Tečaj XXXII ř _ m • + lahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol b2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr « Ljubljani v sredo 16. avgusta 1876. O b s e g : Ali so Muricodulske krave dobre mlekarice ? (Dalje.) Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Viša kmetijška šola v Tičnu Liebwerdu na Ceškem Postava in službeno navodilo za c. kr. žan- darstvo v našem cesarstvu. (Dal.) Pogled na Koroško. Kratek pogled politike Avstrijske od začetka ustaje na jugu do danes. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novi čar. Gospodarske stvari sladki krmi ne zgubi svoje veljavnosti. Prav v tem imamo iskati marsikaterikrat po Kranjskem vzrok da Ali so Muricodolske krave dobre mlekarice? Popotovaje po Kranjskem imel sem dovolj prilike in ki donašajo le malo vredno, bolj kislo seno. slišati mnogotere in različne sodbe o Stajarski Mu ri- se subvencijska živina Muricodolska slabo sponaša, kajti pri nas imamo veliko veliko travnikov, ki so močvirni pa da Da od ločka ne bo krava dobro molzla to menim codolski goveđi. Ta jib zeló hvali, uni jim zarad vsakdo lahko razume. Koliko je od krme (klaje) od-molže daje srednjo vrednost, zopet celó slabo ali zadnjo vrsto itd. drugi jih stavi v visno, da živina sploh dobro napreduje, tega sem se po svojem potovanji prav do gotovega prepričah kraj i h f Ni moj namen tukaj odgovarjati vsakemu posebej, kjer imajo sladko seno, imajo navadno boljšo živino. zakaj njegova izvirna Muricodolka ne molze dobro ali Naj torej vsak, predno kupi ali misli vpeljati Mu- morda slabše od domaće kratek posnetek iz prav » plavke a > ampak navedel bom ricodolsko pleme, premisli to: ali ima za njo primerno 1 ^ .. « 111 • V • I 11* 1 V • važnega uradnega poročila, ka- sladko seno , in ce ne, na] ob enem skrbi, da osusi tero je sestavil dr. Klingau o Stajarskih kravarijah, močvirne travnike, iz katerih bo potem lahko sladko v katerih se odgojujejo in redé čista Stajarska plemena senc dobival. Pa o tej prevažni stvari „osušenje travin sicer Muricodolsko, M a r i j a d vo r s k o in ci- nikov" spregovorim le to, da bi bilo pac po Kranjskem treba še silno veliko storiti, ker Kranjci nimamo goto- vejšega in zdatnejšega vspeha v čelem svojem kme- kasto hribsko pleme. Te vestno-sestavljene številke naj govoré in odgovarjajo vsem onim , ki menijo . da ki Predno naštejem omenjene številke , pojašnjene s bodo potem dajali izvrstnišo in obilnišo krmo, torej Muricodolsko pleme za mleko ni dobro. potrebnimi besedami, naj pristavim le še opomin da ne zabimo, domačega pregovora, da „krava pri gobcu molze". Da zarad tega, če je krava Muricodolskega ple- tijstvu , kakor prav v izboljševanji travnikov , ki nam tudi boljo živinorejo, in vse to, ker je osušenje močvirnih travnikov navadno zarad naravno ugodne viseče lege prav lahko izvršljivo. Sicer moram tudi iz skušnje trditi, da že drugi mena ali tudi druzega v se dokaj bolj slovečega mleč- rod v deželo našo vpeljane goveđi bo že trdniši in tudi nega plemena, na pr. Belanskega ali celó Holandskega, boljši v koristi. Take skušnje sem posebno videl na ni za tega del že gotovo, da mora biti tudi ta krava Monasterski grajščini, kjer redijo različna plemena in izvrstna za mleko. . navadno stareje vpeljana živina nekoliko trpi ali Jaz poznam veliko krav Holandskega plemena, se celó slabo sponaša, mladina njena pa prav dobro katere nimajo več od 6—8 bokalov mleka na dan, memo napreduje. Dognana stvar je namreč „aklimatizacija ' to je, privadba kraju; ona veljá za člověka tako, kakor za živali in rastline. Da vsaka živina Muricodolskega plemena ni a f tega, da Holandské dobre krave imajo navadno tudi 12 do 15, prav dobre še več bokakov mleka na dan. Da prememba krajnih razmer gotovo neko- liko škoduje ; kolikor bolj iz dobrih krajev se preseli izvrstna, to sama priznavata dr. Klingan m živina v slabe, toliko bolj se pozná vpeljani živini, da zarad klimatičnih, zemeljskih in krmskih razmer nekaj profesor dr. Wilhelm v Gradcu, iskrena zagovornika tega ple- mena škode trpi. Reči 11cu1 moram - 111 lu ilà ladlucga JJI ^JJl ivjcklij C% y JCk^X T f^A* UMUV*J/\/TMlUjl J iu, ^iu J/ v poznam Zgornještirske pokrajine — da ondi, kjer živi vzdigo, za izboljševanje naše domaće goveđi. „Cepič Muricodolska goved, so res izvrstni pogoji za vspešno pa mora biti prav in to iz lastnega prepričanja ker ki ne prezirata, da je med njo še veliko take, ki ni povoljno lepega života itd. Zato je treba oštro in vestno izbirati pri nakupovanji, kajti tù gré za po- ž l ah en", če tudi drag, m rod- govedorejo. Na senožetih raste najžlahniša sladka trava, binskih knjig bi bilo pri nakupovanji potrebno pogle- pašniki, posebno hribski in planinski, dajo obilnišo dati, da se pozvé, ali so bili stariši dotičnega živinčeta in boljšo krmo goveđi, kakor pri nas na Kranjskem po izvrstni itd. navadnih senožetih. V teku poročila se bode vsak bralec o ravno izrečeni izvrstnosti Muricodolskih pašnikov lahko živinorejskih Že sem nekoliko predaleč v obravnavo splošnih vodil zabredel, a potrebno je bilo zato, da prepričal, ko bom navedel številke o telesni pomno- žitvi mlade živice ob času pašnje. Gotovo je Muricodolska goved je zbirčljiva in da le pri bo ves spis vsakateremu dovolj jasen. da dobri > Stajarska kmetijška družba je že pred nekterimi leti sklenila ustanoviti nekatere izgledne kravarije j v 202 katerih se ima odgojevati živina le popolnoma cistega plemena ter vse opazke v posebno rodbinsko knjigo zabilježiti, da se natančno pozvedó lastnosti in vrednosti domačih govejih plemen. od goveje živine, namreč 1) da je dobro za molžo, prav dobro za vprego, 3) povoljno za vpitanje. Vrh tega sivo barvo Muricodolske živine kmetje Rejo Marijadvorskega plemena je prevzel sa- najbolje plača Je mostan v St. Lambertu, Muricodolsko pleme se izroČilo posestniku Poschu v Saldorfu na gornjem Sta- skih kmetov vedno najbolj obrajtajo, in tudi Lah, ko pride kupovat volov, ,,sive" voliče. Ko sem po Furíanskem potoval o poslu govedorejskem , slišal sem od Furlau- > da jarskem v Muriški dolini, cikasto hribsko pleme pa je riani" jim je siva živina „griggi Sti- najljubša. In tudi to je faktor, s katerim mora dobil posestnik Humer v St. Petru v okraji Oberwálz. umen živinorejec računati , kajti kaj mu pomaga izre- Vsak posestnik dobiva po 300 gold, letne podpore jati cikaste vole ? če jih in vsaka kravarija ima po 6 krav in 1 bika. Bikom morajo dajati sledečo krmo: 12 funtov pa more le slabo prodati na sená, 6 funtov ovsene slame, katera mora biti rezana in v vodi namakana, 1 '/ 2 merice ovsa in 1 lot solí. Iz zapisnikov se razvidi: a) da žive teže ima Marijadvorska goved 926 funtov t Muricodolska cikasta hribska » 863 673 77 77 Te leta so vsak mesec prirastka imela po 22 funtov, največ pa ob ča3U poletne pašnje, m sicer po 35 funtov! (In pri nas na Kranjskem? — menda • v nic ali pa celó malo ) vsaj se tleh !) Mléka je dajala krava Marijadvorskega plemena klatijo po golih najboljsa: 1800 bokalov na leto najslabsa : 920 v srednji meri tedaj po 1265 )í » 77 » » 77 Cikasto hribskega plemena najboljsa krava je molzla 1048 bokalov na leto najslabsa 77 448 v srednji meri tedaj 746 Muricodolskega plemena >7 77 77 najboljsa krava 2738 bokalov na leto najslabsa ,, 1384 77 v srednji meri tedaj 1979 Na dalje najdem sledeče prav zanimive primére žive teže in množine mléka: Muricodolske krave so poprek imele žive teže 863 funtov, mleka pa na leto 1979 bokalov. Marijadvorske so imele žive teže 926 funtov, mleka pa 1230 bokalov. Cikaste hribske so imele žive teže 673 funtov, mleka pa 746 bokalov. Na vsakih 1000 funtov žive telesne teže pripada torej pri kravah Marijadvorskih 1328 bokalov 7 77 77 cikastih hribskih 1109 Muricodolskih 2239 77 77 mleka na leto. številke so pač krave so P dob žive priče mlekarice da Muricodolsk Ob enem pa moremo prav s teh številk posneti kolikošen razloček more biti v molži pri istem plemenu 7 7 na priliko jboljša Muricodolka dá 2738 bokalov, jslabša ,, dá 1384 po takem skoro 100 odstotkov manj 77 vsem kupaj pa prevaguj Muricodol s k 7 pleme prav sijajno kot mlečna živina. Sicer pa mi vse to potrjujejo moje obilne pozvedbe katere dobivam od raznih živinorejcev, ki so dobili Mu ricodolsko živino iz državne podpore. Da se ognem napadom nekaterih gospodov, morejo trpeti Muricodolske goveđe, naj jim tukaj izrazim odlocno . da tudi ki ne ^^ ___f______f__přiznávám , da je še katero drugo pleme boljše za mleko. Da pa zagovarjam Muricodolsko, opravičujem to s tem, da to pleme zje- dinjuje v sebi vse tri lastnosti, ki si jih gospodar želi trgu,vker za živino take barve kmetje-kupci ne marajo Stajarski voli so tudi trpežni in za delo prav dobri, moČne vprežne živine pa vsakater poljedelec najbolj mocnimi potřebuje. brazdo vrezati, v taki več pridelka itd. voli pa mogli tudi globokejo zrastlo več turšice, sploh Gotovo je, da je revna s 1 a b o t n a vprežna živina dokaj kriva, da se na polji manj prideluje, ker oratár zarad slabotnih voličev ne more orala zastaviti globoko. Sploh potřebuje Kranjski kmetovalec dobre vprežne , — to pa živine katera mu tudi nekoliko mleka daje gotovo dobi v prav povoljni množini od Stajarskega Muricodolskega plemena. F. P.* Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." Dné (Dalje.) Meseca julija. Leta H 1773. seje rodil Janez Burger, slavni pisatelj kmetijskih knjig, v Wolfsberííu na Koro-škem. (Umri 28. januarija 1842.) 1860. Poskušnja žitnih ko s il nic različnih dežel v Goes-u na Holandskem, je bila najveća vročina v Parizu korner R. je v senci kazal 39 stopinj. se je po vladnem ukazu v zgornjih Lužicah vpeljala murbo- in s vi lor ej a. je bil sklenjen v Wormskem državnem 1705 7 gor- 1754 1495 zboru v e č n i mir močnejšega in na svetu. , prestanek pravic začetek nove omike 10. 1788. so se Merinoške ovce iz Portugalskega vpeljale na Angleško ; one se bile korenina Downskemu plemenu. 1670. se je vpeljanje to baka v Avstriji prepo- vedalo pod kaznijo konfiskacije. 1848. so se prvikrat AI pake pripeljale na Angleško v poakušnjo, ali se bodo privadile tukajšnjega podnebja; poskušnja je bila ne- srečna, kajti od 274 glav, pripeljanih iz Chile v južni Ameriki, jih je že med po-toma pocepalo 270, tedaj le 4 ostale. 1550. je rastlinoslovec Cluaius na Dunaji prve divje koštanje iz Azije pripeljal v Ev- il. 1785 11. 1828 ropo. je cesar Jožef II. odpravil telesno suž-cost na Ogerskem. so se prvikrat pripeljale Merinoške ovce na južno Rusko, kamor je prišlo 3000 tacih ovac na grajščine vojvoda Anhaltskega. (Dalje prihodnjič.) Ponudba jako draga! Uno morate zdaj že imeti. Vred 263 Viša kmetijska Šola V Tičnu-Liebwerdu na državljanov na osebi ali lastnini, ter pri tem zapažene Loke Jt-- a r cfi Ceskem. Ker ima Kranjska dežela v tej šoli stipendisti (gosp. Ernst Kramar od li ko dovršil 3íetni tečaj, prestopke, nemarnosti in pogrešnosti z nan ja ti; ; kamor kaže, na- svojih ro- gledati na prepoved pohišnega prodajanja tisko Sk ofje vin in ne trpeti, da bi se tiskovine stava ne dopušča kolikor tega po- pribijale na ulicab in drugih očit- je prvi bii med učenci tečaja m gosp. Etb. Henr. Scbollmayr tudi je 1. leto dovršil) pa tudi Stajarska dežela ima enega svojih rojakov v tej šoli, zato utegne bralce „Novic" zanimati poročilo o nih mestih, ter posebno imeti oko na take ljudi, katerih obrt ali zaslužek je v tem, da pohajajo od kraja do kraja ; tej šoli po „Oesterr. Landw. Ztg.", iz katerega se raz- vidi da ta šola, ki je na prav dobrem glasu v vrsti viših kmetijskih šol, obstojí že 10 let, katero je prejšnjih 16 let njen ustanovnik grof Franc Thun-Hohen-stein vzdržaval in se je zdaj od niže kmetijske šole po- v kateri se uči nad 20 vzdignila na stopinjo više, predmetov (razen kmetijskih in v kmetijstvo segajočih naukov učil se je tudi češki jezik). Profesorjev rednih popotne ljudi, če prosijo ter služba dopušča, spremljati (sprevajati) po takih potih, kodar ni varno; 10. vojaške ubajavce (dezerterje) in vsakega vojaka, ki v sumljivih okolnostih ne more pokazati ve-ijavne izkaznice , prijemati ter izročati najbližjemu vo jaškemu poveljstvu, ali pa službenemu oblastvu (§. 95. službenega navodila) ; 11. ubežnike pred vojaško stavo prijemati in po in asistenta > pa je bilo izvanrednih je štela letos učiteljev. Učencev rednih je bilo 75, izvanrednih tedaj skupaj 81, in sicer iz Ceskega 54, iz Moravskega -i . i i i A i * n • rr • 1 i 1 • • I okolnostih postavljati pred politično oblastvo 12. ljudi z iskavnim listom preganjane zapirati in pazno oko imeti na vlaČugarje, ogleduhe, pod policijski nadzor djane in odpravljene osebe , po tem izpuščene 15, iz doljne Avstrije 3, iz Kranjskega 3, iz Galicije ) iz Ogerskega 2, iz Stajarskega 1 in iz Holandije Slovesni sklep šole je bil 29. julija, nov začetek bode . oktobra t. Nove postave. Postava in službeno navodilo za c. k. žandarstvo v našem eesarstvu. kaznjence, o katerih na službeno oblastvo postajnim po veljstvom pošilja razkazilnice ; 13. na javne zavode in naprave, kakor so: železnice, telegrafi, ceste, ob cestah in potih zasajeno drevje, prekopi (kanali), mostovi, občni vodnjaki, zapornice in postavljeni spominki, na oznamenila državnih in dežel- skih mej na kažipote (cestokaze), deske ali table z imeni krajev in hišne števiike paziti, opažene , javni varnosti škodljive pomanjkljivosti ali nedostatke in po-škodbe, kakor tudi pomanjkljive naprave pri železnih (Dalje.) Navadni službeni opravki žandctrstva. Navadni službeni opravki žandarstva (po stave) so ti-le : 26. po- cestab, ladijah parnicah in drugih občilih oblastvom naznanjati ter prestopnike propisov veljavnih za takošne javne naprave in naredbe, oziroma škodnike dotične f y da V ze Kjer je moči sè svojim pristopom ovirati se kako kažnjivo djanje ne stori ali ne dokončá storjene prestopke postav poizvedovati in naznanjati ter cije in pa propisi za vožnjo po rekah dani. Uporneže prijemati in po okolnostih pred oblastva postavljati; 14. za prosto ali neovirano zvezo potí po suhem in na vodi skrbeti, in sploh gledati na to, da bode vsakdo pokoren temu, kar velevajo pravila cestne poli- hudodelce vsakovrstne zasledovati, vse prestopnike postav svariti, v pokaznjenje jJsJ^A.'Kk ft ,Q fov 49> ÔO îr, M tn^o ovajati, oziroma po določilih y y 50. in 51. tega je odvajati k najbližjemu varnostnemu oblastvu. Kedar občinski uradi (županije) potrebujejo pomoci žandarstva, naj se (po §. 31. postave) zastran tega obra službenega navodila prijemati, doticnemu oblastvu od- čajo na službeno oblastvo. Samo v prav silnih ali nuj- dajati ter poročati, za kaj je bil kdo přijet Prijeti clovek, katerega žandar ne sme po nikakem sam îzpustiti, naj se če je kolikanj mogoče nih slučajih, ali če ondukaj, kjer ima žandarstvo svoje stajališče, ni političnega oblastva, utegnejo se obrniti neposrednje na dotičnega poveljnika žandarske postaje precej, a najpozneje v 24 urah z naznanilom oddá pri- Ali proseče oblastvo naj vsako tako zaprosbo brez od- stojnemu oblastvu ? v ohrambo javnega pokoja, reda in varnosti vsako vrevo (stekanje ljudi) ali vsak natep spuntane množice uhraniti, zatreti ter kolovodnike v pest dobiti; 4. svojino (lastnino) in osebo vsakega državljana od katere koli sile braniti ali ščititi in če je treba s tistimi, ki eno ali drugo v nevarnost pripravljajo nati tako, kakor veleva točka loga na znanje dá službenemu oblastvu. takih za- prosbah naj žandarstvo deluje po določilih zaprosivšega oblastva ali županstva ali pa morebiti uradnika, remu oblastvo bilo tisto uradno djanje izročilo y kate- ozi- roma županovega namestnika, kateri so za to odgovorni. (Dalje prihodnjič.) ) rav- 5. o vseh na cesti, v vodi ali kjer si bodi najde- nih mrličih, o vsakem požaru, o tatinskih vlomih > raz- Sedaj > bojnih (tolovajskih) napadih in druzih kažnjivih djanjih krajin v Gorotanu Pogled na Koroško. ko je veliko število rodoljubov iz vseh po- ; ne bode odveč, ako spregovorimo na tanko razpraševati ljudi in dozvěděno naznanjati nekaj besedi o Koroški. oblastvu ? Ozrimo se nekoliko nazaj v zgodovino. Zgodovina na javnih ulicah, tržiščih, o zborih ljudstva ali dežele Koroške je kos slovenske zgodovine. Ni nam taborih, za katere se je bati, da bi utegnili javnemu treba ponavljati, kar trdé vsi resni zgodovinarji, da bila redu nevarni postati, o požarih, povodnjih in sploh pri je Koroška nekdaj čisto slovenska dežela. vsaki občni nevarnosti pokoj, red in varnost vzdrževati ne samo to. Ondi jo bil dolgo časa se dež slovenskih vojín vnovic napravljati, nerednosti in napačnosti odvračati, vodov, ki_so vladali tudi Kranjsko in dolenje Šta- začetnike takih nespodobnosti in druge zlobneže in jarsko. Dobro uro na severni strani od se stoji upornike prijemati ter z njimi delati tako, kakor je re- vojvodski kamen, na katerega je vsak nov vojvoda čeno v točki 5 stopil ) ter zbranemu ljudstvu pravično vlado ob- . paziti na to, da se izpolnujejo propisi, izdani v 1 jubil. Napis na tem kamnu je slovensk ta namen, da bi se 'ubranila kaka nesreča in oškodba slovensk. j in samo * 264 Sedaj pa je ratvno^v-onem kraji meja med sloven-skim in nemškim -j ezi kg m. Ako bi bilo tudi nekdaj tako bilo, moral bi se na kamnu gotovo tudi nemšk napis najti. Ako bi tedaj tisoč drugih priô ne bilo, že ta ta zadostuje v dokaz, da bila je Koroška^ nekdaj v^a slovenska. Pozneje se je Slovenska Krajina raz-trgala v razne vojvodine, ki obstojé še dandanes; Bavarci _pritisnili v deželo, ter jo počasi poněmčili, nekaj z nemškimi naseljenci, nekaj s tem, da so se do-mači ljudjé nemškega jezika privadili. Slovensko imé in slovenski jezik prišla sta ob veljavo in v zaničevanje po vsi slovenski zemlji, kakor nam je znano. To zaničevanje slovenščine na Koroškem še dandanes ni pre-nehalo, in slovenski Korošec, strahovan in v manjšini, od nemškega soseda „windischer" imenovan, nosi še vedno pečat sramote na svojem čelu. Kranjski Slovenci vsaj v primeri s Korošci še svobodno dihajo, in se ču-tijo vsaj domaćine v svoji deželi. Slovenski Korošci pa so tujci v lastni deželi, ako se nočejo poturčiti — pardon! — ponemčiti. V šolah in uradih se čuje, se ve da, le nemški jezik in če se kak korak na bolje stori, kmalu gré zopet za dva koraka nazaj. Po slovenskem Koroškem so ponemčena vsa města in trgi, celó že veče_vasi ; še Koroški narodnjaki se poslužujejo v besedi večinoma le nemščine. Kmetje okoli Celovca, vsi Slovenci, so nemško-slovenski utrakvisti , ter so si naredili za domaćo rabo neko čudno mešanico med slovenskim in nemškim jezikom. Besede so nemške, oblike in duh jezika pa še slovensk , na primer: „an prif sem mu šribou, pa ni nobenevantverti nazaj dau." Samo v hribih na Kranjski in Stajarski meji se nahajajo še cele občine, kjer ljudje ne govoré druzega jezika ko slovenskega, a tudi tam je zeló po-paČen. Koroški Slovenci se odlikujejo pred svojimi nemškimi S08edi zjepšo rastjo, z .večo nravnostjo in večo pobožnostjo ; toda narodno veljavo tlači prevelika meh-kota In^olikoletne neugodne razmere storile so jih nemškim sosedom, čisto podložne in brezpogumne, ako-ravno v medsip&ifi pretepih še poguma dovolj kažejo. Kar jim je pa vedno najvec v kvar hodilo , bilo je in je še pomanjkanje národně inteligencije. Slovenec, přišedši v šole, se je tam večidel tako poněmčil, da je bil „eo ipso" za svoj narod izgubljen. Kar ponemČe-vanje še nekoliko zadržuje, so slovenske pridige, mašne s bukvice, in v poslednjem času knjige družbe sv. Mo-c^hora. V nekaterih krajih berejo tudi ,,Novice"; ,, Pra-tikau se povsod nahaja. Od onega časa, kar je izhodna Koroška spadala še pod Lavantinsko škofijo, imajo v mnogih hišah še Slomšekove bukve. Razširjanje ka-kega slovenskega kmetijskega časnika bilo bi zeló potrebno. Slavnoznani rodoljub Einspieler se je prin-cipielno mnogo mnogo potegoval za svoje slovenske ro- Sjake, toda brez praktiČnega vspeha. ,,Karntner Blatt" in njegov následník, v vsem poštena in dobro vredo-vana lista, kažeta, kako rahlo se mora na Koroškem postopati, da se ne razžali nemška gospoda na slovenskem Koroškem. Velike gore ločijo Korošce od drugih Slovencev, in njihovo upanje sta le železnica in telegraf; to dvojno sredstvo premaguje hribe in doline, vode in kopno zemljo. Živo trebalo bi železnice, ki so jo namera-vali Tržačani, namreč od Loke čez Kranj in Kokro na Jezero , Kapljo in Doberlo ves do Vélikovca. V Veli- kovškem okraji je največ Slovencev, in Doberlajres bila je na blizo središče Koroških Slovencev. Dežela Koroška je hladna , zdrava , ^odovitna , v obče lepa. Visoke gore in krasne doline jo kinčajo. Naši popotniki, ki so šli slavit spomin JanežiČev, so prišli do Vrbe, ki leži kraj Vrbskega ali Celov- škega jezera. To jezero je 5 ur dolgo in pol ure široko, obdano z majhnimi gorami in lepo ležečimi vasmi. Od Vrbe do Celovca se vozi majhen parobrod po jezeru, ter se mudi pri vseh večih krajih tik jezera. Od Vrbe so se obrnili naši popotniki na južno stran proti Rj^žn i dolini, katera nýna zastonj tega imena, kajti zares je kraana. Drava dere po sredi nje, na desnem in levem bregu pa je krasno polje, ki ga obdelujejo marljivi Slovenci. Mnogo lepih vasi je razsejanih po dolgi in precej prostorni dolini. Skoraj vsi imenitnejši narodnjaki in pisatelji Koroško-slovenski soiz Rožne doline domá. : Koroški Slovenci so dobri, priljudni, krotki in po-strežnij, zato smo si gotovi, da se gostje raznih slovenskih krajev ondi prav dobro imajo, da so domá med domačimi, ,,svoji med svojimi". Zato pa tudi upamo in želimo, da bo Janežičeva svečanost Koroške Slovence tesneje k južnim in izhodnim bratom priklenila. En Korošec, ki je v Ljubljani ostal. Politične stvari. Kratek pregled politike Avstrijske od začetka ustaje na jugu do danes. Da-si smo neprenehoma pažljivo sledili ves čas boja na jugu politiko Avstrijsko in marljivo zaznamo-vali važnejše čine njene, mislimo vendar vstreči bral-cem, ako posamezne dogodbe in prikazni naberemo na nit ali postavimo v vrsto, da bo ta stvar vsakemu bolj jasna, bolj razločna. To storimo brez kritike, vsaj ne vemo, kako daleč smemo po današnji tiskovni svobodi. Skonča, ko je v Hercegovini počila ustaja, se Avstrijska — enako drugim državam — še změnila ni zá njo. Se le, ko plamen ni le ne brž bil pogašen, ampak čedalje bolj se razširjal, je nastavil Andrassy uhó. Sel je iz Dunaja ukaz, zapreti meje vsemu voj-nemu orodju in ljudém, ki bi hoteli iti na pomoč ustajnikom. V tem je vnela ustaja se tudi po Bosni na več krajih. Evropske vlade so se stisnile skup in sklenile pritiskati na Turčij o, naj pomiri ustajnike ne toliko z orožja silo, kolikor z lepo besedo, z obljubami, da se bodo vpeljale reforme. Za tajnika Evropskih vlad bil je izvoljen Andrassy, ki je izdelal načrt Turčiji potrebnih prenaredeb (reform) ter poslal ga v Carigrad. Následek tega je bil ta, da je Tur čij a izvolila neko „komisijo", ki je imela preiskavati pritožbe „raje". Ob enem je dobil general Rodič ukaz prigovarjati v Dalmacijo pribeglim, naj z zaupanjem vrnejo se na svoj dom, ustajnikom v orožji pa, naj se podajo in sprejmó ponudbe Turčije. Al pri obojih prazno delo, povsod je bil odgovor: „rajši smrt, nego nazaj pod Turka". Nič bolje niso opravili razliČni Avstrijsko-ogerski uradi pri pribeglih iz Bosnije. Bosniški ustajniki so pričeli ustajo pod zastavo Avstrijsko in klicali: „živio naš car Franc Jožef!" Ako bi bil Andrassy poslušal ta klic, gotovo bi bilo krvavega boja že konec in Avstrija za eno deželo bogatejša. Evropske vlade so se blamirale s svojim tajnikom Andrassyem ravno tako v Carigradu, kakor pri ustajnikih; zato je bil pri shodu v Berolinu izbran drug tajnik — Gorča kov, ki pa Angležem ni bil po volji; Avstrija je dobila nalogo žandarja, da zasede Bosno, ako bi se Turčija branila novih predlogov Gorčakovih. Zdaj pa so Turki zmedli štreno, ker je bil sultan Abdul-Adšid s škarjami k preroku poslan, za njim kmalu dvoje ministrov, ki sta bila Turkom 8umljiva, da hočeta pogajati se z Evropskimi via- 265 dami. V Carigradu přišel Novega sultana Murad na konj verski fanatizem. možganov po solnčni opali (Sonnenstich), bilo je toliko, hče videi ni, tedaj se ž kolikoršno noben dan preteklih 35 let ne, izvzemši 2. dan njim tudi ni dalo pomenkovati in predlogi Gorcakova julija leta 1872., ko je za to boleznijo umrlo 62 ljudi. gubili so se kakor voda v pesku Nastopila megl doba Nihče ni vedel čem da smo. Govorili so časniki, katerih ? pri bilo Razen kakih znanilih bolezen ali bolnikov, ki so prestali, umrli po včerajšnjih na- tr oj e vrste neodvisni kristj dni (oficijozni) so tavali po tmini so vsi drugi. Do 5. ure včeraj popoldne je zdravstveni svet izdal 222 dovoljenj ) za pogrebe, gotovo izvanredno veliko število za en pravični poganjali se za človeške pravice i : i----' * ali ,,Turški" pa so ščuvali lib zoper Slovane in se dobrikali Turkom. Kar posveti solnce iz Zakopov (Reichstadt) in pokaže Avstrijo veliko jih je še v smrtni nevarnosti. Drugo poročilo iz Wašingtona od istega poroča: Vročina je tolika, da so se vsa delà mo- , pa dan ! dne rala ustaviti; za solnčno opalo je umrlo 12 oseb m Rusijo zedinjeni, nad njima plava duh Bi s m arka se je 11. dne julija to zvezo blagosiovajoč Lep podoba edinosti ) všeč Slovanom in drugim narodom Med Magj aro m Andrassyem in Prusom B a 11 i m o r u policiji naznanilo, da je od solnčne opale zbolelo 40 oseb; 14 jih je že umrlo. Gorkomér R. je oni dan v senci kazal 30 !/2 stopinj. Zelezniški konji so padali mrtvi na tla. Ker je vročino ponoči še markom Gorčako da to ni zveza zoper Slovane In zopet se vrne zaupanje, pomiré, le Samo nemci in Magj da le vojske ne, ker bi bila za Avstrij to je Slovanom poroštvo, teži strpeti kakor po dnevi, zato spi mnogo ljudi pred hišnimi vrati. Iz Filadelfii e so pisali 10. julija: duhovi se danes predpoldne zbolelo je mnogo ljudi po solnčni javkajo in upijejo, opali; 15 jih je že umrlo. Včeraj opoldne je gorkomér za Turke zburj Avstrija si dá osnažiti voj i U9UČ16tll V U j UU v/ovlje in pogleda po OOUIJI, XIVW/WIU X^WI/HW/ , jj! vlhvvuivj v OM/l/l/WII/ J jvv V/oťl/ui j n/l> jevela. Liberalna in Magjarska perutnina kake nade izbujala, da bode kaj bolji, kakor je sedanji bij F. kazal 105 stopinj. * Abdul Hamid, prihodnji sultan, m oseba ki bi če ni že zari zleti kviško in zažene velikansk krik Vzdignete se Srbija in Crna g Svet vidi za tem Rusijo in si razlaga reč tako sultan. Učil se ni prav nič, samo to pravijo > da Je I Ev ropske vlade so Tur čij o prepustile osodi, to je, po gubi, ker ni več za Evropo. Same jo vsled Parišk proti Turku, zdrav in krepak. Vprašanje pa je: ali ne bo Abdul Hamid poprej z bolel, predno opáše Osmanovo sabljo. * Kako s plaćanjem davkov stojí na Ogerskem, kaže - — —' r --- pogodbe ne smejo pahniti v bre poročilo v ,,Oesterr. Rundschau" , katero pravi da Je j na čegar robu finančno ministerstvo ukazalo iztirjanje vseh davkovskih že dalj rnagora časa toj i tedaj so zamižale, ko ste Srbij in dolgov vsled podbujevanja Ruskega zagnali se nad smešno v jeseni. Se vé, da se to tukaj ljudém zdi. Na dolgu ostali davki znašajo več kot iz- bolnika na smrt bolnega, da ga pahnete v jamo, ker ti dve tretjini predpisanega celega davka, katerih dve državici kot od Turčije odvisni niste vezani po tirjati nikakor ni mogoče. Kmet je popolnoma ubožal > Parižki pogodbi. Sedaj se je v srca pravičnih ljud mir in C kajt vrnil Neravno so dvomili nad tem, da bi Srbiji g močno Turčijo, so vendar mislili, da boste Avstrij z ustajniki vred gnali mestjani pa so po propadu kupčije in obrtnije večidel tako opešali, da ni misliti na iztirjanje davkovskih dolgov. Najmanj pa se dadó dolgovi od grajščakov in v priméri ž njima še pre- Magjarskih „domoljubov" iztirjati, kajti na-nje se za a spodobnosti voljo ne more tako pritiskati, kakor na in Rusija vtaknili se z mečem vmes, če bi polomesec kmeta, trgovca in obrtnika. Zato Ogerski plemenitaži iel odločno zmagovati. To nado jim je kalilo le to, da tako malo dan danes odrajtujejo davke, kakor v po- 4r _ ^ m a ^ < i f ^ V /^i I J t ^^ ■ + k« 0 é ■ W i i m m m mm lada na Hrvaškem podvizala brž, ko so Srbi prejšnjem ,,dobrem starem času". . Kraljevi komisarji , odgnati od meje pribegle ki imajo nalogo, iztirjati zaostale davke prihodnjo jesen «e JS in Crnogorci přijeli za orožj v ; ) dolnj novici najk Slavonijo. Nekoliko pomirj > da Avstrij prl luko Klek, gl pa so bili po pač ne bodo mogli izvršiti te svoje naloge. Magjari so in pot Turkom do Hercegov tem Turška armada v Hercegovini prav na suho dj bila Go- na beraški palici kakor mi ? je V se ostala ! prevzetnost jim tovo to tudi mnogo pripomoglo, da je bil Muktar paša po Crnogorcih tako do drobnega potolčen Naši dopisi. zeló Kaj pa daj? Srbom se, to se ne dá prikrivati ? Gorici 13. avgusta slabo godi, Turki že moré in požigajo po Srbiji Gorica? „Vieleicbt (sic!) Post Brezovic?" G o rici ! ! Kje pa je Tako in adnj dni celó na zemlji Hrvaški Ce vlade, med njimi tudi Avstrijska, sklenile zvezo Evropske sem našel zapisano na závitku moje zadnje številke Novic* i o tem, da zabranijo mesarsko klanj -------_-------- - „iwnw na sprednji strani pod besedo ,,v ^ut^» . bil bi skrajničas, drugi strani pa je zapisano: „Adressât in Oberlaibach pravi unbekannt". Na marki je pečat „Oberlaibach — Verh- Gorici". Na da se oglasi Avstrij stari pregovor ali Rusija. „Kri ali danes voda ? Simpatije Jugoslovanov nika 10/s" na drugi strani poštni pečat „Laibach 10/s vnanjih je Avstrija po Andrassyevi politiki že zapravila Nachmit. 76." Po vsem tem se je nekdo ubogih „Novic" ali hoče tudi pri svojih Slovanih priti celó ob vse za- usmilil in opazko „vielleicht..." z rudečnikom prečrtal —— - — — v " — - —--£----J f IA U iXt A A a, mjk VJJWUU V ^ ^ V I VAI V/U V • • » U A M VA V. upanje? Podoba je, če Magjar in Nemec ostaneta go- in dvakrat podcrtal in na strani zapisal spodarja v Avstrij In Rusija? Tudi ona, ki je gotovo bila naslomba 99 Gorz u sem svoje „Novice" 11. dne t. m. srečno prejel. Tako Go- da ste Srbija in Crnog prijel za orozj 9 9 cinca dilo se je to meseca avgusta 1876. v Avstriji, kjer in cinca in pušča, da Turška zverina vse pokolj m w 4 ^ V • 1 • 1 V ••»•• V • in požg ) Mar misli, da nesrečne kristij resijo Ruski rubelj ni ? se vse državne postave v 10 jezikih izdajajo! — Ta me spominja neke druge katero se neki dopisniki v nekem Časniku izkazujejo. Meni so krajna imena in pravilna njih pisava to, kar punčica v očesu. zmešnjava z adreso ,,v Gorici" menda prevelike učenosti, s Mnogovrstne novice, Tor ej naj mi nihče ne zameri 9 Če napake v pisavi krajnih imen grajam. Znani ste na Goriškem imeni * Vrocina v Ameriki. Transatlantiski Časniki po- „Sovodnje" (Confluentia = Coblenz) blizo tam, kjer ročajo o strašni vrocini, ki je vladala iz začetka julija se Ipava izteka v Sočo, in Mavhinje na Krasu 9 ne meseca v Ameriki. Tako se . i•• 111 111 pise iz Newyorka od daleč od Nabrežinske železne postaje. Oboje imen ljud- _i* A • j liv • - • • • • • * 266 ženskega spola, rabi tedaj .. „přišel sem iz S o vodi nj, M a v hini". Ž iva duša ne poreče iz Sovodnj e g a, Mav-hinjega. Tako se tudi nikdar ne sliši v Sovodnj em, Mavhinjem. Imamo res mnogo krajnih imen , pri katerih je sklanjava nedoločena, ali pri omenjenih imenih ni tako. Ostanimo tedaj pri ljudski govorici in ne pa-čimo imen, ki bodo naše svetinje tudi še veke po tem, ko bodo dotični kraji že (žalibog!) davno polaščeni. — O tej priliki moram tudi neke pisalce krajnih imen v šol-skih poročilih opozoriti, da, kedar se po nemški poroča, pišejo se krajna slovenska imena tako, kakor jih izgovarjajo in pišejo Slovenci, ne, kakor so jih nevedni laški pisači prejšnjih časov spačili. Tako se gotovo bolj prilega nemškim ustam in nemškemu pravopisu Sol kan (ali, če že hočete , Salkan) , kakor Salcano, Gargar bolj ko Gargaro. Neumno je tudi pisati Ranziano namesti Renée, Racogliano na-mesti Orehovlje. Našel sem v nekem programu (v enem razredu) pisano tudi celó Salkano. Od kod je přišel k v italijansko pisavo? K čemu Canale namesti Kanal, ki je ob enem slovenska in nemška pisava? Imé Mir en se sklanja Miren — Mirna, Mirnu, v Mirnu, ne pa Mirna, e — in tudi ne Mirne g a — Et memi-nisse juvat. — Pisal sem uni mesec, da je imela 12. julija podružnica c. k. kmetijske družbe Goriško-me8tne in okolične voliti 4 ude v centralni odbor, da pa ni bilo predsednika in tedaj tudi seje ne. Dotična seja je bila přetekli četrtek 10. dne t. m. Sešlo se je okoli 20 slovenskih in samo 4 laški udje. Izvoljeni so v odbor štiri Slovenci: dr. Tonkli, dr. Rojic in vrla izvedenca v kmetijskih rečéh gg. vikarja Jos. Mašera in Jos. Bajic. Prav tako! — Včeraj zjutraj ob dveh smo imeli ogenj v Gorici, ki je bil tudi dopisniku „Novic" še več ko „proximus ardet Ucalegon". Slovenski gospodar B. ima namreč v Gorici dve hiši. Nastal je o ponočnem kriku qui pro quo; mnogi so mislili, da gori v novi B vi hiši (v mestno-vrtni ulici) in rekli to tudi pisatelju teh vrst, ki se je prav tisti dan imel preseliti va-njo in kjer je imel že veči del svojega pohištva. Gorel pa je v stari B-vi hiši (pri kapucinih) konjski hlev in so bili 3 konji v veliki nevarnosti. Ali eden naših vrlih gasilcev je skočil, rekel bi, v ogenj, odřezal konjem vrvi in jih řešil. — Ko sem te dni — preselevaje se — čedil svoj papirni Augijev hlev , na-letel sem na marsikaj že odavno pozabljenega in tudi na marsikaj mikavnega. Žive aktualnosti so mi bila pismj^Janežič-eva in zlasti besede, s _katerimi mi je podaroval svoje knjige. Da ! če je kateri Slovenec Tre-den, da se slavi — zaslužil je to gotovo neumrljivi Janežič — uzor pravega Slovenca. Komur danes srce za-nj ne bije — ni Slovenec. Lepo je, da se — spominjaje se rajncega — danes v Lešah Slovenci bra-tijo. Jez sem blagega domoljuba v prvo videl — pa ne še poznal — ko se je z otro£S vračal iz cerkve blizo Celovca. Tisti ^dan — pozneje — sem ga obiskal in v prvo spoznal. Se zdaj mi dobro dé, ko se tega pohoda spominjam. Tudi meni in meni posebno „Hvaležnost, ljubezen se v srči glasi: Naj Janežič blagi na veke živi!" Dne 14. sept. 1867. leta sem prvikrat z Janežičem govoril, dne 23. septembra 1874. sem stal na njegovem grobu. Večni mir Ti, blaga duša! Iz notranjskc Bistrice 12. avg. Z. *) — Že zdavnej niso „Novice" iz naših krajev nič naznanile; naj toraj sledeče vrstice blagovoljno sprejmejo v svoje predale. Le tin a se nam obeta prav slaba. Silna suša nas tare, —- . - -ij" j— MT -— —-- *) Podpis sicer drug, oseba prejšnja. §§. to zahtevajo dandanes. Srčno veseli Vašega naznanila. A. Vred. tako, da je na polji že vse skoraj zgorelo. Žita nismo skoraj nič namlatili, snopje je bilo prazno, sem ter tje snetljivo. Fižol in turšica se nam suši in zavija. Sadja ne bo v vsem našem okrajů prav nič. Žalostěn Čas nas caka ! Kako bo naš kmet v prihodnje davke od-rajtal, ko še za 3 mesece živeža ne bo přidělal? Pa še ena nadloga nas tare. Naš občinski odbor nam je namreč občinski dávek od goved zeló povikšal. Naša občina ima mnogo gmajnske paše in vsi občani , brez razločka, so do sedaj imeli pravico na občinskem paš-niku svoja goveda pasti proti temu, da so od vsakega repa po 3U krajc. v občinsko blagainico odrajtovali. Letos je pa slavni odbor sklenil, da imajo kmetje po 50 kr., taki posestniki pa, ki imajo svoje polje večidel zunaj soseske, po 1 gold. 50 kr. od goveda plačevati, čeravno ti vsa bremena z drugimi obcani nosijo in pri vsaki reči tudi oni, kakor drugi plačevati morajo. l udi na ovce so tak davek naložili, da nikakor ne bo vec kazalo v naši občini se z rejo ovác pečati. Vsi so se proti temu odborovému sklepu obrnili s pritožbo do si. deželnega odbora, od katerega upati smemo , da ne bo dovolil živinorej e zatirati s takimi nakladami. Ce občinski odbor nima denarja, in če ni letos naklade na davke naložil, naj pa bolj varčno z denarjem ravná, in zagotovimo ga, ako le polovico od tega iztirja, kar ima pri občanih zastalega, da ne bo mu treba novih in tako obČutljivih naklad na živino nastavljati. — Žalost-nega srca smo zvedeli nesrećo, katera je uboge L o gaćane zadela. To nam daje zopet povod, obrniti se do našega občinskega predstojništva zvprašanjem: ali ima naša občina potrebno orodje zoper šibo ognja, krampe, lojtre itd.? Ce jih nima, zakaj si .jih pa ne omisli? Kaj delà z našim denarjem kupljena gasilnica? Pravijo, da je toliko časa na dežji stala, da je stroh-nela. Ako je to resnica, zakaj je županstvo ne dá popraviti? Ali bomo, ako nas kedaj — česar naj nas Bog in sv. Florijan varuje — taka nesreća zadene kot Lo-gačane, mirno križem roke držali in ogenj gledali, ko imamo vsred vasi toliko vode?! Prav bi tudi bilo, da bi se ljudi izbralo, katerim bi proti plačilu dolžnost bila, prvim pri ognju biti in gasiti. To, to, častiti občinski zastop, bilo bi potrebno resno prevdarjati in o tem kaj storiti. Po toči zvoniti je prepozno! — Zdaj pa še nekaj ! Gotovo je občinskemu odboru znano, kar se govori tù: da hoče namreč Sneperska grajščina s požiganjem lesá za oglje ves gozd, kateri nam bo odločen in odmerjen, uničiti, in da je škoda, katera se s tem nareja, nepopisljiva. Cele gore, na katerih so neki naj lepše bukve rastle, so sedaj že gole, in še vedno naprej ogljarijo. Ako je to vse res, kar naši gozdarji pravijo, nam ne bo pri delitvi gozda drugo ostalo , kot golo skalovje. Mi smo soposestniki gozda; škoda, katera se tù godi, zadeva nas. Odbor je dolžan za občane potegniti se; zato je treba, da se nemudoma prepriča, kaj se v gozdu godi, ter se potem pri vladi za-se in za nas pritoži. Ali ni po takem no-rost, skrbeti za pogozdovanje Krasa, ako se vsak dan naše gore v nov Kras spreminjajo?! Cemu je gozdna postava ? Kedaj bo vendar enkrat grajščina gozde razdelila? Menda takrat, ko jih več ne bo! Iz Ljubljane 14. avg. — Vrnivši se ravnokar od svečanosti iz Leš naj „Novicam" danes le prav na kratko povem, da se je ljubljencu naroda našega Ant. Janežiču — napravljena slovesnost izvršila izvrstno. Strel možnarjev z bližnjih holmcev je pozdravljal prihod gostov, slavoloki v bližini sv. Jakoba pa so kazali pot do mesta svečanosti. Došlo ljudstvo sprej emala je pod lipo v Št. Jakobu postavljena godba, gospodje odborniki, ki so bili voditelji svečanosti, pa so pozdravljali in sprejemali goste pri prihodu v vas. — Začela se svečanost v farni cerkvi s maso, pr kater so evci Ljubljanske čitalnice peli na občno veliko po- st válo, vrli Sokoli naši pa, kar je bilo res dělali špalír, kakor so sploh na vrtu žlčevi hiši imeli skrb za dober red videti ) Domu gredé srno v Celovcu viděli V3e polno z a-av, nemških in pruskih, ki so čestitale prihodu Du-jskih pevcev in so nas Slovence zopet nevoljno opo- Fo končani cer- minjale dvoj m v Avstrij (Na pomoč sila nesrečnim pogorelcem v Logatcu) je kveni svečanosti podala se je mnogobrojna množica v deželni odbor v poslednji svoji seji sklenil 5000 gld L rojstni hiši Janežič likanska črnorumena zastava d Že od daleč je ve- samica na jala J ojstni dom in kraj svečanosti podpore iz deželnega zaklada. Razdelitev se bode izvršila na podlagi temeljitih poizvedeb deželna vlada LIioa j prijetnem kraj Je Ant Janežič rodil stoj na oklicuje, da se po vsi deželi nabirajo milodari vasi Leše zidana ima eno nadstropj podnj i nJ toi AJCiSO . ÛiUCtUC» 11U» VUV iiwuk strani proti vrtu je vzidana pl dopolni (Velika krasna podoba sv.^ Martina) ki jo je naš umetnik gosp Sub iz sivega kararslcega marmorja z napisom: „Tukaj se danes do 25. dne t. m lal za cerkev v Šmartnem pod Šmarno goro v Rimu ma odil 19. dec. 1828. slovenski pisatelj in jezikoslovec 3Q Anton Janeziž, umi sp o m in od ogled raz postavi jen v reduti Narod ohrani mu vecni dosluženih (Blagoslovijenje zastave Ljubljanskega društva Domoljubi 1876 a venec. Da sta čitateljem oblika in kraj Janežičevega Piošo je obroblj al zelen nem prostoru sejmskeg jakov) v nedeljo dopoldne na lično okinča trga je vršilo jako slovesno spominka prav jasna, naj « pri Žibertu v Siški.«!/ * /fit mislijo Vodnikov spominek svečanost J ^ v/» J* 7 f(c. ^ V A' cCk Za govornike je ej en bil na eni strani blizo ogenj bil, da g a tea/kjer je na Kranjskem ne pomnimo tacega (škoda c; hiše na vrtu pripraven oder, na drugi^ zeló vroči strani se ceni nad 200.000 gold.), smo prejel pa * 11 ~ ............ÉÊ' pevce in godbo. Niže doli so bili šotori s klopmi pa tudi tu in tam pod drevjem klopi za goste in dru zega sledečo ) vec. Znano Ko so se gostje v mnogobrojnem številu na Jane žičevem vrtu zbrali, pozdravi jih načelnik svečanost šen požar v naši fai p r o s il j o. že po vsi nasi deželi, da t. m. stra tri lep in elike vasi skoraj po nega odbora gosp. profes Kleinm aj in v polnoma vpepelil. Okoli sto družin je zadela bridka nesreća. Nekaterim je tako čisto vse pogorelo : poslopj pem govoru razloži pomen svečanosti, konečno gostom predstavi viadnega komisarja. Potem pa stopi gospod profesor in deželni poslanec Andrej Einspiel oder in navdušeno govori na slavo niožu, čegar spomin živež ; obleka, z eno besedo vse jihovo metj f da ne ; na vedó kam pod streho, kaj bodo o poldne ali zvečer jedli se oblekli. Le prav malo hiš je ostalo nepoškodo zakaj ogenj se je vsled hude burje širil s tako ci m danes obhajamo. Razložil je velike i uge Janežičeve ? za slovstvo slovensko renine bil je slovenski t ' pomnil, da „taka glava ko ,tár< vanih, hitro s tj so se ; da ? naj ze vero v srce otročičem svojim cepijo domoljubj , „—— o----— priporočal materam M je po več hiš kar naenkrat vnelo. Predno zanesli drugo pol ure daleč 'in kršćansko ni bil° mogoče v tej prve itd Govor je gel vsem pričuj očim glo v srce; marsikatero oko je solzilo. Povdarjal je je ogenj iz ene vasi v , in divjal tako srdito, da- [ najpotrebniših reči oteti pred poginom, nikakor pa ognja potolažiti ali ugasiti. Gasilnice so delale na vso moč, a niso mogle kaj izdat- govornik tudi, da se imamo presvitlemu cesarju zahva liti } ploh da je stopil v javno življ naš materni jezik v šole, uradnij in nega storiti. Tudi tri cerkve, kUtojé daleč narazen, je doletel silni požar: dve ste prav močno poškodo in trikratni slavo-klic množice farni cerkvi pri je spremljal ta del govora. Ko konečno pride v govoru zvonikova streha pogorela. Tako čud nega požara nihče ne pomni in tudi verjeti ne more do točke, naj se vzidani spominek ocLJcnje, za-doni z navdušenjem iz vseh grl zbrane množice trikratni naj se d pominek odkrij ako si sam ne popislj gleda 7 slava-klic Ant J blizo 30 na Števil posebno za tište pogorišča. Nesreća je niso bili zavarovani ' ** C4J WOI^J JVI UlOU UI11 ZjH,' Kljub tolikému podučevanj ; so ne- Po tem govoru so se po lepo zloženem programu kateri ljudje tako maloskrbni, da se jim smili dati nekaj vrstile pesmi z govori in godbo Slavnost k malega na leto v zavarovalnico tata, po besedah J. Cimpermanovih zložena od pevo tega dosti davkov, in vodj Ljubljanske čitalnice gosp. Stocklna in navdušeno dá v zavarovanj očejo gublj Tožij 7 da je že spoznati, da denai ) brez se * -«.«HVTM.1JU, «i ^^IA.KJXJv^jlj, ampak najuuij naložen. Skušnja, t>;da draga in bridka skušnj mora izmodriti, da postanejo previdniši popevana od naših pevcev, izbudila je viharen isto tako tudi vse druge pesmi in pa deklamacij ; ij bolj koristno jih 7 ke Torkarj 7 dekleta iz Rožne doline Kot duhovni pastir nesrečnih pogorelcev in kot Popoldne pri obedu vrstile slavnosti bolj ali manj primerne napitnice z govori, pele se narodne pesmi in godci so godli domaće viže : ob kratkem rečeno : vse je bilo veselo v zavesti spolnjene dolžnosti do mnogozasluženega rajnega! Med govori ne smemo pozabiti pomenljivih oskrbnik poškodovanih cerkev si šetjem v dolžnost, milosrčnih rojakih vbogaime prositi. Prva potreba je, pri da si Jj udj razrušijo še ostali zidovi vsaj za silo napravijo strehe 7 ako , sicer se jim astopi deževno vreme. besed starega P o g a č a r j a iz Bizovika 7 7 Kl jih je go voril Janežiču na čast zopominom: „Rodoljubi Koroški varujte spominek, da ga nihče ne oskruni!" Med obedom nastopi načelnik odbora svečanosti prof. K1 e i n m a j e r ter bere mnogo telegramov iz pišem, Tudi za obleko in živež, zlasti za živinsko klajo so nekateri v hudi zadregi. Dobrotniki, ki hočejo v ta namen kaj darovati, naj blagovolijo milodare poslati vredništvu kakega slovenskega časnika*) ali naravnost meni. da jih po svoji vesti razdelim med Beča, Ljubljane, Gorice, Tolmina itd Zastopani so bili pri slovesnosti Slovenci vseh de đošlih iz Prag rabim za poškod bomo v cerk^vi molili pog t LUCUi, U< ekaj pa po ? broto, ki so ; 7 naj več se vé da bilo jih je iz Koroškeg žel pa nas Kranj tingent poslal 7 posebno je pa Ljublj potem nam skazali cerkve. Za blage dobrotnike naj jim Bog obilno povrne do- velik kon Logatcu 10. avgusta 1876 Matej Markič, župnik (Koncert), ki so ga gospá Milka Grb m Nebesa sama s prijaznim vremenom so bila svečanosti mila, ki se je v vsem v lepem redu izvršila. Hvala doticnemu odboru, da je na vse strani skrbel vstreči, karkoli je bilo mogoče, občinstvu. pa gospoda Franjo Grbec in Josip Nolli napravili « Radi bomo přejeli vsak milodar in ga poslal gosp fajmoštru. Dvakrat dá; kdor hitro dá Vred 268 10. dne t m. v deželnem gledališču, se more sponašati s sijajnim umetniškim vspehom, a ne z materielno koristjo, kajti gledališče bilo je malo polno. Gospá Grbčeva je pevka z lepim in vrlo dobro izurjenim glasom; kar poje, poje strogo po pravilih umetnosti, in srce čuti, kar poje. Po pravici jej gré mesto primadone. — Gr bec nam je že dobro znan kot skozi in skozi muzikalno izobražen pevec; ni tedaj čuda, da nas je očaral s krasnim in krepkim svojim glasom v popevanji opernih in druzih predmetov. Fleišmanove pesmi „Luna sije" pač nismo še čuli nikdar nikoli tako lepo peti, kakor jo je pel gosp. Grbec. — V petji gospoda No Ilija smo radostni za- Í)azili, da od onega časa, kar je Ljubljano zapustil, je epo napredoval v umetnem razvitku krasnega svojega glasa in v prednašanji tega, kar poje. Odlikoval pa se je v donašnjem koncertu bolj v predmetih opernih nego s prosto pesmijo. — Le en glas našega občinstva je bil tedaj, da si Zagrebška narodna opera čestitati more, da ima tako izvrstno trójico pevsko. — Lepo je koncer-tante podpiral čveterospev gospodov Měděna, Br anket a, Valente in Sr. No 11 i ja, in pa gsp. Stock el, ki je jako natančno pevce spremljal na glasoviru. — Kakor je bil aplavs navdušen pri večem delu popevanih toček, tako bilo bi tudi gledališče gotovo v vseh prostorih polno, ko bi se silna vročina tudi tu ne bila ska-zala sovražnico poletinskih představ gledaliških. — (Kegljanje na korist dramaticnega društva) se bode osnovalo „pri kronia v Gradišci dné 19. t. m. in bode trajalo do 17. septembra 1876. Dobitki so lepi in praktični, pijača in jedila dobra in okusna ter po nizki ceni, prijateljem slovenske muze dovolj, da se je nad jati velike udeležbe. Grospodarjem, ki ozmec prideljujejo ! Podpisani odbor je od kmetijske družbe v Polni na Ceskem dobii naročilo, naj mu pošljemo 6 mernikov o z em c a (zimskega lanú), ki se v drugi polovici tega meseca seje in čez zimo ostane. Kdor kaj tacega lepega blaga ima na prodaj, naj nemudoma podpisanemu odboru naznani, koliko ga more dati in po čim. Odbor družbe kmetijske v Ljubljani. Novicar iz domaćih in tujih dežel. Iz Dunaja. — Po ustavoverskih časnikih se glasi čedalje več upora proti novi Avstrijsko-ogerski pogodbi; radovedni smo, kako se bodo Avstrijski in Magjarski ,,turčini" izmotali iz nasprotnih teh zadrég. Naposled bodo nemški ustavoverci vendar le přivolili vse — pravi „Oesterr. Rundschau" — da le Auerspergovo ministerstvo ostane in ustavaška klika na krmilu. — Da cesarjevič Rudolf, ki 21. dne t. m. praznuje svoj 18. rojstni dan, bode ta dan za polnolet-nega proglašen, ni res, kajti po Avstrijskem vladnem zakonu je bil svitli cesarjevič že s 16. letom polnoleten. — Magjarsko-turški časniki so zagnali ovado , da je bil biskup Strossmajer na Dunaj poklican, da se opraviči, zakaj je Srbom 36.000 gold, daroval. — Vse skupaj je laž. — Katere ljudske šole so javne, katere le privatne? — kaže zacasni od ministerstva izvoljeni deželni šolski svet v Tirolih z okrožnico od 16. junija t. 1. Ta prečudna okrožnica pravi, da v smislu državne postave od 25. maja 1868. leta so le brezverske šole javne šole, verske pa so privatne!! — Po pravici izbuja to tolma-čenje imenovane postave povsod veliko nevoljo. Hrvaško. — Zborovanje deželnega zbora je prestalo do 28. dne t. m. Iz Turškega bojiŠČa..— Poslednje dni ni bilo ni-kakoršnega važnega boja. Situacija S rJbjD v jekritjcna. Cer najev, glavni vojskovodja Srbov, namerava veliko akcijo; knezu je rekel, da je bivšim nezgodam kriv dosedanji način vojskovanja; najvec krivo tega pa je bilo, da so Srbi se zanašali, da bodo jim prišli v začetku boja ustaši v Bulgariji in Bosni na pomoč, kar pa se ni zgodilo. Cela armada Srbska se je zdaj potegnila bolj nazaj v deželo , da se združena brani Turški sili na krajši liniji kakor je bila linija Timoška. Da dozdaj jej ni bila sreča mila, zatega del obupati ne sme, vsaj tudi Avstrija je bila tepena pri Sadovi, Italija pri Kustoci, Francija pri Sedanu in Metzu, al okrevale so se zopet nezgubivši naslova in pravice na častito prihodnost. Srbi res niso obupali. Minister Ristić stano-vitno odbija vsak dogovor o miru, rekoč: „Na mir hočemo misliti takrat, ko bodo Turki stali pred Beligrad om". Narod Srbâki pa je tako vnet za boj, da vlada zahteva, naj skliče crno vojsko (landsturm). — Grozovitostí, ki jih doprinašajo Turki, so strašanske. Kako Turki preklinjajo omiko in Žugajo Evropu Turški časnik „Vakit" poroča o občnem položaji Turči je grozovite reči. To poročilo je tem znameniteje, ker je ,,Vakit" list mladoturkov in tako imenovanih liberalnih ministrov. „Vakit" pred vsem izjavlja, da so poročila o doprinesenih grozovitostih v Bulgariji po vse izlagana, katera so izmislili samo Ruski agenti zato, da Turčijo odcepijo od Angleške, poslednjega njenega prijatelja, potem pa dalje piše tako-le : Pod uplivom Evrope so Turki sprejeli žalostné njene običaje (navade). Poprej so jedli oni s svojimi prsti, zdaj jedó z noži in vilicami; svojo priprosto hišno opravo zaměnili so z dragoceno. V nasprotji svojim verskim propisom, ki velevajo zmernost in prepovedujejo zapravljivost in ne-zmernost, postali so zapravljivci. In zato nas Evropa ima za divjake. Mi hočemo sleči tega novega člověka in postati otroci Izlamovi. Mi vsi hočemo zgrabiti za orožje, deček 131etni tako kakor 701etni starec; de 1 a t i l^oôemo tako, kakor sojrjtcL500 1 e ti_d_ej_a 1 i o_če tje n a Š i. Res^je, da leta 1853. smo přijeli Angleško-fran- cosko z vezo; al takrat armada naša ni bila ustrojena po novih vojskinih pravilih, takrat še nismo sklenili Islamitiške zaveze. Danes je oboje to izvršeno, in zato čntimcLJV sebi moč, da_se meri mo s _c e 1 i m svetom. Kalifatu treba reči samo eno besedo in s tresli se bodo sovražniki carstva našega. Ce želí Evropa proti nam •podvzeti križarsko vojsko, dobro! mi smo pripravljeni za njo. S klicem na sveti boj hočemo odgovoriti. E v-ropo bo poplavilo morje krvi!" — Tako govori in žvižga Turški list „Vakit", — in še so v Evropi ljudje, ki zagovarjajo in branijo barbara, pa hvalijo njegovo civilizacijo (omiko)! V Žitna cena v Ljubljani 12. avgusta 1876. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domače 8 fl. 13. — banaska 9 fl. 13. — tursice 5 fl. 60. sorsice 7 fl. 20. — rží 6 fl. 40. — jeèmena 4 fl. 80. — prosa 4 fl. 80. — ajde 5 fl. 84. — ovsa 4 fl# — — Krompir 6 fl. — kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 14. avgusta. 5°/o metaliki 66 fl. 40 kr. Ažijo srebra 101 fl. 70 kr. Narodno posojilo 69 fl. — kr. Napoleondori 9 fl. 81 kr.f Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubljani.