Deklaracija. (Poročilo tov Tos. Ambrožiča na zborii IHibI'anskeea učiteHskega društva dne b. marca 1926.) S 1. Zadnie čase srovori o Deklaraciji vse: učitelii in lajiki. Postala ie že javna diskusiia za oreanizirano in neoreazirano učitelistvo. za priiatelic in nepriiatelie učiteljstva. Vsak io inrerpretlra po svoie. kakor in Rač razume al' razumeti hoče. Obdeloval jo ie tudi' »U č i t. T o v « in lnoram reči. da zelo nosrcčeno. Škoda. da <;p v stanovsketn arlasitn niso oelašal: nieni nasprotniki. da bi vsled razčiščenia pojmov nridobila Deklaraciia tudi ostali del iavnosti. Kriza. katero ie povzročila Deklaraciia v rlanstvu samem in d^skusiia izven nieca. np izvira iz Deklaraci.ie same. temveč ip rIoc! dole^otrainesfa notraniesa boia čianov samili med seboi; kriza ie rcvolucna. ki so io izsilile razmerp našejra stanu v Rretekli in nolpretekii dobi Z našo žalostno preteklostio ie biia tesno združena vsakokratna doba avstr. vlad z vedno istimi tendencami. Cilj jii;i ip, bil Dunaj-Berlin. t. i. eennanizacija in zatiranip avstriisk:h Slovanov V dosego teh smotrov so se posluževale vse. duna.iske vlade zlasti Rima. s pomočio katereea so potem tlačile v našem pr:msru ziasti naš staii. Vsaka dunaiska vlada ie iinela tedai vedino enak n^nien: zato ie zadostovalo za bivšo Z a v e z o avstr. iueoslov. učit. društev vedno eno in isto oovdarianie našp kulturnosti. naprednosti, narodnosti itd. Bila so to stalna niena sesla v boiu proti stalnim sovražnikoiin nčiteljskeea stanu na severu in iueu. Z likvidacijo monarhije ie moralo učitelistvn nrelomiti tudi s staro. obranlieno tradici.io. sai se ie tnii vpl'v na naše iavno mnenip in posebno na naš stan naravnost zelo zmanišal ter ie vsled teea noveea položaia iskala Zaveza noviii naslovov in novih obl'k. Želela ie tudi nove vsebine. da bo zadostila novlm razmeram Imeli smo državne in ipokraiinske skupščine. konsrrese. zborovania. enkete. sosvete. klube itd. Naslanjai; smn sp zdai sem zdai tia: ali ostala \e samo forma. oblika. zunaniost. ker smo šli premalo v se, da bi lnojdi naiti sameea sebe. svoio lastno vsebinQ Vse deio učiteliskih predstavnikov ip bilo doslej kronano z razočaraniem članstva v vseli učitel.iskih organizacijah. ker so posarnezniki mani iskali tovarišev in tovarišic, a več drueili. Služiti drueim ni dobro in prijetno. Vse te dobrotp. smo občutili na lastnem orjranizmu tako. da nam cretekla doba. še boli pa naša polpre teklost sama daie ukaze in direktive.  ftakšni ne smemo biti več. Iz teh učiteU^tvu nenaklonienih razmer sp ip. poiavila Deklaraciia — dete časa. Olasovanle za ali orotj Deklaraciii se ne tiče ene ali dveh oseb. N.jen sipreiem pomenl © r e 1 o m s oreteklostio ter o o e 1 o b i t e v viprašanja medseboine du- h o v n e p r e r o d i t v e c e 1 e e a s t anu. Deklaraciia ie meinik v zgodovinF u5ite"listva in začetek nove dobe. noveea živlienia. S spreietiem Deklaraciie postanemo tudi formalno polnoletni. ker ne priznamo nobeneea varuštva več nad našim stanom. postanemo borbeni. ker ožlvita v nas stanovska zavest in sordarnos.t ča*; zahteva od nas. da Rostanemo taki: kajti od leta t 8 6 9.. ko sp ;e s šolsklm zakonnm norodil nrvi učiteli. ip nreteklo do danes 57 let. Deklaraciia ie tedai vsebina na.šeea stanovske?a preroienia in naibrž za dolirn dobo let ne bo moela v interesu učiteliske^a staii;i srremeniti svojeea oravca prav nič. Zelo dobro ie pogod la Deklaraclja načelnost stanovskp nolitike v S 1. Odslei odpadeio vsaka razoravliania o načelnih sinereh. nai se izpreminiaio vlade kolikorkrat hočeio. Ali nista stalnost in neodvisnost učitelistva prvi ipoeoi auhovne svobode? In ali irsta svoboda in neodvisnost oznanievalki učiteliskih zborhic? Ne moremo si "isrti učiteljske zbornice. vsai dotlei. dokler se nista sleherni naš tovariš in tovarišica osvobodila tradicii. ki so z ne:z'^rosnn doslednostio krivile našo hrbtenico. po kateri so plezali druei navzeor Spre.imimo in obdržimo vse. kar je stalneea ter zavrnimo naslonitev na dtutre. To so pridobitve za naš stan. ker rabirno miru. ne medseboinih boiev. ki do nepotrebnem. na ukaz dru^Mi razpaliaio naše strasti pod doiin.i namišlienega varuha nad nami in našim stanom V Sloveniii imamo dve učiteliski orsranizaciii. Po mnenju obch oreanizacij zadostuie ena Toda katera? Katera ima bodočnost? Kateri ie usoiena daljša doba živlienia? Na vsa ta • vprašania si lahko damo odgovor. ako čitamo § 2. Deklaraciie. Ena organizaciia se »reli.ie v drugo. Katera bode boli oovdar.iala skupne stanovske interese. duhovne ln pravne. -tista absorbira tekmovalko. ceplienie sil oa ie na škodo stanu. Orsran:zaciia. ki .išče usoehov v iavni konjunkturi. ie^ zapisana neizorosni smrti. Nikakor nočem oodcenievati Slomškove zveze. ker ima za seboi močno nolitično stranko. vendar m:slim. da bode tudi nri nienih članifi zavladal dnh strpnosti in se oprimein ?esla: Stan naiprej. drugo šele uotem Ni dvoma. da voliva Dekiaraciia na člane Slomškove zveze zelo in to ie nien usDeli. V § 2. ima Deklaracija v mislih UJU¦Drefanizaciio hoče okrepiti s tem. da. oovdaria vse tiste interese. ki so skur>nt za stan dobro pripravlienemu učiteljstvu Vsaka onranrzaciia ima namen združevati posamezne člane. iim daiatt obrambo in zaščito. Prava oreanizacija združu.ie; ne sme razdruževati. ker bi sicer zsfrešila svoi namen. aii ioa bi služla pod masko stanovske oreanizaciie ntjodgovornim posameznikomi. Odstraniti mora vzroke. ki odvračaio članc kakšne«:a stanu do zedinjenia in najti vsa srcdstva. da se organiziraio doslej neorsranizirani poedinci. Kdor se odreka tem zahtevam. hoče — da se izrazim nekoliko trivijalno — kastrirati b i s t v o in gonilnosilo naših moralnin. materiialnih in etičnih smotrov. katera tako natanko izraža Deklaraci.ia. § 3. Deklaracija ne 'prizina poleu UJU nobene stanovske org-anizac^je. Ustvariti hoče zato enotnost stanu tudi "a zunaj Razlikuie interesne in stanovske oiganizaci.ie. Prva .ie materialistična; iz razrednesia stališča bi ii lahko rekll sloina orsranizaciia Ninra viših ciljev. neeo ip samo zaščitnica koniunkturalnili pozvancev na škodo celote Taka organ.zaci.ia iP vedno v bolestnem stanju kakor človek. kateri celo živlienie boleha. Enkrat kaže buletin višjo. drueič nlž.lo temperaturo. Dolira bolezen. srotova smrt. Ista usoda bi doletela tudi naSo učitelisko organizaciio. ako se pravočasno ne oklene smernic in načrtov. ki nani iih Deklaraciia programatično določuie za stanovsko oreanizaciio. Kar se tiče maiorizaciie članstva v S 3.. točka 5, mislim. da se mora manišlna ukloniti večini. da varuie s tem rnncijp moderne demokracije in iz nte izviraiooeea parlamentarizma. Po moiem inneniu ne moreio priti člani UJU pri obravnavaniii vzeo'no - orosvetnili vprašani v načelne konflikte s svo.fni svetovnim nazorom. ker presesaio taka vprašania delokrog stanovske organizaciip tcr so za rešitev takih važnih vora šani merodaina tla parlamentov. Takiii nroblemov ne bomo v orjrairzacijj nikdar rešili in bilo bi brezolodno izeubliatlčas. ker nobena stanovska oreanizacija ne temelii na znanstvenem raziskavanju. § 4. Deklaracija nonavlja zsodovlno slovenske^a učitelistva in njegovo trnjevo i>ot Zsrodovina našesa stanu celih 57 let nam kaže. da ip razvoi človeške družbe zavr^el slabe boine metode in starodavnp tradiciie in da mora iskati stan rešit\re in lepše bodočnosti v vsestranski neodvisnosti na desno in levo. ¦§5. Orcanizaciia ic večkrat v položaiu v težkih in za srnn neueodnih čas'ii anelirati na disciinlino svoiib članov; zato ie treba članstvo vzeaiati. Toda cteiania zadniih let in dni eovore. da sn leve. besede o tovaristvu. nožrtvovalnosti. o nodreienosti osebnili interesov koristim celote itd. 7elo na mestu za interesno oreanizaciio brez stanovskega zanosa in brez tovariške iskrenosti. DoKIer oreanizaciia ne okrepi in utrdi m o r a 1 e v članstvn. toliko časa ne morp apeliratf na kolejfialnost in disciplino. Oddaia različniti razpisanih mest nam iasno dokazu.ie. da nam ie manikalo noles: stanovske discipline tudi morale. § 6. Deklaraciia ie širokog:rudna dovoli. da ne utesnjuip: naše-sa politicnega udeistvovanja. No5e obleči učitelistva v enotno uniformo ter 'pušča razvoi" posameznikov niihovo individualnost in ie širokojfrudnejša neeo bi bila vsaka še tako raz-brzdana ipolitična oreanizaciia članov kakšneera stanu. V to svrho oostavlia Deklaraciia v § 7. stranke v službo našeera stanu. kar ie bilo doslei ravno narobe. Nobena oolitična skupina ne more z udeistvovanjem Deklaraciie ničesar izeubiti na članstvu iz vrst učiteljstva, ako bodo strankp svoie moralno in materiialno naziranip usmprile in udeistvovale v ipravcu učiteliske Deklaraciie. Nasp-rotno interes razmaha stranke bode ¦zahteval visdko dvieati svarilen g:las vsem nasprotnikom učiteljstva. ako bi kdo hotel ubiiati enotnost stanu. od katereea oričaku.ie vsa domovina etične m moralne vzgoje. § 8. Vse ie minljivo! Izgine režim ni pride novi. Vse se preživi ter zopet prenavlia in ponavlia. Usodo celega stann vezati na minliivost vsakdanjih tekočiir doeodkov. pom&ni dati organizaciii začasno pravico do obstoia. Učitel.istvo ostane. ker hočp biti del naroda in narod živi večno. Moremo biti kot stan del narodne individualnosti Vse stranke se pa moraio orila^oditi razmeram naroda. med tem ko se posameznik lahko ©rilaeodi razmeram stranke. Iz tega pozonšča eleimo na učitel.iskn celoto. to ie na stan. da bomo no ooti. ki nam in kaže Deklaraci'"a. vtisnili narodu potom vzsroie in riiiika nečat kultunip samostojnosti i;i srospodarskp. neodvisnosti § 9.. 10., 11. Učiteljstvo ie po vsej domovini eostavlieno pred velikn ;prelzkušnio. Deklaraci'a mu ie dala samo srlavnp obrise vel'ke (ne domače) narodne. kultitrne in tirosvetiie nalo.ee, Podroben načrt rnora izdeiati učiteljstvo samo ter tra predlaeati v oreelpd in t>otrdilo deleeaciii in tudi iavnemu minen.tu. N-i. morda Deklaraciia v vsaki besedi točna: dodati bi ii bilo treba v tem slučaiu samn kai nebistveneea. ali Deklaraciia pomeni odslei bistvo našeea stanu in nreko nip ne more iti učitelistvo nikdar več. Nai bi bila danes ali iutri zavrniena. toda zavratne iavnp sile in vsakdanie ootrebe našeea stanu io boclo zoret obiidile k živlieniu. Pretrovor pruvi: Kar danes lahko storiš. ne odlašai na iutri. Ča^ beži hitro in ž njim hitimo in korakaimo tud^ učitelii. sicer nam lastna usoda zarnori duha! Veruiem v duševno moč in našo stIo. veruiem v ¦bodočnost Deklaraciie in uč:teliske«a stanu. S to vero naprei in zma?a bo naša!