Izhaja 1. in 16. dan vsacega mcscca.
Velja a celo loto 3 gold. za pol leta gold. 1,50.
Vredništvo, opravništvo: Krakovski nasip št. 10.
Ljudski Glas
Inserati: Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat 4 kr. in ako se 3krat ali večkrat tiska 3 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Na nefrankirana in pisma brez podpisa so no ozira«
17. številka.
V Ljubljani dne 1. septembra.
II. leto 1883.
Laž — moderna moč.
Največjo moč ima dandanes laž. Nikdar še nij imela laž toliko sredstev zk-se, kakor zdaj, ker nij nikoli še časnikarstvo — in časniki so često razširjatelji laži — tako cvelo, kakor v našem času.
Vse moderne izumbe, kakor brzojav, železnica i. t. d., pomagajo laži k naglemu in lahkemu razširjevanju po tako zvanem modernem svetu. S pomočjo laži, katera se dan za dnevom ponavlja, vzdržujejo se marsikatere naše brezpametne upeljave. Skoro vse naše današnje družbinske razmere sestavljene so na podlagi laži in zvijač, katere so v našem življenji brezskrajno zmešnjavo prouzročile.
Da, laž je tako navadna postala, da laž-njivci slednjič sami svojim lažem verjamejo. Vsa današnja kupčija obstoji v vzajemnem plahtanji kupčevalcev. Svoboda in občanska enakopravnost je debela laž. Bogatini in mogotci storijo, kar jim ljubo, teptajo naravne pravice in svobodo siromakov in postopajo torej samovoljno.
Pravijo, da je i siromak prost človek. To je zopet laž, ker vklanjati se mora volji premožnejšega ali pa gladu umirati. Ni je niti jedne razmere v kapitalistični družbi, da bi ji ne bila laž primešana.
V	resnici nadvladuje danes bogatin reveža, mogočnejši slabejega, o čemr se lahko vsaki dan prepričamo, a vender se te žalostne razmere odločno tajč. Laž torej od nas še zahteva, da ji moramo resnico primerjati, premda se vedno in vedno o nasprotnem prepričamo.
Vse naše denašnje lažnjive družbinske razmere tolmačijo se torej sledeče:
Oropanje naravnih pripomočkov in delavskih močij do popolnega propada imenuje se ekonomija; zagovarjanje in odobravanje tega pogubo-nosnega sistema slovi za učenost in njega proslavljanje in olepšanje je umetnost.
To je stališče, na katerem moderno kapitalistično časnikarstvo stoji; tu je laž za voditelja in vladarja socijalnih razmer.
Se je li torej čuditi, da so siromaki vedno slabejši in da se po časnikih, kateri so v rokah kapitalistov, vedno le iaži zoper reveže spleta-vajo ter njih žalostni položaj z namenom zamolčuje?
Mi se ne čudimo. Vemo pa, da se prej delavske in obrtniške razmere ne bodo predrugačile, preden upliv kapitalističnih časnikov na merodajne kroge nij uničen. Kadar bo pa enkrat resnica zmagala in laž svoje kraljestvo zgubila, potem še le se bode zdaj zaničevanim obrtnikom, kmetovalcem in delavcem pot k svobodi in blagru odprla, potem še le bodo smeli njih dela sad, s katerim zdaj vladajoče stanovske vrste lenuhe rede, sami zh-se uživati.
Neprava milosrčnost.
Najlepši pojav, najljubeznivejša lastnost v značaji ženskem je gotovo ono hitro vzkipeče sočutje za raznotere težave in trpkosti svojega bližnjega. Po pravici torej na svetu nij stvari najnenarav-neje in odurneje od brezsrčne ali celo neusmiljene ženske. Toda pripeti se, da tudi omenjena krasna lastnost mine ali se popači, iz česar sledi brezmiselna, neprava in goljufiva milosrčnost, ki prouzročuje zelo škodljive nasledke v človeškem življenji in moti še tako blage pojme.
Škoda, katero ustvarja neprava milosrčnost, more često velika biti. Ženske so rojene za od-gojo, za izrejanje. Njim je dana naloga in na njih je ležeče, da otroškemu srcu vcepijo prve pojme, kaj je prav, kaj ne, kje je razloček mej krivico in pravico, mej prestopkom in kaznijo. Velike važnosti je torej, da se vsled brezmiselnega omilovanja tega, kar nij vredno našega pomilovanja, ne otupi nravstvena zavednost!
Gerhard Amintorski je svoje dni trdil, da ženske vsled svojih naravnih duševnih lastnostij nijmajo nobenega smisla za pametne razsodke. Ob jednem navaja mnogo izgledov iz vsakdanjega življenja. Res je, da ima vsak človek svoje nazore, ali žalostno bi bilo za socijalno, druž-
binsko življenje, ko bi le-ta Gerhard pravo imel. Tim načinom bi bila vsaka odgojevalna ženska nestvora, izmišljena reč!
Toda ženske ne odgojevnjo samo otrok —
o	ne — zelo vplivajo in vzrejajo — vsaj posredno — tudi možke. Čital sem nekje, da ima žena tacega moža, kakeršnega si je sama odgojila. Ne vem je li ta trditev povsem resnična, skoro bi rekel da ne, kajti žalostno bi bilo za vsako ženo, ko bi si še le ona morala svojega moža
—	odgojevati, kakeršnega si želi. Seveda imajo ženske v tem oziru kakor možki razna mnenja, ker zavzimajo razna stališča uže gledč spola in socijalnega življenja. Vender mora po mojih pač nemerodajnih mislih za srečno in blaženo zakonsko vzajemnost imeti mož uže pred zakonom vse tiste pogoje in lastnosti, ki so podlaga in vir zadovoljnemu in srečnemu rodovinskemu življenji. In če žena blagodejno vpliva na moža, a ne — gospodaželjno, potem le je resničen pregovor, da žena tri hišne vogle podpira, mož pa le jednega. Toda dosti o tem, možno, da se mi vprihodnjej številki ponudi prilika, o tem predmetu obširneje spregovoriti.
Ženski vpliv je v tem oziru mnogo večji in znamenitiši, kakor se pak zdi površnemu opazovanji. Ali nijedna ženska svoje časti ne bo izgubila zaradi tega, ako preiskava tudi svoje napake, in če bi bile še tako neznatne, majhene, treba je iste zatreti. Le isti sme drugim biti v izgled, kedor sam sebe zatajuje in se ravna strogo po rednih zakonih mejsobnega občevanja. Naj bi ne gledale ženske tolikanj možkim do-pasti, ampak blaževalno, požlahnevalno delovati, to so najvišje terjatve, katere naj imajo vednc pred očmi. Seveda k temu spada tudi izobrazb« in utrjenje pravne zavednosti in logike pri ženskem spolu,* ki najbolj mogo zaprečiti lažnjive, milosrdnosti.
Vsacega stanu žene in dekleta poznam, tudi služeče, koje pri pogledu na pol mrtvega pajka jamejo tarnati, kot bi znabiti ležala pred njimi lastna mati sč zlomljenimi udi; ki, naprošene tej ali onej osobi krvaveč prst obvezati, obupno
Zabavni del.
Deželni muzej v Ljubljani.
Mej slavnostne dneve GOOletnice kranjske spada tudi zgodovinsko pomenljivi dan: vloženje zakladnega kamna k novemu muzeji v navzočnosti presvetlega cesarja. Kako se je pak sploh pričel naš muzej, kojega zbirke hrani gimuazi-jalno poslopje, to priobčiti našim č. bralcem je namen le-teh vrstic.
Ustanoviti tak zavod tudi v Ljubljani je bila prva in poglavitna skrb slavnega barona Žige Zoisa (roj. 1- 1747, umrl 1819. 1.), ki je enake zbirke videl na svojih potovanjih po Angleškem, Holandskem, Prusiji, Saksonskem in Italiji, koje hranijo razne oddelke prirodnih pridelkov, obrtnih izdelkov in umotvorov ali pak najdbe iz prastare dobe. V srečnejših dnevih je tudi nameraval podariti našej deželi svojo dragoceno in imenitno zbirko rudninsko in knjižnico, da bi na ta način založil takov muzej. Toda vojske, sovražni vpadi, rekvizicije i. t. d. in slab položaj njegovih fužin so blago misel njegovo preprečili.
Po Zoisovcj smrti trudil se je grof Franc Hohenwarth prvega namen uresničiti. Ob priliki ljubljanskega shoda vladarjev 1. 1821. opozoril je državnega kancelarja kneza Metternicha na Zoisovo zbirko, ki je z veliko marljivostjo spodbadal cesarja Franca I., da bi nakupil Zoisovo zapuščino in jo tako ohranil deželi. Tako se je tudi zgodilo. Dobrotivi cesar kupil je leta 1823 vso Zoisovo zbirko za 13 000 gld., ter ukazal, da se mineralije priredb za bodoči muzej, knjige pak izročč licejalnej knjižnici.
Baron Zoisovo idejo je uresničila torej cesarska milost, ki je dobila s tem še le pravo podlago, toda nij bilo še možno ustanoviti muzeja, ker je bil velik nedostatek gledč predmetov iz prirodoslovja. Istodobni guverner baron Schmied-burg razposlal je v tem smislu tiskani oklic po vsej deželi in na vse domorodce, v kojein je vzbujal zanimanje za ta institut. Vposlane darove in prispevke za muzej vzprijemal je predsednik kmetijske družbe, baron Busot, pozneje grof Hohenwarth, kajti nastajajoči muzej je bil izprva v tesnej zvezi s to družbo. Ilohenvvarth je tudi tekčj izprevidel, da je neobhodno treba v prospešni razvitek tega instituta prostore ločiti in za posamezne predmete priskrbeti pripravnih sob. Temu je bilo pač težko odpomoči, a
vender se je požrtvovalnemu županu Jan. Nep. Hradeckemu, iskrenemu gojitelji novega podjetja, posrečilo, od gimnazijalnega vodstva pridobiti spodnje prostore v gimnazijalnem poslopji.
Muzej se je torej utvoril v denašnjej veli-kej dvorani. Provizornim varuhom je bil imenovan Jan. Schildenfels. IIradecky priskrbel je opravo v dvorani, IIokenwartk pak razvrstitev zbirk, katere je obogatil sč svojo lastno zbirko prekrasnih školjk, podarivši je muzeji; guvernčr je pni vrhu tega naklonil novemu zavodu zbirko raznovrstnega deželskega lesovja.
Otvorenje novega deželnega muzeja se je slavilo v dan 4. oktobra 1. 1831., ob jednem imen-dan cesarjev, in ga je otvoril baron Franc Holren-warth kot namestnik odsotnega guvernerja barona Sclimiedburga; navzoč je bil tudi pokojni knezoškof Alojzij Wolf, ki je bil za muzej zeld vnet. Vrlino vodstvo muzejno izročilo se je ku-ratoriju, obstoječemu iz deželnih stanov; Henrik Frayer imenovan je bil tekoj po otvorenji pravim varuhom muzeja; posloval je od 1. 1832. do 1852. Njemu naslednik je sedanji kustos gospod K. Deschmann, pomočnik njegov pak prepara-tor g. Schulz.
Prva poročila o muzeji podarjenih ali kupljenih predmetih objavljala so se v listu „Illyri
"kriči: „Ne, po nobenej ceni ne, krvi ue morem videti!“ — Poznam je, ki pri zadnjih pojemljejih zaklane kokoši kar lamentirajo in se po kotih poskrijejo.
A ravno izmej teh usmiljenih, nežno čutečih duš je mnogo takih, ki lačnemu ubožcu brezvestno vrata pokažejo. Zmrznenega otročička brezčutno pustč v nemar in pod težo bremena zdihujočega starčka še pogledajo ne. To se ne more več nazivati usmiljenje, milosrdnost, — to je brezobzirna, neusmiljena sebičnost. Če vidijo žival pojemati, giniti, če vidijo krvavečo rano — to vse se jim gnjusi. Kako lahko se dži pač ta čut skrivati pod masko takozvanega »sočutja".
Ko bi vse take ženske rajši popustile to sentimentalno, mehko občutljivost in se učile 6ue »usmiljenosti", ki prešinja človeka pri pogledu na tuje bolesti in težave, da mu sreč v prsih joče, a roka njegova krepčalno in tolažilno obvezuje rane ter lajša bolečine!	a.S*
Izvirni dopisi.
Iz Preserja, 29. avgusta. »Ljudski Glas" dohaja tudi v našo občino, toraj sem namenil te vrstice č. bralcem, da zved6 kaj novega tudi iz naših krajev. Sicer se od nas v zadnjem času malo v časnike pisari, odkar sta se nehala gospoda, ki se pišeta »Petelin", po listih z nelepimi imeni titulirati, kar se je godilo lansko leto v »Slov. Narodu" z njihovimi »Poslanicami". Omenim prvo, da smo v tem letu staro, slabo, zanemarjeno šolsko poslopje prenovili v lepo, prostorno, ter dobimo že tekoče leto dvarazredno šolo, kar je neobhodno potrebuo zaradi obilega števila za šolo sposobnih otrok.
Imeli smo tudi nedavno občinsko volitev, katera je v splošno zadovoljnost dobro izpala, samo nekdanjemu županu in njegovi stranki ne. Pri volitvi je stranka prej omenjena v zvezi z neko višjo osobo strastno agitirala, toda brez v,speha, propala je vsled slabe organizacije. Za župana je voljen g. Josip Telban, posestnik v Kamniku (a ne v »uemškem" Kamniku, kakor pri nas nazivajo Kamnik na Gorenjskem), mož pošten, razumen in v županskem poslu po polnem vešč. Upamo, da bode gledal edino za občinski blagor, ne kakor nekdaj isti, kateri je dal bolj za vino, temu se je pravica priznala. Svetovalcem so pa izvoljeni: Matija Mazij iz Dolenje Brezovice, Franc Trojar iz Prevolja, in Janez Opeka iz Rakitne. Celi občinski odbor obstoji iz domačinov in večinoma vnetih za občinski in narodni blagor. Posebno se odlikuje v na-
sches Blatt", pozneje v posebnih letnih poročilih. Prvo muzejalno poročilo, izdano na svetlo leta 1838, obseza leti 1836 in 1837. Odkar je pak g. Deschmann, kustos muzeji, izhaja vsako leto vestno in natančno muzejalno poročilo v tisku, iz kojega je razvidno, da je založba muzeja za pospešbo deželnega prirodoznanstva in zgodovinska preiskovanja največje važnosti; poročila ta nam pak tudi jasno pričajo, kako marljivo se udeležujejo Kranjci raznega stanu v pošiljavanji predmetov in kako vneti so za razširjenje tega ",av6da. Odprt je muzej dvakrat na teden, in sicer ob četrtkih od 9 (i0 12 ure in 0b nedeljih od 10. do 12. ure; obiskujejo ga možje vede in učenosti jako često, pak tudi drugi ljudje.
Muzejne zbirke so zdaj v dveh ločenih pro-stoiih licejalnega poslopja- Pr itlifcni, po polnem nedostatni, obsezajo veliko dvorano in tri sobe, v prvem nadstropji ste dve prostorni sobi h piav ugodno lego. Ker so pak vsi ti prostori pretesni in temni in je torej jednotna razvrstitev impozantne muzejne zbirke kranjske nemožna, poprijela je kranjska hranilnica inicijativo in sklenila v seji z dniS 3. maja 1881. v občnem zboru
aK nfJIJIri V\*»n	»»nrinl	nran	»»Avnlrrt
rodnem obziru prvi občinski svetovalec Matija Mazij (po domače Slovenec); uže ime znači, da je mož naroden, kar je temveč vredno, ker ni v šolo hodil, pa se zaveda bolj, kakor tisti, ki je mnogo hlač v šolski klopi raztrgal. Pa je tudi mož na pravem mestu, kar se tiče požrtvovalnosti v materijalnem obziru; posebno glede šole in napredka, Bog naj ga ohrani še mnogo let kot dobrotnika naši občini. Sploh smo zagotovljeni, da smemo biti po polnem zadovoljni z novim občinskim zastopom, ne bode se treba čeznj, oziroma čez župana pritoževati, kakor naši sosedje Borovničani.
V	zadnjem listu »Ljud. Glasu" je dopisnik iz Borovnice tamošnjega župana dobro opral, a kaj pomaga, ker se za las poboljšal ali prenare-dil n e bo. Sploh pa tudi ni lepo take slabosti po javnih listih na veliki zvon obešati, tem čast-neje bi bilo, ako bi se umazano perilo opralo doma, ker na tak način se pri ljudeh, ki so ta-cega značaja, kot župan v Borovnici, nič ne opravi. Čemu so ga pa volili? Ali nima Borovnica lepo število sposobnih mož za županski stol? Ali mora biti res za župana le bogataš?
Z Dunaja, 26. avgusta. (Pridelek poljedelstva v 1. 1882.) Ministerstvo za poljedelstvo je tudi letos izdalo natančno oficijelno poročilo, koliko se je pridelalo v 1. 1882. Iz omenjenega poročila posuemljemo najvažneje:
Vsa poljska površina, t. j. obdelanega rodovitnega polja, koja se je obdelovala, znašala je 10 179 799 hektarov; od teh spada na pšenico 1016 780, na rež 1 915 491, ječmen 1 018 965, oves 1 759423, koruzo ali turšico 343,478, krompir 985 073, na seno 3 036 798 hektarov. Ostalo se razdeljuje na druge poljske pridelke, n. pr. proso, sočivje, lan, peso i. t. d. Skupna vrednost ž e tve se ceni pri pšenici na 111 596 000 gld. Hektar pšenice je posredno veljal 7 gld. 11 kr., najdražje se je plačevala pšenica v severnih Ti-rolah po 9 gld. 98 kr. in na Solnograškem po 9 gld. 54 kr. hektoliter, najcenejše v zapadnej Galiciji hektoliter po 5 gld. 60 kr. Pridelalo se je pa pšenice 15 698 018 hektolitrov. — Žetev v rži je reprezentirala skupno vrednost 148 573 000 gld., in je veljal pomerno hektoliter 5 gld. 17 kr.; najdražji je bila na južnem Tirolskem, za hektoliter se je plačevalo 8 gld. 23 kr., najceneje v Bukovini s 3 gld. 48 kr. Pridelalo seje rži vkupe 28 976 917 hektolitrov. — Skupna vrednost znaša pa pri ječmenu 76 161 000 gld.; hektoliter ječmena veljal je posredno 4 gld. 20 kr. Južni Tirolci so ga najdražje kupovali, in sicer po 7 gld. 4 kr., najcenejše pa Bukovinci po 2 gld. 35 kr. Skupni pridelek znaša 17 251 435
čiuo Štefanijo, da podari 100 000 gld. v zidanje deželnega muzeja, ki ima hraniti vse znanstvene zbirke kranjske dežele, in Njegovo Veličanstvo naš cesar dovolil je, da se sme imenovati po presvetlem cesarjeviču ta deželni muzej Rudolphinum v stalen spomin na letošnje 6001etno godovanje.
Hranilnica je ob jednem izrekla, da se ima založiti v novem poslopji obrtnijski muzej, primeren tukajšnjim razmeram. Deželni zbor je v očigled takemu domoljubnemu činu obljubil daljših 100000 gld. iz deželnega zaklada; dalje tudi ljubljanska mestna občina nij zaostala ter je prispela po svojej moči, kakor i drugi rodoljubi in prijatelji polože dar na altar domovine.
Našemu deželnemu muzeji, ki se je z malimi sredstvi začelo, se odpira torej jako lepa prihodnjost in iskreno želimo, da bi se kmalu dvizalo v nebo veličastno to poslopje mestu v kras, deželi v čast in ponos. Bodi naj znamnje in živ spomenik domoljubivega mišljenja kranjskega prebivalstva, dom vede, učenosti in umetnosti, ki bi naj ne oživljal samo našincev ljubezen do prirode, deželne starožitnosti in zgodovine, U\r budil nrosveto in Mniko
hektolitrov. — Skupna vrednost ovsa znaša 92 356 000 gld., in se je za hektoliter posredno plačalo 2 gld. 87 kr. Najdražji je bil na Štirskem, po 3 gld. 69 kr., najcenejši v Bukovini po 1 gld. 88 kr. hektoliter; ves pridelek se taksira na na 32 272 424 hektolitrov. — Turšiča se ceni vkupno na 27 394000 gld., hektoliter je veljal posredno 4 gld. 94 kr. Najdražji je bila na južnem Tirolskem, in sicer po 7 gld. 29 kr., najcenejša pa v Bukovini, hektoliter po 3 gld. 69 kr.; skupni pridelek je brojil 5 539 012 hektolitrov. — Krompirja se je pridelalo za 229 541 000 gld., hektoliter je posredno veljal 2 gld. 67 kr.; najdražji je bil na Solnograškem, Štirskem in Kranjskem, veljal je hektoliter 4 gld., v Sileziji samo 2 gld. Pridelalo se je v tem letu krompirja 85 883 350 hektolitrov. Ko-nečno naj omenimo še pridelek v senu ali mrvi, ki se ceni na 293 022 000 gld., in je veljal meter-ski cent poprek 3 gld. 13 kr. Najdražje seno je bilo v našem cesarstvu v Dalmaciji po 5 gld., najceneje v vzhodnej Galiciji, veljal je ondu ineter-cent sena 2 gld. 25 kr. Pridelalo se je pa v 1. 1882. sena vsega vkupe 91 733 775 meterskih centov.
Letošnje leto žetev toliko kaže, da država naša izvozi pšenice pet in pol milijona in ječmena tri milijone metercentov. Ovsa in ječmena ne more letos Avstrija izvažati. Gledč tur-šice in krompirja kaže letina dobro, v sočivji srednje.	— k.
Iz Mostara, 5.avgusta 1883. Po dva meseca trajajoči suši vlil se je danes v veliko veselje našega kmetovalca blagodaren dež in oživel zopet vso naravo. Dež je pri nas v Ercegovini jako redka prikazen in vselej smo ga veseli, tim bolj, ker je tu vročina jako velika. Ako ne bi noči hladne bile, ne bi bilo mogoče tu prestati in tudi poljski pridelki ne bi okrevati mogli. Na polji vse lepo kaže in nadejati se je obilega pridelka. Tudi vino dobro zori in upamo, da bomo prav dosti tega božjega daru v klet spravili. Viuo je tu prav ceno, pijemo najboljše črno vino po 28 do 32 kr. liter. Tudi druge reči, razen govejega mesa, katerega pa z jagnjetino nadome-stujemo, so prav cenč. Sploh je tu življenje prav prijetno in razmere ugodne. Vsaki dan svira vojaška godba; veselic imamo obilo in povsod je mir. Tu ni nobenega strankarskega boja, vsi prebivalci smo v lepi harmoniji in zvesti Avstri-janci. Dasi so tudi tu vsi narodi zastopani, živimo vender prav po bratovsko. Turčini so se tudi že naše vlade navadili in veseli so, ker smejo svoje stare navade in svojo vero obdržati.
Danes zagrmeli so topovi z grada v znamenje, da so turški prazniki (ramazan) dokončani. Ta ramazan trpi 30 dni. V tem času zakoni Turku prepovedujejo mej dnevom, t. j. od 3. ure zjutraj do pol 8. ure zvečer, kaj vžiti, on ne sme niti jesti, piti in ne kaditi.
Tudi danes je bila v katoliški cerkvi v Mostam slovesna sv. maša, ker je danes baš pet let, kar so avstrijski vojaki v Ercegovino prišli. Maše udeležili so se vsi častniki, uradniki in vojaki.
Dne 1. avgusta 1.1. ustanovili so v Sara-jevem »Unionbanko". Šolske skušnje v Sara-jevem so dokončane. Pri teh skušnjah bili so navzoči tudi gospodje baron App el, Nikolič, vodja Kučera in vladni svetovalec Vukovič. Vsi so se o šolskem napredovanji prav pohvalno izrazili. Po dokončanih izpitih zbrala se je šolska mladina v konaku (vladna hiša), kjer so vojaške godbe svirale, in ekscelenca g. baron App el in g. Nikolič sta pridne učence obdarila. Tako se je končalo šolsko leto v največjo zadovoljnost in lepo nado na cvetočo bodočnost.
In zdaj sem ti, dragi »Ljudski Glas", nekoliko iz »nove Avstrije", v kateri ni nikakor tako slabo živeti, kakor se pri vas misli, poročal in zagotavljam te, da me zmerom jako razveseliš, kadar k nam dospeš. Tu te vsi, posebno kar je
T) RS TfroniPOir iolrA »»culi	\rat*	nom
Domače zadeve.
— (Deželni zbor kranjski) se snide v dan 10. t. m. in se nadaljujejo točke dnevnega reda zadnje seje.
— (Strašna toča) je v dan po Velikem Šmarnu potolkla ali deloma ali vse poljske pridelke v davkarskih občinah: Naklo, Strohinje, Huje, Klanec, Primskovo, Britof, Predoslje, Kokrica, Rupa, Suha, Tupalče, Viševk, Luže, Vele-sovo, Breg, Cerklje, Črešnjevek, Grad, Pešata, Šmartno, Goienji Bernik, Šlefanja Gora in Šent-urska Gora; vse te občine spadajo v kranjski okraj; dalje še naslednje davkarske občine: Stara Loka, Peven, Žabnica, Stara Oslica, Podjelovo Berdo, Koprivnik, Laniše v loškem davkarskem okraji.
— (Zdravstveno vprašanje našega mesta) čim dalj huje trka na duri. Zvečer je po celem mestu takov smrad, ki pohaja z ljubljanskega b&rja ali močvirja od žgane šote, da človek jedva sopsti more. In če k tej nepriliki prištevamo še nedostatek zdrave pitne vode, ker so vodnjaki napolnjeni s gnojnico, dalje kako se kanali odcejajo nad površjem Ljubljanice, patri-jarhalično odvažanje gnoja in blata iz stranišč in umeščenje nove tovarne za lim tik proge južnega kolodvora, kjer noč in dan kosti kuhajo, potem pač hvalimo božjo previdnost, da nas obvaruje epidemije. Tudi sortiranje kostij, ki širijo zdravji neizmerno škodljivi smrad, vrši naj se na posebnem prostoru, a ne sredi mesta, isto velja o cunjah. Javni organi naj bi pa strogo pazili na trženje s cunjami in kostmi, posebno pa na sortiranje naj bi obračali največjo pozornost.
— (Prepovedan izvoz.) Trgovinsko mi-nisterstvo je naznanilo našej trgovskej in obrtnej zbornici, da je izvoz svinjine in krač, Speha in klobas, ki so ainerikanskega proizvoda, v Nemčijo prepovedan. Vsled tega se imajo vsi tisti trgovci in mesarji, ki pošiljajo svinjino in enako blago na Nemško, s6 spričevali izkazati, da njihovi izdelki nijso od amerikanskih prašičev.
— (Ali smejo urarji prodajati žepne verižice?) To vprašanje je rešil te dni dunajski magistrat. Urarji ne smejo tržiti ali prodajati žepnih verižic. Pritožili so se namreč zlatarji in srebrarji v tem oziru zoper urarje, ki ob jednem s žepnimi urami prodajajo tudi verižice. Dunajski magistrat je rešil to pritožbo v tem smislu, da urarji nijmajo pravice prodajati žepnih verižic, in je tekoj necega slovečega urarja, ki je z uro vred prodal tudi verižico, kaznoval s denarno globo.
— (Naše služkinje) celo olikani gospodje oženjeni nazivljejo in ogovarjajo s „gospodična", seveda se to ne zgodi doma, ampak čestokrat na tujem kraji, posebno po gostilnicah. Ako grč hišna gospodinja ali njena dorasla hči s kršenco ali deklo na trg, ste obe — kakor bi inače biti ue moglo — »gospodični8. — Kam nas to dovede? Ali nijmamo kakšnega druzegaizraza? Kakor ne grč po nobenej pravici in ker je tudi nedostojno hlapcu reči „gospod“, tudi služkinjo ne sinemo nazivljati „gospodična“, kajti beseda gospa >n gospodična pomenite: gospodinja, veliteljica in nkazovalka.
— (Tatovi na starinarskem trgu; postreščki konkurenti našim starinarjem.)
V	noči od 29. do 30. avgusta t. 1. poskušali so neznani tatovi tri tukajšnje starinarske barake oropati. Razbili so ključanice, duri i. t. d , a vstopivši v barake niso nič vrednosti dobili in so prazni odšli. Bržkone so ti tatovi ljubljanske barabe. — Dalje se natn poroča, da nekateri tukajšnjih postreščekov (Dienstmann) našim starinarjem veliko konkurenco z nakupom in prodajo različnih starin delajo; tako starinarje, kateri morajo različne davke plačevati, jako oškodujejo
l	in sebe svoji pravi sM.bi odtegujejo. Ne samo dotični zavod, tudi policija bi morala tej nepriliki v okom priti.
— (Kranjska hranilnica) razpisuje za šolsko leto 1883/84 štipendijo v znesku 157 gld. 50 kr. za tiste dijake, ki se hotč posvetiti tehničnim študijam. Prošnje sprejema do 30. septembra vodstvo hranilnice.
— (Naš magistrat) potrebuje 120 sežnjev bukovih drv, po 24, 22 in 21 palcev dolzih; javna licitacija je v sredo 12. t. m. ob 10. uri dopolu-dne na magistratu.
— (Hmeljarski semenj v Žavcu.) Pred-sedništvo spodnještirskega društva priredi v Žavcu v dan 5. septembra prvi hmeljarski semenj. Upanje je, da pripeljejo kakih 2000 do 3000 centov hmelja na trg. Tržilo se bo vsako sredo in soboto. Savinjski hmelj daleč sluje in je znamenit posebno zaradi svoje izbornosti in obilice hmeljuate moke.
— (Le tako naprej!) Iz Ljubljane nam piše naš pohajkovalec to-le zanimivost: „V zadnjem „Glasu“ sem bral, da neke vrste tički grabijo po javnih lokalih „Slovenca“ in ga obrekujejo. Dostikrat sem se o tem sam prepričal. Ali več Vas bo zanimalo izvedeti, kako je nek znan lažinarodnjak Vaše čislano glasilo blatil in smešil v javnej družbi v Auerjevej pivarni. To je tisti izveličar poljedelskih eksperimentov na Kranjskem, kateremu ste dokazali, da nij pav, ampak sraka, ki se je šopirila s pavovim perjem. Menda ste se mu zaradi objave Schollmajerjevega pisma, v kojem je branil svoje duševno imenje proti plagijateiji, tako zamerili, da je še mene, kot znanega prijatelja Vašemu listu, razžaliti hotel. Toda jaz, ko sem videl, da je on in tovariši njegovi, mej kojimi je bil tudi „Clavierstimmer“ M., inočno „židane volje", sem molč6 krčmo ostavil, ker se ne spuščam rad z neotesanci v kako polemiko. Jedva pridem na cesto, je že vsa slavna družba za manoj planila. Vsi gredo za menoj in me z dovtipi razdražiti hotč. Ker mi ni bilo po samotni cesti vamo, podam se v kavarno misleč, da bo zdaj vsemu konec. A motil sem se, ker so tudi tij&. za menoj prišli in me pričeli zbadati. Odmaknil sem se jim tudi tu in učinil konec neprijetnostim. Pripetilo se mi je tudi, navadno ob sobotnih večerih, da so me stavci „Narodne tiskarne" le zaradi tega napadli, ker vedo, da sem prijatelj Vašemu listu. No, za te se ne zmenim dosti, ker vem, da jih njihov službeni položaj in odvisnost k ščuvanji zoper Vaš list spodbadata, o teh velja pregovor: „Kakor-šen gospodar, tak hlapec". Pišite tako neustrašeno kakor doslej tudi v prihodnje, nasprotniki bodo potihnili!" — (Ko bodo ti junaki spoznali, da smo za take napade prevlečeni s trdo in debelo slonovo kožo, se bojo vže naveličali rogoviliti. — Vredništvo.)
Drobtinice.
— (Gozdni požari na Ruskem.) Na Euskora uničijo na loto za pot ali šest milijonov rubljev narodnega promoženja gozdni požari. Posebno v severnih gubernijah na loto zgori 200 do 300 000 desetin gozdov. Tako jo bilo n. pr. 1. 1868. vpepeljenih gozdov na 300 kilometrov v razsežnosti po obeh straneh Nikolajske želozniee (Petrograd-Moskva). Navadno prouzročujo to požare zlobna roka, in vlada se na vso moč trudi, takemu pokončavanji narodnega imetja zaprečiti.
— (Grof Chambord t) Slednji Bourbonec, upanje francoskih logitimistov, se jo 24. m. m. preselil v večnost. Grof Chambord je umrl brez posebnega smrtnega boja, kor jo žo več ur pred svojo smrtjo
v	brezzavesti ležal. Grof Bardi, vnuk ranjkega, zatisnil mu jo oči. Grof Paine mu je podelil sveto olje. V tistem trenotku, ko jo pokojnik svojo dušo izdihnil, klečali in molili so vsi v gradu navzoči sorodniki okoli njegove postelje. Njegovo truplo peljejo jutri po noči skozi Ljubljano v Gorico, a ondu polože v ro-dovinsk- rakev. K pogrebu pričakujejo tudi 5 000 Francozov. Pokojnik je bil pošten, milosrčen in za človeštvo vnet mož. Bodi mu zemljica lahka!
— (Sultan in pesnik.) Najimenitniši in sloveči pesnik marokanski sedanje dobe je Sidi Ibon Sarki in živi v Fezu. Nedavno je poslal marokanskemu snltauu dolgo pesen, v katerej proslavlja vladarjeve čine, kreposti i. t. d. v jako lepih kiticah. Sultan mu
v darilo pošlje štiri — hlebce črnega kruha. V Maroki je namreč običajno največja čast za tistega, komur sultan pošlje hlebec kruha. Pesnika Iben Sarkija, ki se jo nadejal velicega denarnega darila, sultan menda nij preveč razveselil s temi hlebci, tor jo podari štirim rovežem. Čez nekaj dni pa izve, da jo bilo zapečeno v vsakem hlebcu sto cekinov. Kak obraz jo pesnik Sarki k tej prevari delal, si pač vsak bralec lahko sam misli.
— (Naj sevorniša železnica na svetu) bo želoznica Lulea-Ofotenfjord, katero so pričoli to poletje švedski inženerji meriti. Zadnja postaja bo v Lulea ob severnem morji.
— (Pohlevno.) Gospa: „Liza, nikakor ne morem dovoliti, da svojega ljubega sprojemljeto v kuhinji." —Kuharica: „Poljubujem vam roko, milo-stiva gospa; ali vidite, ljub moj je z kmetov in torej enmalo bojazljiv in novkreten, zategadolj bi ga
vi ne trpeli radi v — salonu."
— (Čolni dohodki v avstro -oger-s k i h deželah) so v prvih 5. mesecih t. 1. dosegli zdatno vsoto od 19 milijonov gold. Od te vsote pride na coluino v zlatu odrajtano 10,4 milijonov goldinarjev. Ostali znesek so jo ali v srebru ali v papirji z 19 procenti doklade plačal. Ako čolni dohodki enaki ostanojo, sme so za celo loto več ko 45 milijonov gold. računiti.
Tržne cene v Ljubljani
29. avgusta 1883.
Hektoliter banaške pšenice 9 gold. 15 kr., domače 8 gl. 12kr.; ječmen 4 gld. G kr.; rež 5 gl. 20 kr.; ajda 4 gl. 71 kr.; proso 5 gl. 36 kr.; tur-šica 5 gl. 60 kr.; oves 2 gold. 76 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gl. 90 kr.
Listnica opravništva.
Vedno nam prijatelji našega lista svetujejo, naj postane vsaj tednik. Radi bi jim vstregli, a razmere do zdaj ne dopuščajo, ker so mnogi naročniki z naročnino jako počasni. Ko bi vsi naročniki tako redno svoje dolžnosti do nas spolnjevali, kakor oni, ki tednik žele, niti ure ne bi pomišljevali, da se jim ustreže. Z novim letom bodemo vsakako tednik ustvariti skušali, a za letos ni več možno.
Ob enem prosimo vse one č. gosp. naročnike, ki so bodi si s preteklo ali tekočo naročnino še na dolgu, naj vendar enkrat novce vpošljejo, ker imamo i mi mnogo stroškov.	_________
Listnica uredništva.
G. P. R. v. R.: Nečastno bi bilo za nas, bojevat; : z onim surovim človekom. Naj zbada, kolikor mu dre vsaj se tako nihče zanj ne zmeni. Kar nam Vi on. pišete, nam je vse že davno znano, tudi to, ko je bil ■ «Elefantu» še »sekretar«. Resje, da ta služba ni
častna, a zanj pristojna. Vsaj veste kje.....brbec najrj >
brenči. Ako pa že želite, da se Vaš dopis ponatisne, šljite ga njemu, gotovo ga bo v svojem lističu ponatis ako mu pridenete par soldov za šnops.
I3 oprave k.
V 14. številki našega lista od 12. julija t. 1. pripe: 1 se je v članku »Delo domačih rok» neka pomota. ■ istem prostoru poročamo, da je okvire oken nove cer) Jezusovega srca izdelal kamnosek g. Feliks Toman. To ni istina, ker je to delo gospoda Petra Thomanna & Dunajski cesti. Isto velja tudi o stebrih in kapito ki drži kor.
Preselitev knjigoveznice.
Udano podpisani dovoljujem si naznaniti, da s * mojo dosedanjo knjigoveznico s Kongresnega trga pres na Stari trg žtev. 24 v hišo gosp. E- Holma jo združil z njegovo nad sto let ol>*toJ®oo kr goveznioo. Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovši priporočam se za izdelovanje vsakerfn^ga dela, ki spi v mojo obit. — Dalje imam zalo#0 pisalnega oroc in vse šolske priprave. Z odJi®'01 spoštovanjem
Fran Cežman,
knjigovez na Starem trgu štev. 14 v Ljubljani«
Kompanjon
se išče k gotovemu in dobremu podjetji. — Vloga 500 do 600 gold. — Natančneje se poizvž pri opravništvu ♦Ljudskega Glasu».
O. kr.
privilegij za zboljšanje šivalnih strojev.
I van
Ljubljana, Marije Terezije cesta, hotel „Evropa“.
Zaloga
lli sirojev
za rodovine in rokodelce, za rabo vsakršnemu potrebnemu šivanji. Izdelo-valnlca Strojevih stopal In posameznih delov. — Zaloga šivank, ovlrna ln olja. — Vsak pošten trgovec, šivilja in privatna oseba dobi proti prav malej doplačl na mesečne obroke v znesku S gld.
njegovim zahtevam primeren šivalen stroj; poroštvo dajem na pet let in zastonj poučujem. Tudi pri meni ne kupljene šivalno stroje popravljam.
jringiiiiiria
VALVAZOR
v štirih elegantnih zvezkih se cend proda. Kje? pove opravništvo «Ljud. Glasu.»
SHS35H52SBSa5B5BSHSa5t!5HS2SrsnsasaaSSH!raSB5VSHra5iS2SB5H5BSaE Posredovalni zavod za zasebna opravila in naznanila
Florijana Rogla
7 Hij-aTolja-ni, O-ospoaLsls:© valice št. *7
dovoljujo si naznaniti, da je pripravljen dijakom popolno oskrbo od 16 gold. na mesec in višje posredovati. — Tudi se priporoča za posredovanje posojil, kupovanj in prodaj itd. — Trgovski učenci, praktikanti in pomočniki se tudi po njegovem posredovanji dobro umeščavajo.
šasasasasasasasasEsasasasasHsasssasasasasasaEasEsasasasasasHsasi
Usojam sc naznaniti, da sem
gostilno „pri Metliškem vinu“
na. IBreg^u. štev. S
v najem vzel. Najboljša vina po 36 in 40 kr., okusna in cena jedila in dobro postrežbo zagotavljam mojim častitim gostom. Prosim torej mnogega obiskovanja moje gostilne. Tudi mrzla jedila, kakor klobase, prešut itd., in opoldanska hrana se tu dobivajo.
Z odličnim spoštovanjem
Andrej JPetelin.
FUTEB THOM1M
kamnosek na Dnnajskej cesti v Ljubljani
se priporoča za izdelovanje n a. grdoto n. 11*. kamnov, križev itd., pofienšl od 5 »«1*1 J« viSo ?fi vsako p.ono in tudi trlfidč. druzih kamnoseških del
» UlIJV.	 —	————	—	„	J---------------   J
gold. in više, za vsake cene, in tudi gledfi druzih kamnoseških Ker se Vseh svetih dan bliža, priporoča tudi za ta dan dotične svoje
LTO.V
VVVVVV'
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se častitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj 'izkazano zaupanje in priporočam prečastitim gg. trgovcem
svojo izvrstno urejeno
apreturo za sukno
slavnemu občinstvu pa svojo po polnem na novo osnovano
kemično spiralnico
v.k&terej se nerazparane možke in ženske obleko, obleke za plese in vizite, gali, tapecirarsko blago, pregrinjala z vsemi okraski, ne da se tisti zmanjšajo ali pa zgubč prvotno barvo in obliko, lepo očedijo. Isto tako se lepo očedijo obleke od baržuna in raznega blaga, plašči, janke, katere so obšite s črkami ali kožuhovino, uniforme z baržunastim okrašenjem ali vezenjem, aVo so so pomečkale, oprašilc ali po dežju oškodovale, tudi ako so se onesnanio s firnežem ali črnilom. Zastori se sprejmo pri meni za pranje in s„ potem nategnejo, kakor so bili prvotno, jako lepo, ne da se raztrgajo, — v
mojej
licnej Viariarljl
sprejema se različno blago iz *vilc, bombaža ali pa pomešano, čipke vsake vrste, rute s krepona, pregrinjala, tapecirarsko blago, blago s pliša, damasta in ripsa. Tudi se pobarvajo različne obleke za gospode in gospč, ženski paletoti in deževni plašči, ne da Se isti razparajo ali pa da postanejo manjši, v vsakej barvi, katera se i<>li.
Za mnogobrojna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Toslp
Poljanski nasip, Ozke ulice štev. 4 v Ljubljani.
ti	n >r\rS
JPfT’ Brez to varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d.r. Us/Taličvi.
je odločno najboljšo zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zopet trganje po dr. Ma-liču“ a zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 60 kr.
Zahvala.
Gospodu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protlnski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prlsrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Fran	posestnik	v	Šmarji p. Celji.
Planinski zeliščni sirup kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuliljevo (Dorsch)
olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramorc, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
no smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, olrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri ..samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
GTr^ltnn3trinJCnfvlLnpJLnfvltjin-lhiipLiint^CrTrJLnfnrJCnr«J 3
m*
ml
Bratov Koslerjev
pivo v steklenicah
priporoča
v zalojčklli po 25Ib 50 steklenic
A Maf■tJiMJam
?D GTrJ Cn ?0 GTrvl En t?Tfvl DTrvl tTTrJ CT r0 Ln nJ tjT GTnJ GTtrTrvl Di CrTrD EH ?J CPTrJ CFiTJ IjTrO GTrvl CTrJ ErTrJ GTrJ tH T CnrO CiTnl CrTrO CnTJ Erj GTn]
S
Ji
i
Med. in kirurg.
dr. Jul. Schuster
ženski in otroški zdravnik, porodišar,
ordinira od 9. do 10. in od 3. do 4. ure
v Kohlerjevej hiši, II. nadstropje,
j lp]	tik	Hradecky-jevega mostu.	[gn
ZJOp W TJ-toog'© brezplačno.	fHrrr
A