OB TEDNU OTROKA
Pionirski besedi velja večkrat prisluhniti
Čeprav na začetku malce resno, a kasneje radoživo, je bilo tudi letošnje srečanje viških pionirjev z predsedni-kom občinske skupščine Petrom Vrbuncem in predstav-niki družbeDopoUtičnih organizadj, izjemnu prijetno. Uvodoma je pionirje-predsUvnike 7 pfonirskih odredov Peter Vrhunc pozdravil in se jim zahvalil za njibovo raznovrsloo in uspešno delovanje, pa najsi bo pri izpol-njevanju šobkih obveznosti, v slevilnih pionirskih dejav-nostih, na kultnrnem in športnem področju, pa še kje. Ob tej priložnosti jim je tudi v prihodnje ponudil v imenu občinske skupščine in njenih organov ter drugih organi-zacij vso podporo in pomoč.
Da se le te zavedajo in jo znajo še kako ceniti, je povedala pionirka Sonja Slabe iz Horjula. Kaj vse so v minulih letih storili, kje vse so bili aktivni, za kaj vse so namenjali svoj trud in voljo, kako so se srečevali z drugimi vrslniki od Lajkovca do Bratislave, kako so se pomerili v znanju in aktivoostih z drugimi pionirji - pa
ieraur velja še posebej izpostaviti 6 kipcev Pionirja ku-rirčka, ki so jih »prislužili« (od 68 slovenskih šol je ta kipec prejelo le 14 šol) . . . »Obljubljamo vam, da bomo aktivni tudi pri akciji četrtega ljubljanskega samoprispev-ka, saj se zavedamo, da smo prav s pomočjo dosedanjih pndobili tudi v naji občini tako lepe in sodobne pogoje za učenje. In naj ne pozabun, da povem, da je naše delo uspešno tudi vsled dobre pomoči naših mentorjev in občinske Zveze pnjatcljev mladine«.
In kot je že navada, da ob tem tradicionalnem spreje-mu ob Tednu otroka pionirji pokažejo kaj so naredili, so tri pionirke Sonja Slabe iz Horjula, Katja Snoj iz Dobro-ve in Sandra Hvalič iz Vrhovc poklonile predsedniku
skupščine nekaj izdelkov, ki so jih pionirji naredili pov-sem sami in seveda za darilo izbrali najlepša.
V programu pa je beseda tekla največ o tistih zadevah, ki jim pionirji namenjajo najvei pozornosti. Kar razkle-petali so se ob skrbi za okolje, bili do nemarnega obnaša-nja kntiini in povedali, kaj vse bi se še dalo napraviti, da bi bolj zdravo in lepte živeli. In prav je tako, je dejal nekdo, saj ste nam vi najmlajSi lahko marsikdaj s svojim ravnanjem tudi za vzgled. Davorin je predsednika, ki je lovec, vprašal kako je z ohranjanjem ravnotežja v naravi, pionir iz šole Franc Leskošek-Luka se je zapletel v živa-hen »športni« pogovor s sekretarjem Zveze borcev NOV Milošem Rutarjem, že dolgoletnimi obiskovalci Pacuga so vrsto koristnih pobud namenili ohranjanju letovišča z željo, da se bi letovanja udeležilo še večje število njihovih vrstnikov, saj vendarle je Pacug tako naš, pionir iz Zavo-da za slepo in slabovidno mladino je z veseljem povedal, kako zelo se veselijo izgradnje zdravilišča na Rakitni,
kjer jim bo omogočena zimska rekreadja, mladi Horjul-čani so povedali kako skrbno čistijo spomenike NOV in zapisali bi iahko še marsikaj.
Pa naj zaključimo s pisanjem, da tudi najmlajSi budno in skrhno spremljajo življenje v katerega so vstopili, da jim velja marsikdaj še kako prisluhniti, saj s poštenim in kritičnim odnosom skušajo v okviru svojih moči mnogo prispevati, pri čemer so uspešni in zadovoljni in nenavse-zadnje znajo tudi ceniti prizadevanja starejših. In prav je, da se o vsem tem z njimi pogovarjamo večkrat in to vsi, zatorej sretanja naj ne bodo namenjena zgolj času ob Tcdnu otroka.                   . ¦ -  .
J. DOMITROVIČ