvodnega programa je na tem mestu prikazan zgolj sintetični presek. Podobno tudi za Klimo Celje. V obeh primerih pa z dopolnilno oznako opozarjamo na tehnološko in komercialno povezanost (že obstoječo ali ono, ki jo lahko še realiziramo), ki je podrobneje obdelana v točki 2.3.3. Pretežna dejavnost IMP Ljubljana je izvajanje zaključnih montažnih del v gradbeništvu, in sicer v vseh oblikah in namenih investicijske dejavnosti: — ogrevalnih sistemov (oz. energetike v širšem smislu) (x) — vodovodnih sistemov (sanitarnih, higienskih, industrijskih, potrošnih) (x) — sistemov klimatizacije, ventilacije in prezračevanja (x) — elektroinstalacijskih sistemov šibkega in jakega toka — sistemov vertikalnega transporta. Dejavnost poslovnega predmeta sega tudi na področje projektiranja vseh vrst sistemov notranjih gradbenih instalacij in infrastrukturnih objektov, ki so opisani v prejšnjem odstavku. Najhitreje se razvija industrijska dejavnost, ki je danes skorajda enakovredna montažni in jo razdelimo s programskega vidika v naslednje skupine: — elektronaprave šibkega in jakega toka — črpalke, regulacijske armature in aparati — klima naprave, prezračevalne naprave (x) — instalacijske naprave in oprema — naprave in oprema za vertikalni transport — gradbeni stroji in naprave — kmetijski stroji in naprave — razna oprema in naprave za strojegradnjo (x) — črna in barvna metalurgija (odlitki in armature) — izdelki iz poliestrov in drugih umetnih smol. S samoupravno reorganizacijo iz delovne v sestavljeno organizacijo se je poslovni predmet razširil še na poslovno-tehnične storitve z dejavnostjo inženiring, consultinga in poslovnega svetovanja, po drugi strani pa prek Interne banke IMP še na nudenje in izvrševanje finančnih storitev. In končno je zastopanje inozemskih firm, najprej kot začetna oblika poslovno tehničnega sodelovanja, in nato kot specifična oblika vključevanje v mednarodno delitev dela. IMP Ljubljana ima organizirano domačo predstavniško mrežo v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Skopju in poslovni enoti za izvajanje investicijskih del v inozemstvu v NDR in v Iraku. 2.3.2 KLIMA CELJE Zaradi poenotenja grupiranja strukture proizvodnega programa izražamo v sintetični obliki dejavnosti Klima Celje podobno kot za IMP Ljubljana. Pretežna dejavnost Klima Celje je industrija in jo s programskega vidika razdelimo takole: — klima naprave, prezračevalne naprave (x) —- razna oprema in naprave za strojegradnjo (x) Poleg tega opravlja še dejavnost montaže notranjih gradbenih instalacij, ki se izvaja v treh branžah: — ogrevalni sistemi (x) — vodovodni sistemi (x) — sistemi klimatizacije ventilacije in prezračevanja (x) Klima Celje ima organizirano močno domačo predstavniško mrežo, in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skopju. 2.3.3 TEHNOLOŠKA POVEZANOST, KOMERCIALNA SOODVISNOST Iz točke 2.3.1 in 2.3.2 je razvidno (oznake z x), da nastopa tehnološka povezanost in prekrivanje tako v montažni kot industrijski dejavnosti. V prvi gre za tri izmed petih montažnih branž (ogrevanje, vodovod ter klimatizacija, ventilacija in prezračevanje) na ožjem območju Slovenije. V drugem primeru nastopa izredno intenzivna tehnološka komponenta tako v smislu povezanosti (še zlasti perspektivno) kot glede (na trenutno stanje) prezračevanja zlasti na področju klima naprav, v manjši meri pa tudi prezračevalnih naprav in razne opreme — naprav za strojegradnjo (ki ima pretežen značaj individualne proizvodnje). Glede na obstoječe proizvodne programe v posamez- nih TOZD nastopa sorodnost pri naslednjih skupinah izdelkov: — radialni ventilatorji — aksialni ventilatorji — strežni ventilatorji — toplotni menjalniki — zračni filtri — zračni kanali in fazonski komadi — protipožarne lopute — dušenje zvoka in nihanj — klimati in centrale — distributivni elementi zraka — naprave za povratno toploto (rekuperatoji) — hladilni stolpi — industrijske posode in toplotni aparati — odpraševalna tehnika — stikalna tehnika -— montaža centralne kurjave — montaža vodovoda — montaža klimatskih naprav Preučitev komercialne soodvisnosti, ki jo ilustriramo z obsegom medsebojnih dobav nam za zadnja štiri leta nudi naslednjo sliko (z ravni vseh TOZD na obeh straneh), izraženo v tisočih. IMP IMP kupec dobavite 1974 380 412 1975 745 1,223 1976 1,545 2,437 1977 4,782 8,789 Potemtakem promet narašča po skorajda eksponen-cialni stopnji rasti z nekoliko hitrejšo dinamiko obsega na relaciji IMP dobavitelj — Klima kupec. To je posledica izredno hitrega osvajanja novih proizvodov v IMP in vgrajevanje slednjih v naprave katerih končni proizvajalec je Klima, ki je v zadnjih dveh letih osvojila nekatere končne klima naprave. Rečemo lahko, da tendence nakazujejo nujnost po tesnejšem tehnološkem programiranju in večji komericalni povezanosti tako znotraj industrijskih proizvodnih vej kot med industrijskimi in montažnimi. 2.4 POSLOVNI REZULTATI 2.4.1 IMP LJUBLJANA Na tem mestu bomo prikazali najosnovnejše kazalce gospodarskega razvoja za IMP Ljubljana, in sicer — v tabeli št. 1: celotni prihodek in poprečno zaposlene 1947—77 — v tabeli št. 2: strukturo realizacije za programe, kjer nastopa prekrivanje v obdobju 1970—1977 — v tabeli št. 3: glavne družbeno ekonomske kategorije razvoja 1974—1977 Kratek komentar k prvim trem tabelam za IMP Ljubljana: — poprečni stalež še je v 30-letnem obdobju povečal za 70-krat — o mnogokratniku dinarskega povečanja celotnega prihodka nima smisla govoriti zaradi večkratne devalvacije dinarja in zaradi spremembe o strukturi proizvodnega programa — slej ko prej je razviden, izredno hiter tehnološki napredek od leta 1970 dalje, ko se industrijska proi- Tabela št. 1: IMP Ljubljana 1947—1977 Celotni prihodek v 103 din in poprečno zaposleni indeks 77 : 47 leto delavci vajenci stalež cel. prihodek zaposl. cel. prih. 1947 76 14 90 553 100 100 1952 498 70 568 7.115 631 1287; 1957 631 106 737 18.371 819 3322 1962 1470 192 1662 63.967 1847 11567 1967 1859 305 2164 171.208 2404 30960 1972 2747 357 3122 567.969 3469 102707 1977 5612 816 6228 2,728.147 6920 493336 labeia št. 2: IMP Ljubljana 1970 - 1977 Struktura realizacije v 103 din .etc. Ir7C 1971 1972 197 j J.974 1975 ,, - -e-.- Inaeki? i£"0=:0C Vrstu. dejavnosti 2 3 4 5 6 6 c d. montaža in projekti skupaj 220.665 322.956 387.765 462.274 639.448 1.085.310 1.273.201 1.402.317 635 d J., montaža klima 27.521 42.168 48.596 65.113 90.830 134.00C 154.319 159.386 . 579 JL industrijska proizv.skupaj 91.029 137.926 180.204 264.696 419.330 677.496 801.188 1.294.530 1.423 .2.1. ind.pr.-klima naprave 584 7.742 26.687 48.622 55.209 93.340 122.067 195.581 33.490 3- Skupaj 311.694 460.882 567.969 726.970 1.058.7781.762.806 2.074.389 2.696.846 865 Tabela št. 3: IMP. Ljubljana 1974 - 1977 _______ _ Rezultati poslovanja v 103 din na zaposlenega Leti Kategorija 1974 1975 1976 1977 Indeks 77/74 2 3 4 1. Cel.prin.(f.r.) a)skupa~ -.C 26.336 1.625."790 2.10C.C86 2.890.536 281 b)na zap. 31] 373 45C 515 166 2. Dohodek a 562.047 601.802 776.645 1.106.791 306 b ■ iOV 138 16" 157 181 3. 26.-4" 45.460 56.275 ' 67.729 241 bi 10 IZ 12 133 4 . Bruto skladi 99.926 156.900 171.674 253.764 254 b) 30 36 37 45 150 5. Poprečni OD 3.363 4.456 5.036 5.466 162 6. Poprečje zap. - RDP. 3.311 4.355 4.664 ' 5.612 169 - vajenci 587 839 848 816 139 7. Tcpr.posl.sred. (neto) 344.029 546.958 822.904 1.051.740 306 8. % (dolg.kred. : posl.sk.) 7,15 4 '70 4,86 17,95 252 9. količnik cel.nal. (1:7) 2,99 2,97 2,55 2,75 92 10. % rentabilnosti (4:7) 29,05 - 28,69 20,89 24,13 83 Opomba: V letu 1977 se finančna struktura poslabša zaradi priključitve TOZD PANONIJA iz Murske Sobote zvodnja razvija po dvakrat višji stopnji rasti kot mon- 1977 pa je že na ravni skoraj 200 mio din oziroma 16 % lažne dejavnosti industrijske proizvodnje IMP — daleč največjo stopnjo rasti izkazuje prav proi- — stopnja naraščanja dohodka je večja od rasti fizič-zvodnjih program klima, ventilacijskih in prezračeval- nega obsega in tudi vrednostnega obsega poslovanja, nih naprav, ki izkazuje v letu 1970 prve začetke v letu kar ima svoje vzroke v hitrem osvojanju novih proizvo- dov — poprečni osebni dohodek v IMP je za 16 % višji kot znaša slovensko poprečje za gospodarstvo — udeležba kreditov je vseskozi nizka, do porasta pride le v letu 1977 zaradi priključitve TOZD PANONIJE iz Murske Sobote, kjer se izvaja sanacijski program — stopnja rentabilnosti je izredno ugodna in je na nivoju štiriletne kapitalizacije. — v obdobju zadnjih let (74—77) izkazuje dohodek hitrejšo rast od rasti fizičnega obsega poslovanja in znotraj strukture dohodka se najhitreje povečujejo sredstva za bruto sklade — udeležba tujih virov poslovnih sredstev (kreditov) se zmanjšuje — rentabilnost je bistveno izboljšana (indeks 140) — poprečni OD izplačan v letu 1977 je za 26 % višji od republiškega poprečja v gospodarstvu 2.4.2. KLIMA CELJE Prikazali bomo najosnovnejše kazalce gospodarskega razvoja za Klimo Celje, in sicer: — v tabeli št. 4: obseg zaposlitve in celotni prihodek 1950—1977 — v tabeli št. 5: struktura realizacije, kjer nastopa prekrivanje 1970—1977 — v tabeli št. 6: glavne družbenoekonomske kategorije razvoja 1974—1977 Tabela št. 4: Klima Celje 1950—1977 Celotni prihodek v 103 din in poprečno zaposleni 3. PREDNOSTI IN PERSPEKTIVE ZDRUŽITVE 3.1. NUJNOST KONCENTRACIJE SREDSTEV IN ZDRUŽEVANJA DELA leto delavci celotni prihodek indeks 77- -50 steni cel. prih. 1950 94 121 100 100 1955 187 3.541 199 2926 1960 271 8.555 288 7070 1965 499 29.026 531 23.988 1970 534 48.482 568 40068 1975 551 185.565 586 153.360 1977 613 292.724 652 241.921 Tabela št. 5: Klima Celje Bistvena karakteristika današnjega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega življenja je intenziven in dinamičen razvoj. Spremembe sp vsakodnevne, pa je zato treba vlagati ogromne napore, če hočemo biti na tekočem z vsemi spremembami in jih tudi kreativno razreševati. V posameznih gospodarskih vejah, še zlasti nekaterih industrijskih dejavnostih, so spremembe tako pogoste, da je s staro organiziranostjo in s starim načinom praktično nemogoče sprejemati konkurenčen boj. Ena takih industrij je prav gotovo strojegradnja, znotraj nje pa še izrazito proizvodnja klima, ventilacijske in prezračevalne tehnike. Struktura realizacije 1970-77 v 10 3 din Leto 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 Indeks 1970=100 1 2 . 3 4 5 6 7 8 9 _. Montaža skupaj 19.141 22.145 A. 396 31.417 44.829 58.078 60.157 84.943 444 „ž Klima montaža 7.201 7.656 15.027 7.141 13.165 17.636 17.874 54.264 754 I. Industrijska proizv. 28.488 36.704 44.840 62.638 80.827 105.150 134.311 169.790 596 Skupaj 47.629 58.849 75.236 94.055 125.656 163.228 194.468 254.733 535 Tabela št.' 6: Klima Celje 3 Rezultati posIvanja v 10 din na zaposlenega Let Kategorija 1974 1975 1976 1977 Indeks 77/74 4 5 1. Cel.prih.(£.r.J a)skupai 145.368.458 185.565.068 239.871.599 292.723.629 201 b)na zap. 263.827 336.779 322.309 477.526 181 2. Dohodek aj 38.026.154 50.356.591 73.079.226 97.522.427 256 b) 69.013 91.391 128.661 159.090 231 3. Amortizacija a) 2,500.000 2,637.322 3,437.550 6.258.743 250 b) 4.537 4.786 6.052 10.210 225 4. Bruto skladi a) 4,694.611 6.283.993 9.972.831 13.852.914 295 b) 8.520 11.405 17.558 25.599 300 5. Poprečni OD 2.654 3.678 4.659 6.046 228 6. Popr.zap. - RDR 551 551 566 613 111 7. Popr.posl.sredstva 24.311.901 32.235.197 44.107.819 51.259.659 211 8. % (dolg.kred. : posl.sk. ) 38 % 41 % 31 % 21 % 55 9. Kol.cel.nal. (1 : 7) 5,98 5,76 5,44 5,71 95 10. % rentabilnosti (4:7) 19,31 % 19,49 % 22,61 % 27,02 % 140 Kratek komentar k tabelam št. 4, 5 in 6 za Klimo Celje: — poprečno število zaposlenih se je v 27 letih povečalo za 6,5-krat — interpretacija dinarskih podatkov za to obdobje ni smiselna zaradi večkratne devalvacije dinarja — v razvojni dinamiki je opaziti dva vzpona in eno obdobje očividnejše stagnacije: kot prva faza pospešenega razvoja se kaže prvih pet let v dekadi 1960—1970; obdobje stagnacije nastopi v prvih letih izza 1970. leta vse do 1975. leta; po letu 1975, še zlasti pa v letu 1977, se kaže drugo obdobje pospešenega razvoja — v obdobju 1970—77 se je vrednostni obseg povečal za 5,5-krat, pri čemer izkazuje najvišjo stopnjo rasti dejavnost klima montaža, nato industrijska proizvodnja klima naprav, medtem ko ostala montažna dejavnost napreduje podporečno Družbena in tehnična delitev dela in na tem temelječi kooperacijski odnosi se razvijajo zelo hitro in intenzivno. Temeljne organizaije in drugi gospodarski subjekti postajajo vedno bolj specializirani in torej proizvodno tako ozko orientirani, da se pogostoma ne zavedajo več, v čem je pravzaprav vrednost njihove proizvodnje. To nas zatorej ne sme presenetiti, saj sta ozka specializacija in visoka stopnja delitve dela predpostavki masovne in serijske proizvodnje. Toda v takšnih pogojih gospodarjenja tudi narašča poslovni riziko. Manjše enote gospodarskega sistema so vedno v določeni negotovosti prav zaradi tega, ker nimajo celovitega pregleda. To povzroča negotovost in nemir v temeljnih organizacijah in vedno bolj tudi v delovnih organizacijah. Izhod je v združevanju. Hiter razvoj proizvajalnih sil in s tem tudi tehnične delitve dela neizogibno postavljata pred nas potrebo po združevanju. Z združenimi močmi in sredstvi se je lažje upirati vsem nevšečnostim, ki spremljajo tržno gospodarstvo. Med drugim morajo biti temeljne organizacije med seboj trdno povezane tudi zaradi instituta neomejene solidarne odgovornosti, prek katereje zagotovljena socialna varnost vseh delavcev in tudi investicijska sposobnost je večja. Procesi koncentracije in centralizacije niso značilnost samo zahodnega sveta. To je zahteva časa in stopnje razvitosti ne glede na družbenopolitično ureditev, potemtakem tudi socializma. Kriterij razlikovanja procesov koncentracije in centralizacije je v smotrih zakaj do njih pride in v načinih, kako se to realizira. Kot je znano, je cilj samoupravne koncentracije srestev in dela, povečati sposobnost zadovoljevanja naših potreb, znižati proizvodne stroške na enoto proizvoda in torej tudi borba za nižje cene. Ugotovimo lahko še več: koncentracija je toliko nujnejša, kolikor manjše so dimenzije nacionalne ekonomije. To velj^ toliko bolj, ker smo danes in bomo v prihodnje še bolj, Slovenci vključeni v mednarodne družbeno ekonomske odnose z okoli 30 % naše vsakodnevne aktivnosti. Od tod sledi, da je koncentracija sredstev in združevanje dela objektivna nujnost tudi za našo samoupravno socialistično skupnost. Pri nas smo priča intenzivnim procesom združevanja, spojitev, pripojitev, poslovno-tehničnega sodelovanja ipd. Vsi ti procesi imajo splošno ime »integracija«. To pomeni, da je v naših razmerah integracija posebna oblika samoupravne koncentracije sredstev in združevanja dela. Prav je, da si predočimo dejansko stanje glede stopnje koncentracije pri nas. Nekateri krogi, ki ne zmorejo razmišljanj prek občinskih ali republiških meja postavljajo, da je stopnja koncentracije sredstev in dela pri nas enaka kot v nekaterih razvitih deželah. V kolikor bi to bilo res, bi morali tudi imeti nekatere pozitivne učinke visoke stopnje koncentracije. Toda v domačih razmerah opazimo vedno počasnejše obračanje obratnih naložb, slabše izkoriščanje kapacitet, dolge procese dogovarjanja in usklajevanja okoli bistvenih razvojnih usmeritev, itd. V mednarodnih ekonomskih odnosih pa naši proizvodi ne zdržijo svetovne konkurence in cen, ki so tam priznane. Vse to nas opozarja, da smo slabo organizirani, preveč razdrobljeni, da skušamo na enak način obravnavati vse vrste proizvodov oziroma industrijskih dejavnosti in ne nazadnje, da je stopnja koncentracije daleč izpod optimalne. Iz takšnega stanja izhaja logična posledica, da je treba obstoječo gospodarsko situacijo bistveno izboljšati, in sicer tudi z intenzivnejšim združevanjem dela in sredstev, ki naj poveča stopnjo koncentracije prek katere mora priti do znižanja proizvodnih stroškov, hitrejšega obračanja poslovnih naložb, večjih investicijskih možnosti itd. Z naslednjimi podatki želimo prikazati 10-letni trend integracijskih procesov po gospodarskih dejavnostih (število integracij v primerjavi z vsemi osnovnimi gospodarskimi subjekti v dotični dejavnosti za SFRJ): — industrija in rudarstvo 19,9 % — kmetijstvo 44,1 % — gozdarstvo 28,4 % — gradbeništvo " 12,4 % — promet 27,8 % — trgovina in gostinstvo 29,5 % — obrt 22,7 % — komunalna dejavnost 21,3 % — skupaj gospodarstvo SFRJ 29,9 % Očividno izstopata industrija in gradbeništvo z daleč podpovprečnimi rezultati na področju združevanja dela in sredstev. Zlasti v industriji so.med drugim tudi zato slabo izkoriščanje kapacitet, visoki proizvodni stroški in nizka konkurenčna moč v mednarodnih odnosih. Na resnost položaja v zvezi z integracijskimi procesi je že opozorila 36. seja CK ZKS. Med drugim je bilo spoznano, da je povezovanje in združevanje organizacij združenega dela temelj in pogoj za uspešni ekonomski razvoj in družbeni napredek in s tem za spreminjanje položaja delovnih ljudi. To povezovanje in združevanje mora zagotoviti večjo usklajenost razvoja vseh dejavnosti v Sloveniji, postopno odpravljanje strukturnih nesorazmerij, povečanje ekonomskih učinkov vsega slovenskega gospodarstva in enakomeren razvoj republike. 3.2. POTREBA IN MOTIVI ZDRUŽEVANJA Sodobni razvoj proizvajalnih sil vodi v koncentracijo proizvodnje, do vse večjih kapacitet, do vse večjih delovnih organizacij, ki se prek sestavljenih organizacij združujejo v močne gospodarske integracije — poslovne sisteme. Takšni poslovni sistemi so sposobni za vsestransko tehnološko in komercialno povezanost prek katerih lahko s skupnim in koordiniranim delom ustvarimo takšno proizvodno, finančno in kadrovsko koncentracijo, ki je neizogiben pogoj za kvaliteten razvoj in večjo ekonomsko stabilnost. Znano je tudi, da majhne in izolirane delovne organizacije niso sposobne zagotoviti optimalnih ekonomskih rezultatov in slediti razvojnemu tempu. Prav gotovo so v našem samoupravnem socialističnem sistemu ti procesi integracij ali drugih načinov povezovanja bolj zapleteni in subtilni kot v razmerah dominacije kapitala. Saj je bistvo samoupravljanja odprava prevlade in jasno izražena tendenca po enakopravnosti; govorimo torej o »interesni integraciji«, ko mora obstajati konkretni — skupni družbeni interes kot predpogoj za uresničitev proizvodnega in poslovnega združevanja dela in sredstev posameznih temeljnih in delovnih organizacij. Toda to še ne pomeni, da lahko stojimo ob strani s svojo akcijsko naravnanostjo, ko bi se izživljali z verba-lizmi o nujnosti za večjo povezanost industrije in montaže, ali če bi nadaljevali z nakazanimi lokalističnimi in ozko podjetniškimi ambicijami. Usmerjeni moramo biti na široko proizvodno-tehnološko in ostalo poslovno sodelovanje, ki bo temeljilo na integriranih temeljnih organizacijah, usmerjenih v pospešen razvoj tehnoloških žarišč, ki so v kasnejših točkah izpostavljena. Prav gotovo stojijo pred našimi delovnimi kolektivi naslednji motivi, da pospešujejo in poglabljamo medsebojno sodelovanje: 1. da si zagotovimo več, kot že imamo ali da vsaj ohranjamo doseženi obseg ob napredovanju kvalitete doseženega, 2. da si povečamo stabilnost delovnih in življenjskih pogojev in s tem bistveno zmanjšamo riziko, 3. da si zagotovimo boljšo prihodnost, ki jo lahko uresniči samo pospešen razvoj. Z ekonomskega vidika pomeni ustvarjanje velikih poslovnih sistemov predvsem tele prednosti: 1. povečanje montažnih in industrijskih kapacitet lahko dosežemo hitreje in z manj poslovnimi naložbami, kot če bi gradili razvoj brez združevanja dela in sredstev (integracij), 2. podana je večja možnost za specializacijo in s tem izgradnjo velikih zmogljivosti na temelju sodobnih tehnoloških dosežkov, 3. združeni poslovni sistem razpolaga prek Interne banke z večjim razvojnim potencialom, 4. ugodnejše so možnosti zaposlovanja in izkoriščanja visokostrokovnih kadrov, ne samo v montaži in industriji, temveč še v vseh drugih dejavnostih (raziskovanje, organizacija, razvoj, konstrukcia itd.), 5. dohodek temeljnih organizacij narašča hitreje in s tem skupna ekonomska moč poslovnega sistema (zaradi racionalizacij proizvodnega procesa, boljše organiziranosti administrativno-strokovnega dela, medsebojnega proizvodnega sodelovanja, odpravljanjem nelojalne konkurence), 6. pogoji komercialnega nastopanja (nabava, prodaja, inženiring, Consulting itd.) so neprimerno ugodnejši. In ob koncu: zavedati se moramo, da integracije nimajo zgolj tehnični ali ekonomski namen, temveč in še zlasti v našem samoupravnem sistemu izstopa družbena vsebina. Združevanja v velike poslovne sisteme je namreč en izmed važnih členov pri ustvarjanju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, ki imajo svojo bazo v temeljni organizaciji združenega dela. Z drugimi besedami: združevanje dela in sredstev lahko uresničujemo samo na samoupravnih načelih, in sicer: — da temeljne organizacije združenega dela praviloma združujejo delo in sredstva v višje oblike samoupravnega organiziranja združenega dela z namenom izboljšanja obstoječih lastnih delovnih procesov in ustvarjanja skupnih razvojnih usmeritev, — da združevanje poteka po načelih enakopravnosti, trajnega sodelovanja in socialistične solidarnosti, — da združevanje prispeva k bolj produktivnemu delu in uspešnemu poslovanju, s tem pa tudi pospešenemu gospodarskemu razvoju, — da se z združevanjem dela in sredstev ne omejujejo temeljne in neodtujljive samoupravne pravice delovnih ljudi v temeljnih organizacijah. 3.3. NADALJNJI RAZVOJ IMP LJUBLJANA Tako ali drugače je prihodnja programska usmeritev tesno povzana z dosedanjim delom, izkušnjami in dosežki. IMP Ljubljana je tipični predstavnik tako imeno-vanga »kooperativnega — integracijskega programa«, v katerem nastopa tehnološka veriga od poslovno tehničnih in finančnih storitev (inženiring, Consulting, projektiranje, interna banka) preko montaže do industrije profesionalnih naprav. Takšna reprocelota omogoča boljše izkoriščanje kapacitet in s tem višjo produktivnost dela in bolj gospodarno rabo družbene lastnine. 3.3.1. SMOTRI RAZVOJA SOZD IMP Ljubljana stoji v svoji prihodnji usmeritvi pred uresničitvijo naslednjih razvojnih smotrov:. — da pospešuje tisto zvrst montažnih storitev in razvoj tistih proizvodov, za katerimi je realna družbena potreba, ki je tudi likvidna, — da je nosilec tehnološkega napredka in s tem vodilni jugoslovanski poslovni sistem na naslednjih gospodarskih dejavnostih: 1. industrializacija montažnega procesa z delavniško pripravo montažnih elementov in visoko stopnjo meha-niziranosti delovnega procesa na zahtevnih objektih (infrastruktura, industrija, zdravstvo) 2. proizvodnja elektroaparatov in naprav visoke, srednje in nizke napetosti in proizvodnja telekomunikacijskih naprav za prenos TV signala in govora v zaprtih sistemih 3. proizvodnja črpalk, regulacijskih armatur in toplotnih aparatov 4. proizvodnja klima, ventilacijskih in prezračevalnih naprav in opreme 5. proizvodnja strojev in naprav za gradbeništvo 6. proizvodnja instalacijske opreme in naprav 7. proizvodnja opreme in naprav za strojegradnjo 8. proizvodnja odlitkov iz sive in nodularne litine 9. proizvodnja izdelkov iz armiranih poliestrov in umetnih smol — da dosegamo nadpovprečno stopnjo rasti produktivnosti dela in rentabilnosti poslovanja — da se intenzivno vključujemo v integracijske procese, kot nosilec gospodarskega razvoja, ki je sposoben za uporabo in kreacijo sodobne tehnologije in pospeševanje lastne raziskovalno razvojne dejavnosti — da nam razvoj in napredek posameznih TOZD omogoča v združenem nastopu v mednarodni konkurenci večjo stopnjo vključenosti in uspešnosti — da nam je uspešnost poslovanja in rezultati dela temelj za stalno izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev zaposlenih — da moramo trajno skrbeti in se zavzemati za procese združevanja sredstev znotraj poslovnega sistema IMP kot celote zaradi skupnega opredeljevanja razvojne politike in investicij skupnega pomena — da utrjujemo in poglabljamo dohodkovna razmerja kot edini realni in zanesljivi način za uresničevanje neposrednega odločanja delavcev v TOZD glede razširjene reprodukcije in poglabljanja delegatskih razmerij 3.3.2. INTEGRACIJA KLIMA CELJE V SOZD IMP Kot smo ugotovili že v prikazu dosedanjega razvoja IMP Ljubljana in Klima Celje, sta obe organizaciji združenega dela začeli svojo razvojno pot v istem letu (1947). Razlika med obema je v razvojnem tempu in v kompleksnosti proizvodnega programa. Sorodnost oziroma podobnost proizvodnega programa nastopa v treh izmed petih montažnih branž, vendar je količinski obseg v IMP približno 25-krat večji. Največja tehnološka sorodnost nastopa na področju industrijske proizvodnje klima, ventilacijskih in prezračevalnih naprav. Ta proizvodni program predstavlja pretežni del proizvodnje Klime Celje in je organiziran v TOZD IP — industrijska proizvodnja. V letu 1977 je znašal vrednostni obseg preko 150 mio din. IMP Ljubljana je začel s proizvodnjo klima, ventilacijskih in prezračevalnih naprav 1970. leta in dosegel v letu 1977 prek 190 mio celotnega prihodka s tega naslova. Fizični obseg proizvodnje se povečuje po povprečni letni stopnji rasti prek 40%. Analitično lahko razdelimo vzroke za uresničitev te integracije na one, ki izhajajo iz potreb razvoja obeh kolektivov in one, ki so povezani s potrebo skladnejšega, še zlasti pa pospešenega razvoja proizvodnje klima ventilacijske in prezračevalne tehnike v SFRJ. Skladno s sprejetimi planskimi dokumenti za izdelavo srednjeročnih planov 1976 je zvezna skupščina opredelila področja, ki so širšega družbenega pomena. Med njimi je osrednje mesto zavzemala strojegradnja s svojimi proizvodnimi skupinami. Ena teh je tudi področje klimatizacije. S tem v zvezi je tekom 1975. in 1976. leta potekalo zelo intenzivno usklajevanje proizvodnih programov jugoslovanskih proizvajalcev. Na temelju tega je bil 14. aprila 1976. leta sklenjen poseben »Samoupravni sporazum o usklajevanju planov in razvojne politike za obdobje 1976—80« med proizvajalci opreme za klimatizacijo, ventilacijo, zračno gretje in sušenje. Sporazum je podpisalo 43 temeljnih organizacij, med njimi tri iz IMP Ljubljane in ena iz Klima Celje. Iz tedanjih izkušenj, ki so dandanes samo še bolj zaostrene glede na dosežke slovenske industrijske proizvodnje, lahko povzamemo: — domači proizvajalci zadovoljijo samo 55 do 60 % domače potrošnje, kar pomeni, da se je v letu 1976 uvažala slaba polovica — domača proizvodnja je silno razdrobljena (glej število podpisnikov) in pretežno z zelo zastarelimi tehnološkimi koncepti — v drugih republikah obstoje zelo ambiciozni razvojni programi, ki so pretežno locirani znotraj monta-žerskih organizacij združenega dela —- v proizvodnji se pojavlja cela vrsta tujih licenc, ki povzroča nesortiranost — nekompletnost proizvodnje in zastarelost proizvodnih programov — dobavni roki so izredno dolgi — ni organizirane servisne mreže — obstoje izredno skromne možnosti za kreditiranje kupcev — kot perspektivni proizvajalci v množici jugoslovanskih proizvajalcev izstopata IMP Ljubljana in Klima Celje, delno tudi Juvent Zagreb in Unioninvest Sarajevo. Proizvodni program opreme in naprav za klimo, ventilacijo in prezračevanje je poleg razvoja elektrike in kemije dandanes en najbolj propulzivnih in perspektivnih. Vzroki za to so v hitrem industrijskem razvoju in s tem dviganjem standardov izgradnje, v poostrenih predpisih in tudi siceršnji skrbi za zaščito okolja pred onesnaževanjem in vedno občutljivejšo energetsko situacijo po svetu in doma. , Izhajajoč iz zgoraj opisanih spoznanj in dosedanjih izkušenj lahko postavimo tele smotre, ki jih zasledujemo pri vključitvi Klime Celje v poslovni sistem IMP: — realizacijo sprejete razvojne družbeno ekonomske politike SR Slovenije o policentričnem razvoju, upoštevajoč pogoje za obstoj in razvoj programa klima, ventilacijske in prezračevalne opreme in naprav tako v Klima Celje kot v IMP Ljubljana — preko boljše informiranosti, medsebojnega zaupanja in poenotenja pogledov obeh kolektivov pri razreševanju razvojnih, še zlasti tehnoloških problemov, doseči postopno specializacijo posameznih temeljnih organizacij po vejah tega proizvodnega programa — po izvršeni specializaciji povečati količinski obseg do ravni, ki bo omogočala vodilno mesto v Jugoslaviji, hkrati pa omogočila znižanje stroškov na enoto proizvoda kot temeljni ekonomski smoter te integracije — povečanje tehnološke povezanosti prek procesov standardizacije in tipizacije elementov in prek poenotenja tehnoloških postopkov — večjo koordinacijo in organiziranost pri nastopanju na domačem trgu, še zlasti s poenotenjem predstavniške in servisne mreže — vključitev elementov in naprav v izvozne posle prek izvajanja investicijskih del v tujini v okviru inženiring koncepta — razširjen bo samoupravni horizont — zmanjšan bo riziko v poslovanju in investiranju. 3.4. PROIZVODNA PROBLEMATIKA Temeljna organizacija je temeljna oblika organiziranja družbene proizvodnje v samoupravnem gospodarstvu. Zato morajo v naših razmišljanjih in odločitvah osrednjo pozornost imeti obstoječe in razvojne ambicije posameznih TOZD iz Klima Celje in IMP Ljubljana. Predvsem pa bodo smotri predlagane integracije doseženi, če si bomo kar najbolj prizadevali, da bodo posamezne temeljne organizacije transformirale v homogene proizvodne enote, ki bodo bistveno izboljšale izkoriščanje kapacitet. Samo to je pot, da bomo prišli do optimalnih proizvodno-komercialnih in finančnih učinkov. Z drugimi besedami, TOZD ne more biti proizvodni konglomerat, ki se v različnih fazah konjukturnega cikla opira vsakič na drugo proizvodno vejo. Pot za premeščanje rizika je potemtakem v družbeno in ekonomsko pravilno organiziranih delovnih organizacijah skladno z Zakonom o združenem delu. In še to: razne lokalne meje morajo izginiti kot ovira za družbeno potrebne in tehnološko perspektivne integracije. Tudi ne smemo pričakovati, da bodo vse temeljne organizacije sposobne za vključevanje v mednarodne ekonomske odnose. Bistveno je drugo. Namreč to, da ustvarimo znotraj IMP močno razvojno jedro jugoslovanskega pomena za področje obdelave zraka klimatizacije (od projektiranja prek montaže vse do uporabe domače opreme in naprav). Ne s ciljem monopoliziranja temveč v smislu stimulatorja in organizatorja ekonomskega in tehnološkega napredka. Zato pa je! treba imeti razčiščene proizvodne programe in izdelan^* dolgoročne razvojne plane. Kratkoročna politika in za* piranje v meje posamezne temeljne organizacije nam ne odpirata perspektiv. Glede na to, da je tržišče tega integracijskega procesa v tretiranju industrijske proizvodnje klima, ventilacijske in prezračevalne opreme in naprav, bomo težišče obravnav posvetili njemu, tako da bomo prikazali obstoječo strukturo proizvodnih programov po temeljnih organizacijah, nato ugotovili prekrivanja in nato nakazali programsko razčiščevanje, ki bi se skladno z možnostmi izvajalo znotraj poslovnega sistema IMP Ljubljana po združitvi Klima Celje. Kar zadeva montažno dejavnost, ki zaposluje v Klima TOZD MP—montaža proizvodnja cca 120 monterjev in 20 učencev v gospodarstvu, bo nadaljnji razvoj v TOZD Montažna proizvodnja predvsem kot podaljšek proizvodnega programa industrijske proizvodnje, dejavnost se tudi ne bo širila izven zadanega programa. TOZD Ogrevanje vodovod Ljubljana, TOZD Montaža Maribor in TOZD Montaža proizvodnja morajo v prihodnje doseči skupno nastopanje na trgu montažnih storitev. Predvsem bo treba prek koordinacije in dogovarjanja doseči enakomerno zasedenost montažnih kapacitet v vseh treh temeljnih organizacijah. 3.4.1. PROIZVODNI PROGRAM IMP TOZD KP — KLIMA PROIZVODNJA LJUBLJANA 1. Klimatske centrale za prezračevanje, filtriranje,) gretje, hlajenje in vlaženje zraka za kompletno področje klimatske tehnike; 1. klimati — normalni: K-16, 20, 25, 32, 40, 50, < 63, 80 2. klimati — težki: K 50 T, 63 T, 80 T 3. klimati-dvojni: K 225, 232, 240, 250, 263 4. klimacentrale: C-100 5. klimacentrale — dvojne: C-280 6. strešne klimacentrale 2. Radialni ventilatorji 1. normalni: KD-160, 200, 250, 315, 400, 500, 630, 800, 1000, 3. KE-160, 200, 250, 315, 400, 500, 630, 800, 1000, 4. 2. težkf: KDT-500, 630, 800, 1000, 1250, 1400, 1600 5. 3. dvojni: KD-2250, 2320, 2400, 2500, 2630, 2800 6. 4. visokosposobni: SD-500, 630, 800, 1000, 7. SE-500, 630, 800, 1000 8. 5. visokosposobni — težki: SDT-500, 630, 800, 1000 Toplotni izmenjevalniki Regulacijske žaluzije Usmerniki in eliminatorji Zrakotesna vrata Vodotesna vrata Kuhinjske odsesovalne nape 9. Hladilni stolpi 1. odprti 2. za kanale MD-B 2. zaprti 3. potujoči tračni 3. zaprti z dušilcem zraka 11. Ventilatorski konvektorji 10. Zračni filtri 12. Industrijski konvektorji 1. za zidne komore MV-B; MS-B; LD-B 13. Mešalne in razbremenilne komore 3.4.2. PROIZVODNI PROGRAM IMP TOZD TIO-TOVARNE INSTALACIJSKE OPREME IDRIJA Prikazan bo samo proizvodni program klima tehnike. 3.4.4. PROIZVODNI PROGRAM KLIMA TOZD IP-INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA CELJE Prikazan bo samo proizvodni program klima tehnike! 1. Grelniki — (serijski) 2. Mešalne komore — (serijsko) 3. Strešni ventilatorji (serijsko) 4. Elektrogrelniki — (serijsko) 5. Aksialni ventilatorji — (serijsko — kosovno) 6. Centrifugalni ventilatorji — (serijsko — kosovno) 7. Prezračevalne komore — (serijsko) 8. Industrijski sesalci —- (serijsko) 9. Odvajalci kondenzata — (serijsko) 10. Samodvižne žaluzije — (serijsko) 11. Rešetke — (serijsko) 12. Sesalni ventili (serijsko) 13. Filtri (kosovno) 14. Lamelni in spiralni menjalniki toplote (kosovno) 15. Klima centrale (kosovno) 16. Oprema za hladilništvo 17. Oprema za opekarništvo 18. Oprema za ladjedelništvo 19. Kosovna oprema in izdelki v »S« izvedbi 3.4.5. PREKRIVANJE PROIZVODNIH PROGRAMOV Iz pregleda proizvodnih programov za IMP TQZD KP, TlO in MM ter Klima TOZD IP je razvidno prekrivanje oziroma velika stopnja sorodnosti v naslednjih skupinah izdelkov: 1. radialni ventilatorji 2. aksialni ventilatorji 3. menjalniki toplote za hladno in toplo vodo ter druge tekočine 4. zračni filtri 5. kanali in fazonski komadi 1. Naprave za porazdelitev in difuzijo zraka 2. Rešetke 1. aluminijaste AR-1, 2, 3, 4, 5 2. jeklene JR-1, 2, 3, 4, 5, 6 3. stropne SR 4. zaščitne JZR-1, AZR-1 5. al. talne AR-6, 7 3. Strojni difuzorji 1. kvadratni stopnjevan KSD-S 2. okrogli stopnjevan OSD-S 3. kvadratni z absolutnim filtrom KSD-AF 4. linijski 5. regulacijski okrogli 6. nastavni deli za difuzorje in rešetke 4. Prezračevalni ventili 1. ventili PV 2. prezračevanje stanovanjskih hiš 3. okenski OKV 4. dovodni ventil D V-100, 150 5. Lovilci maščob 1. lovilci LM 6. Žaluzije 1. aluminijaste nadtlačne ANŽ 2. jeklene nadtlačne JNŽ-1, 2 7. Protipožarne lopute 1. loputa PL 8. Dušilniki zraka 1. dušilci DZ-K-pravokotni 9. Dušilniki zvoka 1. okrogli 2. telefonski 3. industrijski 10. Dimne odvodne lopute 11. Kuhinjske nape KN 12. Centralne odvodne enote COE 13. Filtrski sistemi 1. fini filtri LUVVA 2. absolutni filtri LUVVA 3.4.3. PROIZVODNI PROGRAM IMP TOZD MM — MONTAŽA MARIBOR Prikazan bo samo proizvodni program klima tehnike! 1. Strešni radialni ventilatorji SRH NV-250, 3 15, 355, 400, 500 SRV NV-250, 315, 355, 400, 500 SRV-P NV-250, 315, 355, 400, 500 2. plasticifirana izvedba 3. z ločenim izpuhom 4. za gorljive pline 5. elementi za strešne radialni ventilatorje 2. Aksialni ventilatorji-elektromotor z zunanjim rotorjem in prestavljivimi lopaticami L ventilatorji NV-355, 400, 450, 500, 630, 710, 800, 900, 1000 2. pripadajoči elementi za aksialne ventilatorje šobe jadrovinasti priključki difuzorji 6. protipožarne lopute 7. dušilniki zvoka in nihanj 8. klimati in centrale 9. distributivni elementi za zrak TO. rekuperatorji odpadne toplote 11. strešni ventilatorji 12. hladilni stolpi , 13. industrijska posoda in toplotni aparati 14. odpraševalna tehnika 3.5. RAZVOJNA PROBLEMATIKA Pomemben cilj predlagane integracije je tudi v določenem pregrupiranju obstoječih proizvodnih programov oziroma skupini izdelkov med posameznimi temeljnimi organizacijami. To bo prav gotovo proces nekajletnega dela, saj je treba upoštevati že vzpostavljene poslovne odnose, stopnjo amortiziranosti že vloženih sredstev in seveda najpomembnejše, sodobnost proizvodov in nivo dosežene tehnologije proizvodnje. Ob vsem pa je primarnega značaja, da omogočimo začetek resnega,dogovarjanja o specializaciji in delitvi dela in da preko tega v perspektivi dosežemo kompleksnost ponudbe in vodilno mesto v Jugoslaviji še bolj ojačamo. In ne nazadnje, razvojne možnosti in zahteve so tolikšne, da jih lahko premagamo samo z združenimi močmi; ne kot do sedaj vsak zase in ko prihaja do vedno večjega prekrivanja proizvodnih programov v obeh smereh. 3.5.1. PROGRAMSKA USMERITEV IMP TOZD KP — KLIMA PROIZVODNJA LJUBLJANA Globalno govoreč je ta temeljna organizacija usmerjena na proizvodnjo naprav komfortne klimatizacije, in sicer: L radialni ventilatorji za klimatizacijo z vnaprej zakrivljenimi lopaticami v izvedbi pocinkane pločevine do 1000 mm 2. eksplozijska izvedba radialnih ventilatorjev v izvedbi pocinkane pločevine 3. toplotni menjalniki iz okroglih cevi Cu-Al, Cu-Cu, Jeklo—jeklo, za vse aplikacije premer 12 in 16 4. klimati, centrale, terminalne naprave za vse tlake — proizvaja tudi TOZD Klima IP Celje; programska delitev; — strešne klima centrale — higien izvedba klimatov — strojne izvedbe klimatov — eksplozijska izvedba klimatov — mešalni in ekspanzijski boksi — naprave za povratno toploto (z menjalniki toplote) — indukcijski aparati in ventilatorski konvektorji 5. hladilni stolpi in naprave — odprti sistemi — zaprti (industrijski) sistemi — kondenzatorji — hladilni stolpi z aksialnimi ventilatorji — hladilni stolpi — ejektorski 6. filterska tehnika za klimatizacijo 7. elementi zidanih central 3.5.2. PROGRAMSKA USMERITEV IMP TOZD TIO — TOVARNA INSTALACIJSKE OPREME IDRIJA Upoštevajoč samo klima program bo razvoj temeljil na sestavnih delih za distribucijo in porazdelitev zraka, napravah za zmanjševanje in preprečevanje šumnosti in nihanj, protipožarnih in dimnovodnih napravah in na sestavnih delih za stanovanjsko ventilacijo in prezračevanje, in sicer: 1. sestavni deli distribucije in porazdelitve zraka 2. sestavni deli distribucije in porazdelitve zraka za variabilne sisteme 3. naprave za zmanjševanje šumnosti in nihanj v klimatizaciji pri industrijskih objektih 4. protipožarne in dimnoodvodne naprave v klimatizaciji 5. sistemi stanovanjske ventilacije in prezračevanja 3.5.3. PROGRAMSKA USMERITEV IMP TOZD MM — MONTAŽA MARIBOR MARIBOR Upoštevamo samo dejavnost industrijske proizvodnje (brez montaže!) 1. strešni ventilatorji: delitev programa s Klimo TOZD IP; skupen prodajni program 2. aksialni ventilatorji z manj tekočim elektromotorjem z aplikacijami (patentna zaščita) 3. zračne zavese (hladne, tople) 4. hlevsko prezračevanje s patentno zaščitenimi aksialnimi ventilatorji z manj tekočim elektromotorjem 5. industrijski klimati z aksialnimi ventilatorji 6. bele kabine in prostori (zdravstvo) 3.5.4. PROGRAMSKA USMERITEV KLIMA TOZD IP — INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, CELJE Težišče prihodnjega razvoja bo v izvajanju specializacije in selekcije sedanjega pestrega proizvodnega programa ob istočasnem povečanju tržne udeležbe predvsem naslednjih skupin izdelkov: 1. radialni ventilatorji vseh vrst razen v izvedbi pocinkane pločevine z vnaprej zakrivljenimi lopaticami 2. aksialni ventilatorji razen izvedbe z manj tekočim elektromotorjem, ki so predmet patentne zaščite 3. menjalniki toplote z ovalno cevjo oziroma z okroglo cevjo premera 14 in večje, jeklo-jeklo, vroče pocinkana izvedba 4. klimati in centrale z delitvijo programa z IMP TOZD KP 5. strešni ventilatorji z delitvijo proizvodnega programa z IMP TOZD MM in s skupnim prodajnim programom 6. oprema za industrijsko odpraševanje in pnevmatski transport 7. oprema za opekarništvo in sušilnice 8. oprema za ladjedelništvo s področja klimatizacije 9. oprema za hladilnice 10. kaloriferji 11. sistemsko prezračevanje 3.6. STANDARDIZACIJA IN TIPIZACIJA KOOPERACIJE Vsi elementi, končni izdelki in naprave s področja klimatizacije, bodo že v okviru razvojnega snovanja morali zadostiti domačim, predvsem pa svetovno priznanim standardom. To bomo dosegli s pravilno razmejitvijo in organizacijo raziskovalnega in razvojnega dela, po drugi strani pa s formiranjem posebne skupnosti temeljnih organizacij, ki spadajo v tehnološko verigo proizvajalcev klima opreme in naprav v poslovnem sistemu IMP Ljubljana. Končni cilj takšnega organiziranja je vzpostavitev enoznačnih tehničnih karakteristik, zagotovitev minimalne kvalitetne ravni v smislu sodobnosti in izvedbe. Tipizacija je možna na področju elementov in sestavnih delov. Doseči moramo poenotenje in visoko stopnjo medsebojnih izdelav polizdelkov. To bo omogočilo povečanje serij, uvajanje sodobne tehnologije in znižalo proizvodno ceno. Na ravni SOZD IMP bo treba zagotoviti v okviru izvajanja poslovne politike, projektiranje in montažno vgrajevanje elementov, naprav in opreme za klimatizacijo predvsem iz proizvodnih temeljnih organizacij združenih v poslovni sistem IMP. V okviru predlagane delitve dela oziroma programske orientacije posameznih (industrijskih) temeljnih organizacij bodo v bližnji perspektivi (do 1985. leta) potrebne obsežne investicije, še zlasti v moderno proizvodno opremo. Slednja je nekajkrat produktivnejša od one, ki jo posamezne temeljne organizacije trenutno rabijo. Zato bi bilo neracionalno, če dopustimo neselekti-ven pristop k investicijskemu programiranju. Izhod je v čimprejšnji standardizaciji in tipizaciji proizvodne opreme in elementov klima naprav, ki bosta omogočili intenzivnejša kooperacijska razmerja. Že sedaj izstopajo naslednje skupine elementov oziroma izdelkov: — izdelava grelnikov — pretiskavanje kovinskih polizdelkov izdelava lamel za anemostate — izdelki na hidravlični preši — balansiranje rotacijskih delov — medsebojna izdobava izdelkov, ki se vgrajujejo v napravah. 3.7. ORGANIZACIJA RAZVOJNEGA DELA Podrobnejšo delitev raziskovalno-razvojnega dela bodo zainteresirane temeljne organizacije razrešile v okviru že predlagane skupnosti TOZD za klimatizacijo. Na tem mestu podajo analitičen pregled aktivnosti, ki jih je treba enotno obravnavati s stališča celotnega poslovnega sistema IMP Ljubljana: — programiranje tehničnega in tehnološkega razvoja — osnovne (pilotske) raziskave posameznih izdelkov ali proizvodnih vej — izdelave teoretičnih študij in elaboratov — standardizacija in tipizacija — zbiranje inozemske literature in tehnično-tehno-loških podatkov — zbiranje standardov atestov, iskanje nekonvencionalnih tehnologij — sodelovanje pri izdelavi jugoslovanskih standardov — izgradnja in opremljanje skupnega laboratorija — izdelava primerjalnih načrtov in izdajanje atestov — patentni aranžmaji, spodbujanje inovacij in tehničnih izpopolnitev — študij in prenos tujih licenc, know-how, sodelovanje z mednarodnimi strokovnimi organizacijami — sodelovanje z Univerzo in RSS — študij in izdelava računalniških programov za razvojne, proizvodne in komercialne namene 3.8. KOMERCIALNA PROBLEMATIKA V tej fazi razmišljanj in statusnih rešitev so odprta predvsem naslednja vprašanja: organizacija operativne prodaje na domačem trgu, opredelitev in združitev predstavniške mreže in njenih kompetenc, izdelava pravilnika o oblikovanju cen in poenotenje propagandnega gradiva. V poslovnem sistemu IMP so aktivnosti organiziranja, koordinacije in operativnega izvajanja, ki imajo pretežno komercialni značaj sporazumno prepuščene delovni organizaciji IPIZ in znotraj nje temeljni organizaciji Inženiring, ki je prav tako skupnega pomena. Za polno zasedbo obstoječih kapacitet je praviloma odgovorna komercialna služba vsake delovne organizacije, ki naloge izvaja v lastnih aranžmajih, prek predstavniške mreže ali zunanjetrgovinskega sektorja v TOZD Inženiring. TOZD Inženiring je primarno zadolžena za organizacijo, koordinacijo in operativne aranžmaje na komercialnem področju v tistih primerih, ko gre za interese najmanj dveh v IMP združenih delovnih organizacij, drugič, ko gre za nastopanje na inozemskih trgih in tretjič, ko gre za prevzemanje kompleksnih (inženiring) poslov, ki zahtevajo angažiranje tudi drugih gospodarskih dejavnosti izven poslovnega sistema IMP. To pomeni, da je šele v izvedenem odnosu dolžnost TOZD Inženiring, da se vključuje v razreševanje slabe zasedenosti kapacitet posamezne temeljne organizacije. Za področje prodaje elementov, opreme in naprav za klima, ventilacijo in prezračevanje bo treba na ravni SOZD in v okviru TOZD Inženiring organizirati skupno prodajo tovrstnih izdelkov. Glede na močno razvito predstavniško mrežo, ki je lokacijsko v istih krajih, bo treba predstavništva Klima Celje združiti v organizacijo domače predstavniške mreže IMP Ljubljana, ki je poverjena TOZD Inženiring. V okviru TOZD Inženiring bo treba poenotiti tudi celotno zunanjetrgovinsko (blagovno) poslovanje. Zgoraj naštete spremembe v organiziranosti morajo biti končane v TOZD Inženiring in v delovni organizaciji Klima Celje, najkasneje do 8. decembra 1978. leta. Temelj za vzpostavljanje družbenoekonomskih odnosov mora biti pristop k samoupravnemu sporazumu o medsebojnih razmerjih, dolžnostih in pravicah TOZD Inženiring v razmerjih z ostalimi temeljnimi organizacijami, združenimi v SOZD IMP Ljubljana. Takoj po sprejeti odločitvi za združitev Klima Celje v SOZD IMP Ljubljana je treba poenotiti področje ekonomske propagande in drugih oblik javnega komuniciranja. 3.9. ORGANIZACIJSKA PROBLEMATIKA Bistvo predlagane integracije je v proizvodno-tehno-loški sorodnosti in vedno večjem prekrivanju. Ne glede na to, pa bodo potrebni nekateri organizacijski premiki v poslovni organiziranosti Klima Celje in po drugi strani izpopolnitve obstoječe organiziranosti SQZD IMP Ljubljana, da bi lahko v polni meri uresničili usklajen in pospešen razvoj združenih temeljnih organizacij. 3.9.1. V KLIMA CELJE Poleg podrobnosti, ki izhajajo iz Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP Ljubljana in zadevajo predvsem vprašanje delegatskih razmerij, poenotenja samoupravnih sporazumov in nekaterih pravilnikov, firme in medsebojnih družbenoekonomskih odnosov, bo treba takoj: prilagoditi organiziranost tistih strokovnih služb, ki imajo praviloma končno podobo v skupnem obravnavanju s službami SOZD, in sicer: — plansko analitske in organizacije poslovanja — kadrovsko splošne (predvsem informiranje in ekonomska propaganda), postopoma pa tudi način obdelave podatkov v povezavi s službo za elektronsko obdelavo podatkov — finančnega poslovanja zaradi pristopa v Interno banko IMP 3.9.2. V SOZD IMP LJUBLJANA Gre predvsem za izpopolnitve in podrobnejšo opredelitev nekaterih načelnih postavk iz Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP in dodatne predloge, ki jih bo treba vnesti v omenjeni sporazum ali druge izvedene samoupravne akte: — takoj po vključitvi Klima Celje bo treba točno opredeliti in začeti z delovanjem skupnosti TOZD za klimatizacijo (obravnavanje zraka); vanjo se bi v prvi fazi vključile temeljne organizacije KP Ljubljana, TIO Idrija, MM Maribor in IP Celje (podrobneje glej točko 3.9.3); — dopolniti Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD IMP zaradi statusnih sprememb kot tudi vsebinskih dopolnitev (razširitev poslovnega predmeta, formiranje skupnosti TOZD, natančnejša opredelitev družbenoekonomskih odnosov in prioritet razvoja) itd.; podobne in bolj podrobne izpopolnitve bo treba vnesti v vse izvedene samoupravne akte in vse skupaj po javni razpravi sprejeti na referendumih najkasneje do 9. decembra 1978; — pristopiti k izdelavi dolgoročne programske orientacije poslovnega sistema IMP Ljubljana za področje tretiranja zraka (klimatizacije) po tehnoloških in delovnih soodvisnostih: raziskovanje in razvoj, projektiranje, montiranje, proizvodnja, servisiranje; — izdelati dispozicijo za izdelavo srednjeročnega plana do 1985. leta. 3.9.3. SKUPNOST TOZD S pravnega vidika je temelj načelno podan v 38. členu Ustave SFRJ, konkretno pa razdelan v 399. členu Zakona o združenem delu. Velja načelo prostovoljnosti glede ustanavljanja, medtem ko se ustanovijo zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov (torej ožji interesi od združevanja). Ti skupni interesi so lahko tudi na področju znanstvenega raziskovanja, in tretjič zaradi uresničevanja drugih podobnih dejavnosti. Skupni interesi se torej kažejo v zvezi s tehniko, tehnologijo in drugimi delovnimi procesi (torej skupni interesi tehnične narave! ne pa interesi družbenoekonomskega značaja). S skupnostjo temeljnih organizacij se ustvarja možnost celotne verige tehnične povezanosti. To pomeni, da skupnost TOZD ni organizacija združenega dela in zatorej ne more vzpostavljati razmerij pri pridobivanju skupnega prihodka in dohodka; skratka ne morejo postati subjekt — član katerekoli druge oblike združevanja dela in sredstev. Pravni instrument združevanja v skupnost TOZD je poseben samoupravni spora- Poleg načina uresničevanja skupnih interesov je samoupravni sporazum pravna osnova za urejanje tudi drugih vprašanj, na primer, uporaba tehnolgoije, uvajanje novega delovnega procesa, odnosi organov samou- pravljanja v zvezi s skupnimi interesi, odnosi med izvršilnimi (poslovodnimi organi), skupne komisije itd. Zato predlagamo, da bo treba v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti TOZD za klimatizacijo obdelati zlasti: — kaj so temeljni cilji članic te skupnosti — kateri so skupni interesi v izvajanju poslovne politike — katere so naloge skupnega pomena — kakšni so medsebojni odnosi med TOZD v tej skupno.sti — pravica za združevanje v to skupnost — prihodki za skupne naloge (skupnost ne more oblikovati nobenih »lastnih« trajnih sredstev, lahko pa ima pravico do »začasnih« sredstev, ki so namenjena za uresničevanje skupnih interesov določenih v samoupravnih sporazumih) — kateri so skupni organi Med osnovne cilje skupnosti TOZD za klimatizacijo (v nadaljevanju STK) lahko štejemo: — hiterin stabilen razvoj proizvodnje klima, ventilacijske in prezračevalne tehnike na temelju odpravljanja sedanjih prekrivanj in spoštovanja medsebojno dogovorjene delitve proizvodnih programov — pospeševanje optimalnega razvoja skozi prizmo poglobitve samoupravnih odnosov, produktivnosti in večje ekonomičnosti ob polni zaščiti zdravja in življenja delavcev — skupno spremljanje in uvajanje sodobne tehnologije prek mednarodnih odnosov in pospeševanje lastne razvojne dejavnosti — krepitev konkurenčne sposobnosti TOZD proizvajalcev, ki so včlanjene v STK, na domačem trgu in zaradi enakopravnejšega vključevanja v izvozno dejavnost, predvsem dežele v razvoju — razvoj solidarnosti, ki temelji na vsestranskem upoštevanju obstoječega stanja v posameznih TOZD članicah STK, njihovih pogledov in interesov, kot tudi na spoštovanju medsebojnih obveznosti in odgovornosti z namenom, da članice v čim večji meri prispevajo h krepitvi človeških vrednot, tehnične sposobnosti in ekonomske moči naše socialistične samoupravne gospodarske ureditve. V SOZD IMP bo treba dopolniti samoupravni sporazum o združitvi v SOZD in statut SOZD z vsebinskega vidika. Pri skupščini SOZD bi kazalo predvideti programsko razvojni svet, čigar težišče vsebine dela bi bila operacionalizacija srednjeročnega planiranja in dolgoročnih programskih usmeritev. Za posamezna tehnološko zaokrožena ali soodvisna področja pa bi kazalo predvideti še druge skupnosti TOZD. Za STK predlagamo, da ima skupne samoupravne, poslovodne in strokovne organe (slednjč v perspektivi po doseženem večjem obsegu proizvodnje in poslovanja). Kot samoupravni organ predlagamo koordinacijski odbor, čigar poglavitni delokrog bi bilo usmerjanje, usklajevanje in medsebojno sporazumevanje o skupnih ciljih in interesih o razvoju klimatizacije v SOZD IMP. Vsaka članica bi imela pravico do enega delegata, ki bi ga izbrala glede na zadevni predmet obravnave na posameznih sejah! Koordinacijski odbor bi imel svojega predsednika in namestnika. O sejah se vodi zapisnik. Odločitve, stališča in priporočila so obvezna za vse člani- 3.10. PREDVIDENI REZULTATI POSLOVANJA DO 1985. LETA Po prvih prognozah bodo v letu 1985 doseženi naslednji pomembnejši rezultati: (po cenah 1978. leta): 1. IMP skupaj a) celotni prihodek v 103 din: b) povprečno zaposleni 2. IMP — področje klimatizacije a) b) 3. Klima skupaj a) b) 4. Klima-klimatizacija a) b) 5. IMP po integraciji — skupaj a) b) 6. IMP — po integr. Klima proizv. a) b) 9,000.000 10.000 800.000 700 600.000 700 422.000 370 9.600.000 10.700 1.222.000 1.070 Za več kot trikratno povečanje fizičnega obsega proizvodnje Klima, ventilacijske in prezračevalne opreme bo treba pridobiti — dodatna zemljišča za perspektivni razvoj ca. 30.000 kv.m — proizvodno skladiščnih površin ca. 15.000 kv.m — investirati skupaj v osnovne naložbe ca. 350 mio din — dodatno zaposliti okrog 300 kvalificiranih delavcev s poklici usmerjenega izobraževanja in okrog 30 strokovnjakov za razvojno raziskovalno delo in za vodenje proizvodnega procesa — ca. 35 mio din bo treba združiti za programirani del skupne porabe za zaposlene. Podrobnejša opredelitev razvojnih ciljev, nalog in planiranih rezultatov s potrebnimi pogoji za njihovo realizacijo, bodo obdelani v srednjeročnih planih posameznih temeljnih organizacij, in sicer TOZD Klima proizvodnja Ljubljana, TOZD tovarna instalacijske opreme Idrija, TOZD Montaža Maribor, Maribor in TOZD Industrijska proizvodnja Celje. 4. ZDRUŽITEV IN NJENA IZVEDBA 4.1. PRAVNI VIDIK Pravni temelj za združitev delovne organizacije Klima Celje v sestavljeno organizacijo združenega dela IMP Ljubljana, je Lin 4. odstavek 382. člena Zakona o združenem delu. Uredba o vpisih organizacij združenega dela in subjektov v sodni register (Ur. 1. SFRJ 21-77 člen 17.) in 60., 61. člen Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP Ljubljana. Za delovno organizacijo Klima Celje je referendum kot oblika Samoupravne odločitve za združitev imperativnega značaja. Referendum mora uspeti v obeh temeljnih organizacijah iz Klima Celje. Proizvodna hala — montaža grelnikov v celjski Klimi Za odločitev delavcev SOZD IMP referendum ni obvezen niti predviden v omenjenem samoupravnem sporazumu o združitv v SOZD. Volja delavcev združenih TOZD v SOZD IMP je lahko izražena prek delegatov v skupščini SOZD IMP. 4.1.1. OBRAVNAVA NA SAMOUPRAVNIH ORGANIH Podlaga za seznanjanje vseh delavcev (tako IMP kot Klima) je ta elaborat, ki ga bodo obravnavali vsi delavci obeh organizacij. Velja tudi za delavce IMP, saj sklepanje na skupščini SOZD IMP ni možno, če delegati ne zastopajo interesov delavcev, ki so jih izvolili. Organizirana javna razprava mora trajati najmanj 15 dni, nakar se izvede referendum v Klima Celje in odločanje v skupščini SOZD IMP. 4.1.2. POTREBNE SPREMEMBE SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV Zaradi združitve delovne organizacije Klima Celje v SOZD IMP Ljubljana se samoupravni sporazum o združitvi v SOZD in drugi samoupravni splošni akti ne menjajo. Eventualno v javni razpravi potrjene v tem elaboratu predlagane dopolnitve in spremembe bi uveljavljali vzporedno z drugimi ob koncu 1978. leta. V delovni organizaciji Klima Celje bodo na referendumu sprejeti za SOZD IMP Ljubljana skupni samoupravni splošni akti: — samoupravni sporazum o združitvi v SOZD IMP Ljubljana — statut SOZD IMP Ljubljana — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti SOZD in TOZD združenih v SOZD IMP — drugi samoupravni splošni akti skupni za SOZD IMP glede na konkretna interesna področja posameznih TOZD in DO (izobraževalni center, inženiring, počitniški domovi, delovna skupnost, skupnost TOZD) — samoupravni sporazum o združitvi v Interno banko IMP. 4.1.3. IZVEDBA REFERENDUMA Glede same izvedbe referendumov se neposredno uporabljajo določbe pozitivne zakonodaje. V delovni organizaciji Klima Celje referendum razpiše delavski svet delovne organizacije in sicer o sklepu o združitvi v SOZD IMP Ljubljana in o sprejemu Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP. Po uspelem referendumu podpiše ta sporazum pooblaščeni delavec Klima Celje. Predmet referendumov v obeh TOZD Klima je tudi Samoupravni sporazum o združitvi v Interno banko IMP. 4.2. SAMOUPRAVNA IN DRUŽBENOPOLITIČNA POVEZANOST 4.2.1 SAMOUPRAVNI ORGANI Obe TOZD in delovna skupnost delovne organizacije Klima Celje izvolijo v skupščino SOZD IMP po 3 delegate. Delovna organizacija kot celota pa 1 delegata v Svet samoupravne delavske kontrole SOZD IMP. Vsaka temeljna organizacija izvoli tudi svojega delegata v Interno banko IMP in v vsa samoupravna delegatska telesa po posameznih interesnih področjih, v katere s sprejemom zadevnih samoupravnih sporazumov vstopata temeljni organizaciji Klima Celje. 4.2.2. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V SOZD IMP Ljubljana je uveljavljeno načelo, da ima vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost osnovno organizacijo sindikata, ki ima svoj izvršilni odbor. To načelo je v celoti uresničeno v Klima Celje. Na ravni delovnih organizacij se osnovne organizacije združujejo v konferenco sindikata. Na ravni SOZD prav sedaj teče postopek organiziranja in začetnega delovanja Sveta konferenc sindikata SOZD IMP Ljubljana. Najvažnejša je uresničitev načela, da je v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti OO ZK, ki je realizirana v celoti tako v SOZD IMP kot v delovni organizaciji Klima Celje. Po VIII. kongresu ZKS preneha z delovanjem svet ZK IMP. Povezovanje OO ZK bo vnaprej potekalo v skladu z novim Statutom ZKS in ostalimi kongresnimi dokumenti. V IMP težimo, da v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti organiziramo in da aktivno deluje OO ZSMS. Tesnejše organizacijske povezave na tem področju družbenopolitične aktivnosti tudi vnaprej ne predvidevamo. Težišče dela mora biti usmerjeno v redne potrebe mladih delavcev v svojih delovnih okoljih, v IMP pa težiti za skupnimi akcijami in koordinacijo dela z drugima dvema družbenopolitičnima organizacijama. Monterji TOZD zastopstva v Bjelovaru (od leve): Jože Stipič, Karel Gubic, Dušan Jesih, Jože Menič Tudi ta del so montirali naši delavci PRVI DOM HOTEL, DRUGI MLEKARNA, TRETJI CESTA Od letošnjega 1. marca dela v Bjelovarski Sireli skupina monterjev TOZD Zastopstva, ki jo vodi vodilni monter Karel Gubic. Skupina je zmontirala naprave za pasterizacijo 25.000 litrov mleka na uro, montirala štiri 20.000 litrske depoje za surovo mleko, 3 enako velike za pasterizirano mleko, 3 sirne kadi — zmogljivosti 12.000 litrov, celotne instalacije za sprejem mleka, za odvod in skladiščenje sirotke. Računajo, da bodo vsa dela končana do 1. avgusta. DELO V TEŽKIH POGOJIH Julijska sopara je izcejala kaplje potu iz ljudi tudi v senci. Prišli smo v proizvodne prostore Sirele. Stroji tečejo, delavci v belih haljah in visokih gumijastih škornjih. Med njimi štirje v temno modrih delovnih oblekah — naši monterji. Med stroji stoji njihovo orodje. Po tleh voda, kaplje tudi od številnih cevovodov, v nadstropju više je temperatura še precej višja kot zunaj. Prvi trenutek malce presenečeni monterji so radi pokazali, kaj vse so naredili v teh mesecih in imeli so kaj pokazati. Potem smo zavili v barako na tovarniškem dvorišču, kjer imajo priročno skladišče. Oprema, ki jo vgrajujejo, je v glavnem proizvod Alfa — Laval, depo za mleko so naredili v niškem Alkro-mu, dva pa sta Skipova. »Dobava materiala ni bila dobra, nismo ga pravočasno dobili iz konsigna-cije,« pripoveduje vodilni monter tov. Gubič. Delajo brez načrtov, delo teče po zamisli vodilnega monterja. Da so delovni pogoji težki, ni treba posebej poudarjati, nevarnosti poškodb so velike. ODREJENEGA DELOVNEGA ČASA NI Načelno delajo od 7. do 17. ure, včasih ponoči, včasih ob nedeljah in praznikih. Treba je vedeti, da proizvodnja nemoteno teče in mora teči, treba se je pač njej prilagajati. Njihovo delo večkrat zavisi od naključja. Slučajno se nekaj pokvari v kakšni drugi mlekarni in namesto domov mora monter na delo. Njihovo načelo je: otroci ne morejo ostati brez mleka. KAKO SAMOUPRAVLJAJO »Rečeno nam je bilo, da bo nova organizacija drugačna, boljša, da bo vse drugače, a zaenkrat še ni nič,« pripovedujejo. »Osebne dohodke prejemamo, kot da delamo po načrtih. Menimo, da so prevelike razlike med delavci v proizvodnji in režiji. Ne trdimo, da zaslužimo slabo, a če naše dohodke primerjamo s tistimi, ki delajo samo osem ur, niso veliki,« pripovedujejo in nadaljujejo: »Posebno vprašanje je tudi obveščanje. Pred sprejetjem je tako težko dobiti izvod osnutka ali predloga samoupravnega akta. Za 20 delavcev, ki so bili na 6 ali 7 gradbiščih, so bili na voljo štirje izvodi. Ko so bili sprejeti, je dobil vsak svoj »paket« aktov.« Pravijo, da velike razlike med gradbišči ni, edino, da so enkrat bližje, drugič dlje od družine in doma. Včasih bi se radi udeležili tudi kakšnega športnega tekmovanja v okviru IMP, a so običajno predaleč in zanje zvedo prepozno. »Premalo skrbimo tudi za bodočnost starejših monterjev — kam bomo šli, ko ne bomo mogli več na teren? Drugam, k drugi delovni organizaciji. Ne. Zakaj? Tu je naše minulo delo. Tu so naša leta, ko smo se žrtvovali za razvoj naše temeljne organizacije,« razmišljajo vsi štirje. Res je tudi, da so možnosti za nadaljnje šolanje zelo majhne, nekateri tudi ne morejo narediti vozniškega izpita. Doma jih ni, v drugem kraju pa je treba živeti 6 mesecev, to pa običajno tudi niso. Res je tudi, da so pri drugih montažnih temeljnih organizacijah razmere nekoliko drugačne. Večina gradbišč je bližje doma, na večjih objektih delajo monterji daljši čas. Od vseh monterjev v TOZD Zastopstva sta delala sredi julija v Sloveniji samo dva. Kljub vsem omenjenim problemom na gradbišču pridno delajo in bodo to tudi še v‘bodoče. Računajo že, da bodo na jesen delali v osiješki pivovarni. Jasno je, da monter mora na teren, vprašanje pa se postavlja, kako so rešena nekatera vprašanja, ki spremljajo monterje z gradbišča na gradbišče in najbrž nanje zato že včasih kar malo pozabljamo. T. ŠTRUS Pred komandnim pultom POSOČJE ŠE VEDNO POTREBUJE POMOČ Konferenca sindikata gradbenih delavcev Slovenije organizira tudi letos srečanje mladih gradbincev Slovenije in mladinsko brigado za obnovo Posočja, to je že 4. izmena te akcije. Tudi naša organizacija je povabljena, da sodeluje v tej brigadi z enim brigadirjem. Zato pozivamo mlade delavce, da se prijavijo v brigado. Akcija bo v času od 6. do 27. avgusta 1978. Prijave sprejema do 3. 8.1978 Konferenca DOS IMP — tov. Šubic Jože. Na osnovi prijav bomo izbrali najprimernejšega brigadirja. PREDSEDNIK KONFERENCE OOS IMP JOŽE ŠUBIC \__________________________________________________ • PREDSTAVLJAMO VAM TEMELJNA ORGANIZACIJA BLISK IZ MURSKE SOBOTE Leta 1951 se je v Murski Soboti združilo več manjših podjetij in nastalo je elektrotehniško podjetje Blisk. Prevladoval je obrtniški način dela, a je podjetje v zadnjih desetih letih dobro gospodarilo. Naj večji del dohodka je vseskozi ustvarjala montaža. Kot običajno je ob montaži nastal zametek proizvodnje, obstajale so vseskozi tudi storitvene dejavnosti. Kljub vsemu vizije lastnega razvoja niso imeli. Gospodarski vidiki so delavce Bliska vodili, da so se sredi 1. 1975 vključili v IMP. V elaboratu ob priključitvi je bil prikazan bodoči razvoj Bliska, ki pa se ne uresničuje po takrat začrtani poti. Takrat je bil poudarjen razvoj livarne barvnih kovin in gradnja nove. Obljube niso bile izpolnjene, sedanja novogradnja je namenjena predvsem montaži. Do 1. 1982 ostaja proizvodnja na sedanji lokaciji. Tu bo razvijala lastne izdelke, po tem letu pa naj bi se tudi ona preselila v nove prostore. KAJ JE PRINESLA INTEGRACIJA? »Integracija je daljši proces, ki v Blisku še ni zaključen. Blisk si je ustvaril svoj položaj in mesto v okviru. Uspeli smo se organizirati kot ostale temeljne organizacije. Dosegli smo boljše poslovanje, boljše delo, prešli smo na industrijski način dela. Brez dvoma je bila številnim pozitivnim premikom vzrok integracija. Tako zaposlujemo danes že 6 inženirjev in 15 tehnikov. Delamo enako kvalitetno in v istih rokih kot ostale temeljne organizacije. Računamo, da bodo v prihodnje naši rezultati še boljši,« pravi direktor temeljne organizacije, tehnični direktor ga dopolnjuje: »Pomembna je sprememba načina dela in pa osvojitev lastnega proizvodnega programa (garniture za dovod olja). Prihodnje leto planiramo izdelati 4 tisoč kompletov. Z novim proizvodnim programom ne posegamo v dosedanji program IMP, ampak ga dopolnjujemo. Za montažo smo uvedli pripravo dela, v delavnici pripravimo določene elemente. S to pripravo bi radi dosegli, da bi bilo na gradbiščih čim manj čakanja. Težave imamo pri nabavah materialov, izredno dolge dobavne roke imajo tudi temeljne organizacije IMP. V novih proizvodnih prostorih bomo organizirali pripravo posameznih elementov za celotno montažo. Nova tehnologija je že doslej zahtevala novo opremo, enaka vlaganja načrtujemo tudi letos in v bodoče. Uspeli smo tudi TOZD povezati v celoto, v okviru katere pomagajo dejavnosti druga drugi. Pred nami so še nekateri problemi — monterjem moramo omogočiti toplo malico na gradbiščih, izpopolnjevati se moramo v tehnologiji. Na strokovnem področju premalo sodelujemo. Določiti bi morali skupno razvojno pot in znotraj nje delitev razvojnih progra- V POGOVORU SO SODELOVALI: Štefan Raduha, vodilni monter ogrevanja Janez Lenjšček, klepar, predsednik OO ZSMS Janez Toplak, VK livar, skupinovodja v livarni Ing. Ernest Horvat, predsednik IO DOS Milenko Roš, predsednik delavskega sveta Ing. Ludvik Telmin, direktor tehničnega sektorja Vlado Kolmanič, direktor temeljne organizacije BLISK SE JE PO REORGANIZACIJI VKLJUČIL V PROJEKT-MONTAŽO- INDUSTRIJO Direktor pravi: »Zaradi delitve dela in teritorialnega principa. Blisk dopolnjuje ostale TOZD z dejavnostmi, ki jih te nimajo, ostale bomo razvijali samo organizacijsko. Komercialna služba v okviru TO Inženirski biroji začenja delati. Njena glavna skrb je, da nam preskrbi dovolj dela. Začenjamo uveljavljati dohodkovne odnose in svobodno menjavo dela.« Svobodna menjava dela in dohodkovni odnosi pomenijo zanje precej drugačne odnose od dosedanjih, ko so nekatere TO samo najemale njihove monterje. Zadnje čase zelo napreduje sodelovanje z nekaterimi TO izven njihove DO. Na prvo mesto se je prebil TEN, delajo za Panonijo in mariborsko Montažo. Z lepim uspehom se ponaša tudi njihova proizvodnja, saj so od odlitka prišli do izdelave končnega izdelka. Predsednik delavskega sveta nadaljuje: »Vloge naše livarne se premalo zavedamo. Naši bakreni ulitki se uporabljajo po celi Evropi v visokonapetostnih stikalih. Pri njihovem nastajanju je sodelovala tudi ljubljanska fakulteta in analize so pokazale, da so resnično kvalitetni.« SAMOUPRAVLJANJE JE DEJSTVO Predsednik delavskega sveta: »Samoupravljanje je dejstvo. Menim, da je pred sedanjim delavskim svetom velika naloga, da pri prehodu iz obrtniške v industrijsko dejavnost prereže »pop-Ikovino«. Nekateri bodo prizadeti zaradi dolgoletnega načina dela, 'ki ga bodo morali spremeniti. To ipa ni lahka naloga, ki bo zahtevala ogromno treznega premisleka. Borimo se proti odlivu sredstev iz TO po ključu: število zaposlenih, pri tem pa ne vemo veliko ali pa nič, kaj bomo za določena sredstva tudi dobili.« Bojazen je utemeljena, v sedanjem trenutku še toliko bolj. Prevelik odliv sredstev lahko kaj hitro zareže tudi v sredstva za razširjeno reprodukcijo. Pomanjkanje teh sredstev pa pomeni stagnacijo. Zato tudi tako poudarjajo svobodno menjavo dela. Delavski svet je obravnaval predlog rebalansa plana in ga ni sprejel. Zakaj? Njegov predsednik pravi »Plan je visoko postavljen. V obstoječih prostorih je težko najti možnost za povečanje«. Plan temelji na fakturirani realizaciji. To je zanje nekoliko neugodno, ker delajo predvsem na objektih, kjer je vloženega veliko dela in sorazmerno malo materiala. Dela, ki se jim obetajo, pa napovedujejo, da bo tudi spremenjeni plan možno doseči. SVOJSTVENI PROBLEMI SINDIKATA »Naš delavec gre v glavnem na teren 20-30 km, se vsak dan vrača domov, kjer obdeluje tudi kmetijo. Ko smo sprejemali samoupravne akte, je sindikat sodeloval. Naši vse bolj odhajajo na dopust v okviru IMP, sami imamo dve prikolici in letujemo lahko še v Rovinju, kjer imajo soboški sindikati svoje počitniško naselje. Letos bo okrog 40 delavcev letovalo v okviru IMP in v glavnem vsi so zadovoljni. Težave nastanejo tudi zato, ker je v času dopustov največ dela na montažah, na drugi strani pa imajo skoraj vse večje soboške organizacije kolektivni dopust. Zanimive za letovanje postajajo predvsem prikolice. Pozimi bi šel marsikdo rad smučat, a so naše zimske zmogljivosti neprestano zasedene. Sodelujemo tudi v petih športnih panogah v okviru IMP, v občinskem merilu pa v šestih,« je pripovedoval predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. »Na vseh sestankih in pri reševanju vsakdanjih problemov sodeluje tudi mladinska organizacija. Mladina ima možnosti, da se izobražuje. Stanovanjska vprašanja rešujejo v glavnem z gradnjo hiš, temeljna organizacija pa pomaga s krediti. Naši mladinci so se udeležili tudi zveznih in republiških mladinskih akcij. Po letih imamo veliko mladincev, pripravljenih delati pa jih je precej manj,« pravi predsednik osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije. Sekretar osnovne organizacije ZK je bil odsoten, njegov namestnik tudi, zato je o njenem delu spregovoril direktor ti meljne organizacije. »Osnovr organizacija šteje 18 člano sprejemali smo predvsem mlade delavce iz neposredne proizvodnje. Nedavno smo ocenjevali naše delo in ugotavljali, kje člani ZK delujejo. Ugotovili smo, da so 4 v delavskem svetu TO, dva v delavskem svetu DO, trije v odboru za medsebojna razmerja, dva v komisiji za razdeljevanje posojil za stanovanjsko izgradnjo, v delegaciji za samoupravne interesne skupnosti jih je 12, v delegaciji zbora združenega dela 2, v izvršnem odboru mladinske in sindikalne organizacije sta po dva — torej so nekateri angažirani večkrat. In če sedaj pogledamo, kakšen je vpliv osnovne organizacije, lahko ugotovimo, da precejšen, ravno zaradi delovanja v vseh prej omenjenih organih. Člani ZK s svojim delom v teh organih pomagajo oblikovati samoupravno in gospodarsko politiko. Pred pomembnejšimi odločitvami se osnovna organizacija redno sestaja. Redno tudi obravnavamo medsebojne in delovne odnose. Janez Toplak Milenko Roš Ing. Ernest Horvat Janez Lenjšček Vlado Kolmanič Štefan Raduha Novogradnja Temeljne organizacije Blisk INVESTICIJA BO ODPRLA NOVE MOŽNOSTI DELA IN RAZVOJA BLISKA Za objekti naše TO Panonija gradijo svoje nove prostore delavci TO Blisk. V sedanjem obsegu bo novogradnja prinesla 2.250 kv. m proizvodno skladiščih in pisarniških površin. Iz sedanjih neprimernih prostorov se nameravajo preseliti ob novoletni inventuri. Na starem mestu bo ostala livarna barvnih kovin. Od 6ha kupljene , zemlje, jo bodo za sedanjo novogradnjo porabili le dva. Ostalo bo na voljo bodočim širjenjem. Novogradnja je nekoliko dražja.kot bi sicer bila, ker komunalne in energetske naprave gradijo za potrebe, ko bo kompleks v celoti zazidan. Predračunska vrednost investicije je bila 29 milijonov din, a že danes vedo, da ta vsota ne bo dovolj. 20 % celotne vrednosti imajo lastnih sredstev, 30 % je kot kredit prispevala domača banka, 50% kredita pa je odobrila Ljubljanska banka. Ob problemih, ki jih je sprožila novogradnja, so delavci pokazali visoko zavest in pripravljenost pomagati svoji TO tudi z osebnim odrekanjem. Kljub sorazmerno dobremu uspehu po zaključnem računu za preteklo leto, so se odpovedali vsaki delitvi, žrtvovali pa bodo tudi še nekaj prostih sobot. v_______________________________________________y VELIKO DELA NA MAJHNIH OBJEKTIH Vodilni monter je pripovedoval: »Probleme na gradbišču rešujemo sami, če ne gre, pokličemo vodilne. Ker ne delamo velikih objektov, se velikokrat selimo, kakšen mesec tudi trikrat. Ko delamo velike objekte, je montažo lažje organizirati. Kupili smo tudi nekaj barak, da bomo lahk.o uredili priročna skladišča, da se nam na objektu ne bo treba seliti iz prostora v prostor. Včasih smo delali s preprostim orodjem, sedaj imamo nova orodja in tako lažje in več delamo.« Vodilni monter ima običajno v svoji skupini tudi učenca. TO Blisk jih ima šestdeset. »Tisti fantje, ki se zanimajo, so dobri pomočniki. V mariborski šoli naj bi uvedli več praktičnega pouka,« pravi vodilni monter. Večino učencev po zaključnem izpitu tudi zaposlijo. Delavci te temeljne organizacije ne zapuščajo. V času najhujšega odhajanja v tujino sta odšla samo dva. Osebni dohodki Bliskovih monterjev so med največjimi v Sloli BN-77. V TOZD Skip so izdelali stoli bager nakladalec. Proizvodnjo so začeli le(a 1977. Povpraševanje po teh strojih je na tržišču veliko.saj smo jih doslej uvažali. Skipov je v celoti narejen v Jugoslaviji. soboški občini. Na gradbiščih, kjer delajo skupaj z drugimi temeljnimi organizacijami, bo prihajalo do razlik, saj bo njihov monter za enako ali celo bolje opravljeno delo dobil manj osebnega dohodka — njihova osnova je namreč 2.581,15 din. Za 5 % nižjo osnovo od ostalih pa so se odločili zaradi investicije. LIVARNA NIMA NOBENEGA UČENCA »Livarna zaposluje 18 delavcev. Na kakšno povečanje kapacitet v sedanjem trenutku ne moremo računati. Več odlitkov za- Hitova vtt. (JiuMuid, itgd jja zavil- krat ni. Livarna nima enega učenca. Drugi problem pa je, da ni šole, ki bi vzgajala livarje. Po preselitvi montaže v nove prostore, bo tudi nam lažje,« je pripovedoval skupinovodja. Tako torej v Blisku. Nič jim ni bilo težko priznati, da so pri organizaciji »pobrali« dobre stvari pri drugih naših TOZD in jih dopolnili s svojimi spoznanji, zato se tudi zahvaljujejo temeljnim organizacijam in posameznikom, ki so pomagali pri njihovem vključevanju v sistem dela in življenja IMP. T. ŠTRUS TRIGLAVSKO SLAVJE se vzpona na Triglav, ki je odprl pot planinarjenju. Sprva bolj redkim, danes pa je to že potreba, da se vsaj malo znebimo hrupa in že marsikje tudi slabega zraka. Zato se bomo množično udeležili II. tradicionalnega vzpona na Triglav ter s tem dokazali pripadnost naravi, njenemu varstvu, našemu zdravju in zadovoljstvu. Mnogi ste se do tega časa že prijavili, si pripravili vse potrebe za tridnevno pot, ob tem pa ne pozabimo na tiste, ki se odločijo za pot zadnji trenutek iz raznih vzrokov. Na Triglav se bodo podali večinoma novinci, drugi jo bodo ponavljali, vsi pa se bomo zbrali 4. avgusta ob 6. uri pred stavbo IMP, na Titovi 37, Od tam se odpeljemo z avtobusi našim željam nasproti. Zaradi dolge poti bodimo točni in si zaželimo še: SREČNO! IN ŠE UDELEŽBA NA PROSLAVI na bodo na slavju, ki bo dalo priznanje prvim junakom planin in gora, koder mi danes veselo hodimo. Zato bomo s skupino odšli 25. avgusta ob 5.30 z avtobusom iz Ljubljane do Mojstrane, nato se iz Vrat (ali skozi KOT) napotili proti Triglavu, prenočili v enem izmed domov, se 26. udeležili slavja na našem očaku, nato se pa spustili protu Uskovnici, kjer bi spet nočili ter se naslednji dan ob 10. uri pridružili tisočem planincev v Bohinju, kjer bodo slavnosti in odkritje spomenika štirim možem, ki so pred 200 leti prišli prvič na Triglav. Prijave do 22. avgusta po tel. 553-241 int. 50 tov. Fran Vodnik, ki bo skupino tudi vodil. F. VODNIK x__________________________________________________y Mnogi člani PD IMP se bodo podali avgusta še drugič Triglav, ker nočejo zamuditi enkratne prilike, da Tudi že kar številno članstvo planinskega društva IMP pridružuje bližnjemu jubileju — 200-letnici prvega • DOPUSTI — LETOVANJA • DOPUSTI — LETOVANJA • DOPUSTI — LETOVANJA • DOPUSTI — Čeprav nam ga je vreme letos zagodlo kot že dolgo ne, so naši počitniški domovi zasedeni. Večjih pripomb dopustniki zaenkrat nimajo. Iz leta v leto več delavcev želi letovati v okviru možnosti, ki jih nudi IMP. Veliko je tudi zanimanje za letovanje v prikolicah in jih bodo temeljne organizacije še kupovale. Za prihodnje leto načrtujemo zbiranje informativnih prijav že takoj po novem letu, da bomo z najemanjem sob lahko ugodili prav vsem. Zasedene so tudi naše hišice na Veliki planini in Pohorju. Skupina delavcev iz delovne skupnosti SOZD se je prejšnji mesec odločila, da očisti naši hišici na Veliki planini. In imeli so kaj počistiti in urediti, saj je v notranjosti in okoli hišice vladalo že pravo smetišče. Vemo, kdo uporablja te hišice, vemo tudi, da so redke in častne izjeme, ki se držijo predpisanega reda. Nekateri uničujejo vsevprek, uničujejo svoje delo, delo svojih sodelavcev. Takšnim bo treba vrata počitniških hišic zapreti, saj so te namenjene za oddih, ne pa za uničevanje. Tokrat objavljamo zapis iz našega počitniškega doma na Lošinju. LOŠINJSKA IZMENA OD 12. DO 22.7. ZADOVOUNA Naš dom na Lošinju — pogledaš od daleč ali od blizu — je skril v zelenju. Tako kljub polni zasedenosti predstavlja mirno zatočišče dopustnikov, ki vsi po vrsti trdijo, da jim nič ne manjka. Med gosti je že petič Stane Gorjanc z družino. Dela v Montaži Koper, doma pa je iz Postojne. Pripotoval je z osebnim avtomobilom kot večina gostov. Na trajekt je čakal le dobro uro. Pravi, da je z letošnjim dopustom izredno zado\oljen: voda je topla, vreme dovolj sončno; najbolj je pa pohvalil osebje doma. Hrana je zelo dobra, postrežba pa hitra. Da je vse to res, je potrdila žena, za hčerko Barbaro pa to ni pomembno, ker se »strašno uči plavati«. Sina Roberta je ožgala meduza, kar pa junaško prenaša. Tudi Vinko Horjak iz Elektromontaže petič letuje na Lošinju. Izbral je rano — zlato uro odhoda ob pol dveh zjutraj, za spremstvo do Vrhnike pa še ljubljansko meglo. V Brestovo je pripeljal pred četrto uro, se ob pol sedmih vkrcal na tretji trajekt in prispel do doma ob osmi uri. V počitniške domove podjetja hodi že 19 let in je z letošnjo postrežbo najbolj zadovoljen. Tudi v prihodnje bi rad letoval na Lošinju. Cene penzionskih in izven pen-zionskih »obveznosti« v domu so ugodne, zato potihoma »apelira« na tovariša upravnika, da preskrbi tudi »ta pravega cvička«. Artnakov Brane iz Projektivnega biroja ni bil najbolj navdušen dajati izjave za tisk, pa smo se samo pogovarjali. Proti pričakovanju je vstal zgodaj, ob treh, in bil že ob petih v vrsti za trajekt, kar se mu pri uri za žigosanje kartic še nikoli ni zgodilo. Na vso srečo sta pripeljali dve cisterni in šli pred njim čez morje ter mu omogočili plovbo v normalnem času ' 6,45. Promet čez Cres in Lošinj je bil zelo gost in je za Horjakova družina na plaži vožnjo do V. Lošinja potreboval skoraj dve uri. Vse to pa ga ni strlo, potožil se mu je namreč prijatelj, da je čakal na trajekt kar celo noč in vozil čez oba otoka v strnjeni koloni dobre tri ure. S hrano, postrežbo in namestitvijo je nadvse zadovoljen. Pravi, da se počuti kot doma! Povprašali smo tudi zunanjega gosta, tov. Toneta. Naš dom je ocenil z največ »zvezdicami«, čeprav V. Lošinj obiskuje že trinajst let. V teh letih je bil po raznih domovih in trdi, da je IMP najbolj urejen, da ima ugodne cene in prijazne ljudi. Z izrednimi napori smo se dokopali do tekmovalnih rezultatov ekip predhodne izmene, ki je bila zelo aktivna. Tekmovale so tri ekipe v kegljanju in se takole odrezale: L ekipa čričkov (Možek, Pintar, Levstek in Emil) s 334 podrtimi keglji iz dveh zmag 2. ekipa kaktusov (Košak, Volk, Bukovnik in Marti-njaš) s 320 podrtimi keglji iz ene zmage in enega poraza 3. ekipa Vayat Erp (Trnovec, Križaj, Latinčič in Filip) s 304 podrtimi keglji iz dveh porazov Vendar se kegljaška smetana teh treh ekip ni zadovoljila z internim turnirjem, zato je korajžno izzivala vse domove na V. Lošinju. Odzvali so se edino junaški Trboveljčani, ki so pg IMP podlegli s 376 proti 312 podr- Bodoči IMP-jevd na poti k moiju timi keglji. Tudi namiznoteniški turnir je uspel, vendar navajamo le najboljše in njih nagrade: 1. Trnovec — oče prislužil dva litra žlahtne kapljice 2. Suša Marjan prislužil en liter žlahtne kapljice 3. Martinjaš prislužil en liter žlahtne radenske Na koncu smo porabili še upravnika Rudija Gornika, kaj ga tare. S približno 140 gosti in pridno 9-člansko ekipo uspešno krmari, skozi sezono in upa, da bo tako tudi do konca. Oskrba na otoku je zadovoljiva, v mnogočem pa rešuje hladilna skrinja, zelo bi mu pomagali tudi hladilni prostori — podobni kot jih ima dom v Fiesi. Potrebno bo tudi pregledati vodovodno instalacijo, predvsem zaporne ventile, da ob morebitnih okvarah ni treba zapirati ventila na glavnem dovodu. V starem domu je zaradi varnosti treba obnoviti električno instalacijo. Predlaga prestavitev gugalnic na vrtu ter ureditev balinišča in nabavo nove mize za namizni tenis. Želi, da ob stopnicah na koncu jedilne terase zacementirajo ozek vozni vzpon, ki bo, osebju olajšal prevažanje blaga in embalaže. Torej — za ugodno počutje bomo morali nekaj obnoviti, nekaj dopolniti, vsekakor pa za obstoječe skrbeti po najboljših močeh. Ekipa, ki skrbi, da se naši delavci dobro počutijo Naš dom na Lofinju