Po napadih na dr. Gstettneria: protest Smolleta pri Avstrijskem tiskovnem svetu Državni poslanec Karel Smolle je v pismu z dne 28. januarja 1988 Avstrijskemu tiskovnemu svetu ostro protestiral proti sramotnim napadom urednika celovške Kronen Zeitung Gerharde Stichaunerja na univerzitetnega profesorja dr. Petra Gstettnerja. Faksimile Smolleto-vega pisma objavljamo na strani 2. MoPZ „Kralj Matjaž“ ni izdal samo svoje prve kasete („Tam kjer se čuje z gaja“), temveč si je nabavil tudi nove obleke. Preteklo soboto se je v pliberški Schwarzlnovi dvorani predstavil v novi „uniformi“. Prireditev je služila predstavitvi kasete. Nastopili so še „Mlada Podjuna“ (slika spodaj), družina Lipuš in „Trio Libuče“. Poročilo bomo objavili v naslednji številki. Drage bralke, dragi bralci! V začetku leta smo Vam obljubili, da bomo letos, v 40. letu izhajanja Našega tednika, izvedli nekaj sprememb. Zavedamo se, da nobena ustanova ne more uspevati brez inovacij. Že doslej smo dokazali, da smo pripravljeni upoštevati inovacijske zahteve. V zadnjih letih je bilo več večjih sprememb, tako v zvezi z vsebino časopisa kakor ■tudi v zvezi z njegovo zunanjo ter notranjo obliko. In če bi se — po temeljitih raziskavah — izkazalo, da ta ali ona sprememba ni bila optimalna, jo bomo seveda popravili. Tokrat imate prvič pred sabo številko „nt“ z dvobarvnim Tednikovim magazinom. V bodoče naj bi Tednikov magazin izhajal vsak prvi te- den v mesecu. Seveda bi ga radi večkrat izdajali, toda, kakor veste, denarja pač povsod primanjkuje... Potreba po takem Tehnikovem magazinu je stara. Mnogo naših bralk in bralcev pogreša namreč poročila za gospodinjstva, praktične nasvete za kuharice in kuharje, informacije o davčnih in drugih pravnih zadevah, prispevke o raznih dosežkih na področju tehnike, pa tudi o sosednjih in tujih krajih, ki bi se jih splačalo obiskati. Poleg tega smo zanemarjali redne informacije o zanimivih knjigah in ženskih vprašanjih, medtem ko primernih črtic v zadnjih letih sploh nismo več objavljali. Z novim mesečnim magazinom skušamo te vrzeli vsaj nekoliko napolniti. Da bi nam to uspelo, za to se bomo vsi pošteno potrudili. Sicer pa Vas iskreno prosim, da nam pišete. Hvaležni Vam bomo za vsako misel, kritiko ali pohvalo. S prisrčnimi pozdravi mag. Janko Kulmesch, glavni urednik Politika STRAN q Torek, Ć. 2. februarja 1988 STRAN q Torek, O 2. februarja 1988 Politika Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Ministrica dr. Hilde Hawlicek na pamentarno vprašanje Karla Smolleta „Asistenčni učfeli mora imeti izobrazbo tudi/ slovenščini“ Na nedavno parlamentarno vprašanje našega državnega poslanca Karla Smolleta v zadevi predvidenih asistenčnih učiteljev je ministrica dr. Hawlicek odgovorila, da mora ta učitelj imeti posebno „jezikovno izobrazbo tudi v slovenščini“. Nadalje je poudarila, da naj bi uvedba asistenčnega učitelja omogočila pedagoške prednosti „za vse učence“. — torej ne samo za neprijavljene, kakor to želijo Reinprecht in njegovi somišljeniki. Sicer pa je izrazila svoje upanje, da bi prišlo do skupne rešitve s Slovenci. „Gotovo pa bo že konec februarja ali okoli 10. marca prišlo do vložitve zakonskega predloga o novi ureditvi dovjezične šole,“ tako Smol le v ooaovoru z Našim tednikom. Še isti dan, ko je Naš tednik poročal o pliberškem krajevnem napisu, katerega je Raiffeisen kratko malo s plotom ogradila, je cestna uprava ukrepala in prestavila napis. Zdaj je pliberški krajevni napis, ki je sicer samo enojezičen, spet viden in spet „v lasti javnosti“. Izid občinskih volitev v Gradcu je bil nedvomno presenetljiv. Presenetljiv predvsem zato, ker je ÖVP — kljub kandidaturi liste „Fischer Wind“, ki jo je vodil dr. Richard Piaty, nekdanji poslanec štajerske ÖVP v zboru zveznih dežel — se uspelo uveljaviti; da, po „zaslugi" volilne aritmetike je pridobila celo mandat in jih ima sedaj 19 (oz. 31,9% glasov). Mandat so pridobili tudi socialisti (25 oz. 42,5%), kar je bilo tudi pričakovati: njihov glavni kandidat dr. Stingl si kot župan ni privoščil večjih napak in se je zato tembolj prikazoval v luči dobrohotnega nadstrankarskega „občinskega očeta“. O Zeleni alternativi na žalost ne moremo poročati, da bi bila uspešna: zgubila je glasove in dva mandata; sedaj ima samo še dva oz. 4,9% glasov. Druga zelena stranka (VG) je dosegla 0,7% glasov in je še samo vprašanje časa, kdaj bo docela izdihnila. Pri glasovih pa so pridobili komunisti (1 oz. 3,1%), medtem ko je „Frischer Wind“ dosegel 3 mandate (3,5%). Kljub temu so Piaty in njegovi konservativni somišljeniki precej razočarani, ker jim ni uspelo, da bi vzeli ÖVP glasove in mandate. * Vzeli pa so glasove in mandate Haiderjevi FPÖ. To je seveda moralo šefa svobodnjakov hudo prizadeti: četudi se je Haider še posebno ognjevito vključil v graški volilni boj, o rezultatu, da bo v novem občinskem svetu imela FPÖ dva odbornika manj (7 oz. 11,8%) kakor doslej, gotovo ni sanjal. Dobro se še spominjamo, kako je Haider pred volitvami netil vzdušje proti delavcem iz drugih držav, češ da nam baje jemljejo kruh. Ali kako nediferencirano je napadal obe večinski stranki, v žargonu, ki močno spominja na rjave agitatorje pred 50 leti. Uporabljal je mdr. besede kakor „morsche Altparteien“ ter „Gaunertum“ — obiskovalci njegovih volilnih zborovanj pa so mu ploskali s smehom na ustih ter sovraštvom v srcu in na jeziku. * Nadvse razveseljivo, da Haider kljub temu ni uspel. Prav tako razveseljivo pa je tudi dejstvo, da so pri ÖVP tokrat uspeli ljudje, ki so se Haiderju in njegovim potencialnim partnerjem v ljudski stranki sami precej jasno postavili po robu. Naj v tej zvezi omenim novega generalnega sekretarja Ku-kacko, ki se je že pred volitvami razveseljivo jasno distanciral od Haiderjevih populističnih in demagoških izjav. Predvsem pa bi izpostavil glavnega kandidata graške ÖVP podžupana Edeggerja. Ta je v prvem televizijskem intervjuju po končanih volitvah poudarit: „Zelo sem vesel, da je Haider doživel v Gradcu svoj veliki poraz ravno v letu, ko se spominjamo žalostnih dogodkov okoli an-šlusa.“ * Graška ÖVP je s tem dokazala, da s prepričljivo distanco od nemškonacionalne in faši-stoidne miselnosti uspeš celo v okolju, ki ima „bogato“ nacistično tradicijo. Tako je Gradec znan (in pri marsikaterem še vedno priznan) kot „Stadt der Volkserhebung“. Nadalje uspevajo predvsem v Gradcu razne študentske organizacije, ki mdr. javno propagirajo priključitev Avstrije k Nemčiji. In tudi „Aula", zloglasno glasilo združenja svobodnjaških akademikov, ima svoj sedež v štajerski metropoli. * Pri nas na Koroškem pa večinski stranki še vedno mislita, da brez kapituliranja pred nemškonacionalnimi zahtevami ne moreš uspeti na volitvah. To velja za SPÖ ter zlasti še za ÖVP. Bojazen, da bosta tudi pri naslednjih deželno-zborskih volitvah nastopali tako kakor doslej, je upravičena. Da lahko s tem samo zgubita ugled in glasove, ju sploh ne moti. Geslo njune politike je očitno: Raje za Haiderja in KHD umreti, kakor po graški poti uspeti... Smolle dalje: „Za nas to pomeni, da moramo imeti pripravljen lasten zakonski predlog, ki bi ga lahko vložila Zelena alternativa.“ Zato je Narodni svet predlagal prejšnji petek v pismu Zvezi slovenskih organizacij, da obe osrednji organizaciji še ta teden skličeta sejo koordinacijskega odbora in se domenita za skupen zakonski predlog. Tako bi po potrebi tudi ta zakonski predlog postal predmet parlamentarnih razprav. Kakor nam je naš državni poslanec Karel Smolle nadalje povedal, bo v okviru parlamentarne razprave na vsak način prišlo do ustanovitve posebnega pododbo- ra parlamentarnega odbora za šolstvo, v katerem bodo prišli do besede predvsem strokovnjaki. Poleg tega bodo imeli tudi zastopniki Slovencev možnost, da pojasnijo na posebnem parlamentarnem hearingu svoje konkretne predstave o novi ureditvi manjšinskega šolstva. Vrhu tega si bodo parlamentarci večinskih strank na kraju samem ogledali, kako funkcionira dvojezična šola v sedanji praksi. Kakor je zgoraj omenjeno, je Karel Smolle pred nedavnim postavil ministrici Hawlicekovi nekaj parlamentarnih vprašanj. Mdr. jo je tudi vprašal, ali bodo pri asisten- čnih učitelji upoštevali — pozitivne — izkušnje, ki so jih dobili na Dunaju v zvezi z asistenčnimi učitelji za otroke t. i. „tujih“ delavcev. Dunajski sistem asistenčnega učitelja vsebuje tri pogoje: Prvič dolgotrajno in intenzivno izobrazbo za oba učitelja, drugič razredni učitelj je samo eden, tretji pogoj pa je, da se asistenčni učitelj vključi šele potem, ko obiskuje skupen razred najmanj sedem otrok „tujih“ delavcev. Ministrica Hawlicekova na to vprašanje še ni vedela konkretnega odgovora. „O tem, kako naj bi izobraževanje asistenčnih učiteljev konkretno izglodalo, se bo treba še posvetovati,“ tako ministrica za pouk, šport in umetnost. * * * Medtem so koroška ÖVP, KHD in Haider že ostro nastopili proti Dunaju, ker „ministrstvo noče upoštevati pedagoškega modela tako, kakor so se zmenili predsedniki treh strank 18. novembra 1987“. Predvsem kritizirajo to, da Znani časnikar Wolf in der Maur je dejal, da brez člena 7 ne bi bilo podpisa avstrijske državne pogodbe in s tem tudi ne demokratične Avstrije. Vrhu tega velja načelo, da se morajo izpolnjevati Pogodbe, ki se podpišejo. Zato je, tako Wolf in der Maur, interes in dolžnost vse Avstrije, da izpolni vse svoje dolžnosti do narodnih skupnosti. Wolf ip der Maur je delal, da slovenska narodna skupnost na Koroškem še zdavnaj nima vseh zagotovljenih pravic, določeni krogi pa skušajo jim jemati še te. Avtor Thomas Pluch je bil v osnutku ministrstva ni zapisano obvezna delitev pri številu sedem ter da je asistenčni učitelj samo pomožni učitelj, ne pa razredni. Scheucher in KHD sta že napovedala poseben zakonski osnutek. HAK zahteva dvojezične napise Hrvaški akademski klub je v posebni tiskovni izjavi poudaril, da je treba sedaj končno rešiti tudi vprašanje dvojezičnih napisov na Gradiščanskem. „Po odločitvi ustavnega sodišča z dne 12. decembra 1987, ki pravi, da velja hrvaščina poleg nemščine kot drugi uradni jezik, bi moralo biti pravzaprav samoumevno, da pride takoj do postavitve dvojezičnih topografskih napisov.“ Nadalje izjavlja Hrvaški akademski klub: „V tej zadevi bi morali sedaj postati iniciativni tudi zastopniki in organizacije gradiščanskih Hrvatov. mnenja, da je na Koroškem KHD postal organizacija državnega pomena, ki s svojim vplivom prisili demokratične stranke, da izpolnijo vse zahteve nemških nacionalistov — v škodo slovenske narodne skupnosti. „KHD sicer vedno poudarja, da je Slovencev zelo malo, kljub temu pa se te manjšine izredno boji,“ tako Pluch. Predsednik KHD-ja Feldner je spet govoril o tem, da Koroška ne bo dopuščala reševati manjšinska vprašanja na Dunaju. „Tafel-sturm“ da je bil posledica „oktrui-rane“ odločitve na Dunaju. Danes, tako Feldner, stojijo vsepovsod [J PISMA BRALČEVO Prava verodostojnost Ko diskutiramo o šolskem vprašanju, se mnogokrat zdi, da je za nas Slovence samo potrebno, da svoje otroke prijavimo k dvojezičnemu pouku in je s tem nekako že vse urejeno. Zadovoljni smo — in z nami tudi veliko dvojezičnih učiteljev — da je število prijav zadnja leta lepo naraščalo. S kakim znanjem slovenščine pa otroci prihajajo v šolo, pa je, kakor se zdi, tudi že pri naših osrednjih organizacijah nekako postalo stranska zadeva. Glavno, da je veliko prijav. Ali si s takim samozadovoljstvom ne kopljemo sami groba? Kajti kar radi pozabljamo, da je treba z našimi otroki že od vsega začetka govoriti slovensko. Vedno manj otrok, ki so prijavljeni, se je naučilo slovenske materinščine doma. Neki udeleženec demonstracije na Dunaju je povedal, da po južni Koroški dvojezični napisi. Dv. sv. dr. Valentin Inzko je popravil to izjavo in povedal, da so po organiziranem „Tafelsturmu“ postavili doslej le 60 dvojezičnih krajevnih napisov, da pa je prvotno bilo predvidenih 202. Feldner je tudi ostro nastopil proti bogoslužnemu jeziku v cerkvah. Nemščina je po njegovem mnenju v cerkvi zapostavljena, zato je zahteval še več nemških maš. Očitno bo po šolstvu Cerkev naslednji cilj nemškonacionalnih oz. KHD-jevskih napadov. Oddajo je neki poslušalec motil z deloma zelo nacionalističnimi izjavami. Mdr. je odklanjal dvojezične napise na Koroškem zato, ker jih „tudi v Jugoslaviji ni“. S tem je potrdil, da so v Avstriji in na Koroškem predsodki in sovraštvo proti drugim narodom še danes močno prisotni. naj naslednjo demonstracijo organiziramo proti nam samim, ker je pač le malo otrok, s katerimi govorimo slovensko. Kaj nam pomaga, če se demonstracije udeležujejo starši-Slo-venci, ki pa s svojimi otroki ne govorijo več slovensko ali pa morda samo tedaj, kadar jim je nerodno? Neka slovenska mati je na tej demonstraciji tudi pravila, da je na šoli, ki jo obiskuje njen otrok, sicer veliko prijav v prvem razredu, da pa samo njen otrok govori slovensko. Ista mati je tožila, da v Celovcu večkrat srečava družino nekdanjega voditelja koroških Slovencev in sliši, da se med sabo pogovarjajo samo nemško in da vnuki sploh nočejo obiskovati slovenske gimnazije. Sin pa v nekem slovenskem časopisu ostro napada Grilca in Smolleta, da klečeplazita ... Predsednik SPZ je nekoč lepo zapisal, kako da spoznamo verodostojnost koroškega Slovenca. Namreč po tem, kakšen je njegov pogovorni jezik v družini. Te verodostojnosti pa je vedno manj. Zato začnimo še z eno dodatno akcijo — pod geslom: Narodni voditelji, slovenske družine, bivši gojenci Slovenske gimnazije in drugih slovenskih šol! Govorimo s svojimi otroki po domače, po slovensko! FRAZE (naslov uredništvu znan) 17. februarja pogovor z Löschnakom in Neisserjem V sredo, 17. februarja 1988, je spet predviden pogovor med ministroma dr. Löschnakom in dr. Neisserjem ter zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. V ospredju pogovora bodo vprašanja v zadevi dvojezičnih otroških vrtcev, dvojezične akademije, televizije ter subvencij slovenskim ustanovam. Wien, 28. Jänner 1988 An den österreichischen Presserat Schreyvogelgasse 3 1010 Wien Betreff: Beschwerde gegen Kolumne von Herrn Gerhard Stichauner Ich wende mich im Zusanmenhang mit der Kolumne des Herrn Gerhard Stichaunsr, veröffentlicht in der "Kärntner Krone" vom 24. 1. 1988 Nr. 9939 Seite 8 an den österreichischen Presserat und ersuche meiner Beschwerde wie folgt statt zu geben. Herr Stichauner schreibt unter dem Titel "Peter Savonarola" unter anderem: "Gstettners Arroganz ist längst schon unerträglich. Doch es gibt eine Erklärung für seine Primitivformeln: Herr Professor belieben selbst ein Faschist zu sein." Der Vorwurf "Faschist" stellt meines Erachtens den Tatbestand einer schweren, persönlichen Beleidigung dar, darüberhinaus verbreitet der Artikelschreiber offenbar zür eigenen Absicherung sogar Unwahrheiten. Im Bezug auf Gstettner schreibt Stichauner: "Die Kärntner Schulfrage ist diesem Mann, den neuerdings auch Slowenen-Organisationen als "Vergifter des Klimas im Lande bezeichnen". Dazu wird eindeutig klargestellt, daß ihn keine slowenische Organisation -einer stehe ich selbst als Obmann vor - so bezeichnete. Als besonders übel betrachte ich die Tatsache, daß wiederholt zwischen Peter Gstettner und Savonarola ein Konex hergestellt wird, und ein möglicher Tatbestand der Verhetzung vorliege. Ich ersuche daher, daß der österreichische Presserat gemäß seinen Satzungen vorgeht und meiner Beschwerde gegen den Artikelschreiber, der durch seine unverantwortliche Schreibweise dem.Ansehen des österreichischen Journalismus groben Schaden zufügt, recht gibt. Faksimile pisma ^ vo^Ugli^e/ Hochachtung Karla Smolleta Avstrijskemu /(/ tiskovnemu svetu v zadevi Stichauer NRAbg ari Smolle Po graški poti... Cerkev naslednji cilj KHD-ja V televizijski oddaji „Feindbilder“ so minulo sredo ponoči diskutirali tudi o predsodkih nemško govorečih Korošcev do njihovih slovenskih sodržavljanov. Predsednik KHD-ja Feldner je mdr. masivno napadal slovenski bogoslužni red v naših farah. Politika Južna Tirolska: več nemških in ladinskih oddaj v RAI V četrtek, 21. januarja, je italijanska državna radijska in televizijska družba RAI v Boznu predstavila izboljšave za Južne Tirolce in za Ladince. Te izboljšave veljajo že od 9. januarja naprej. Nemški programi bojo letno dobili dodatnih 626 oddajnih ur, ki jih bojo vrinili dnevno v dopoldansko in popoldansko oddajno pavzo. Nedeljski oddajni čas ne bo spremenjen. V radijskem programu bo več informacijskih oddaj, v naslednjih tednih pa bojo izdelali točen urnik dodatnega oddajnega časa. Ta urnik pa bojo oblikovali po željah poslušalcev in od aprila naprej bojo postopoma uresničevali novi program. Nova ureditev (konvencija) pa bo velikega pomena tudi za Ladince: njim je odmerjeno dnevno četrt ure televizijskega sporeda v iadinščini in prve ladinske televizijske oddaje bojo v približno pol leta pripravljene. V konvenciji, pogodbi, med družbo RAI in državo Italijo, je tudi dogovorjeno, da bojo južnotirolski nemški televizijski dnevnik odslej producirali v Boznu in ga od tam vključili v oddajno mrežo, mednarodna in vsedržavna poročila in reportaže v nemščini pa bojo še naprej oskrbovali iz Rima. Dodatno k že obstoječemu televizijskemu studiu bojo v Boznu uredili novega. Zavedajo pa se odgovorni, da vseh dogovorjenih inovacij brez ustrezne personalne in kadrovske odločitve ne bo mogoče uresničevati. Zato računajo s tem, da bo zato treba v redakcijah in v tehničnem oddelku zvišati število sodelavcev za približno 40 oseb. Koordinator nemško govorečih programov pri RAI Franz von Walther pa je še izjavil, da bo s Kako se kai razvijajo načrti, da bi Slovenci in Hrvati dobili lastne televizijske oddaje, smo te dni hoteli zvedeti od odgovornih mest na Dunaju. Ker sta bila generalni intendant Podgorski in generalni sekretar ORF-a Zeiter zadržana, je na naša vprašanja odgovoril medijski referent Rudas. Dejal je, da bojo še pred poletjem obravnavali v kuratoriju načrte za manjšinsko televizijo, ki jih je izdelala zadevna projektna skupina. Za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate so predvidene redne televizijske oddaje. Kaj pomeni In kaj pri ORF-u? „redne“, Rudas ni točneje definiral in tudi o časovnem obsegu ni hotel ničesar povedati, ker da noče prejudicirati načrtov projektne skupine in razgovorov v kuratoriju. Poudari! pa je medijski referent pri ORF-u, Rudas, da bo po tehnični plati najkasneje maja letos vse urejeno in da tudi s kanali ter frekvencami, na katerih naj bi oddajal ORF slovenske in hrvaške programe, ni težav. To da velja tudi za radijske programe, ki naj bi tudi bili razširjeni. V tej zvezi je Rudas poudaril, da se zaveda, da bo v primeru razširitve in popestritve programov za narodne skupnosti seveda treba povečati število osebja. Slovenski znanstveni inštitut Termini naslednjih seminarjev in tečajev Seminar: Tehnika zunanjetrgovinskega poslovanja. Ob torkih, 9., 16. in 23. februarja 1988, 8.00—17.30, hotel Obir, Železna Kapla Seminar: Bančni sistem in sistem financiranja v Avstriji. Ponedeljek, 22. februarja 1988, 9.00—16.30, Mladinski dom SŠD, Mikschallee 4, 9020 Celovec Seminar: Naloge in pravice poslovodij družb z omejenim jamstvom. Ponedeljek, 21. marca 1988, 9.00—13.00, Mladinski dom SŠD, Mikschallee 4, 9020 Celovec Seminar: Gospodarske, družbenopravne in davčne osnove podjetniškega delovanja in udeležb v Avstriji. Ponedeljek, 11. aprila 1988, 9.00—17.00, Mladinski dom SŠD, Mikschallee 4, 9020 Celovec Tečaj: Poslovna slovenščina 1/1, ob torkih — pričetek 2. fe- bruarja 1988, 17.00—18.30, Posojilnica Pliberk, prostori Alpetoura Tečaj: Slovensko strokovno izrazoslovje s področja zadružni- štva in bančništva; ob torkih — pričetek 16. februar 1988, 16.30—18.00, Zveza slovenskih zadrug Prosimo, da se za seminarje pismeno prijavite do 5. februarja 1988, za jezikovne tečaje pa čimprej. sedanjimi izboljšavami (tehnično in personalno) možno standard in nivo lastnih oddaj kar se da približati nivoju sosednjih nemškojezi-kovnih radijskih in televizijskih ustanov. Poleg tega pa bojo sodelovanje z njimi in z lokalnimi kulturnimi ustanovami še okrepili. * Toliko ta, za Južne Tirolce in za Ladince tako razveseljiv razvoj. Omeniti je tudi treba, da se zaradi teh izboljšav nihče ni razburjal, češ, da je zaradi tega bil okrnjen večinski narod v državi, Italijani. Pri nas na Koroškem pa zaradi skromnega oddajnika zganjajo tako polemiko. Če se kdo v Italiji ali na Južnem Tirolskem huduje nad uslugami Južnim Tirolcem, so to fašisti. Zborovanje v Mladinskem domu Zborovanje ZSO in Komiteja pod geslom „Skupno za skupno šolo“ se je v nedeljo udeležilo okoli 350 ljudi. Tema debate: osrednji organizaciji naj v šolskem vprašanju na vsak način postopata skupno. V uvodnem referatu je Mirko Wakounig še enkrat obrazložil pedagoški model. Ludvik Druml pa je razjasnil pravno plat šolske diskusije. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je v svojem govoru poudaril, da ZSO ne bo pristala na ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih. Wieser meni, da predlogi dr. Grilca, torej NSKS za 90% odgovarjajo vmesnemu poročilu komisije strokovnjakov, za ostalih 10% pa bi morali najti še ta teden skupno pot. Pri diskusijskih prispevkih je prevladovala želja po skupnosti. Tajnik ZSO Sturm je v povzetku diskusije povedal, da bo ZSO v bodoče v smislu interetnične solidarnosti pri vseh pogovorih prepustila eno mesto zastopniku nemško govorečih demokratov. Sprejete so bile tudi resolucije, v katerih zborovanje odklanja pedagoški model in poziva avstrijsko javnost, naj se solidarizira s koroškimi Šlovenci in nemško govorečimi demokrati. V nadaljnjih dveh resolucijah je zborovanje izreklo solidarnost Petru Gstettnerju, pozvalo sindikat časnikarjev, naj končno napravi vse, da se prenehajo nekulturni napadi na Gstettnerja, in solidarnost z avtorji prepesnjene koroške himne, ki jim zaradi tega po napačnem pojmovanju paragrafov grozi kazenski postopek. STRAN Torek, a'6 — z aipi. irg. proi. Francem Brežjakom G . mm N AS se je pogovarjala Heidi Stingler S T Naš gost NAŠ TEDNIK: Prof. Brežjak, vodili ste tri dvojezične abiturienl-ske tečaje na Trgovski akademiji-Kakšen pomen ima po vašerf mnenju gospodarska izobrazb^ za slovensko narodno skupnost? PROF. BREŽJAK: Prepričan sem, da je glavni problem slovenske narodne skupnosti ta, da je gospodarsko odvisna od večinskega naroda. Slovensko gospodarstvo bi moralo že po vojni začeti z ustanavljanjem lastnil1 podjetij in bi tako lahko profiliralo v času konjunkture. Če bi na primer dobili v roke tovarno Obir že po Trenutno se mi zdi, da za ustanovitev tehnične izobraževalne ustanove niso najboljši pogoji. Smiselna in potrebna pa bi bila ponudba tehnične in gospodarske izobrazbe na Slovenski gimnaziji. vojni in ne šele leta 1980, danes to podjetje ne bi bilo nujno odvis; no od državnih subvencij, ker bi s1 v času visoke konjunkture pridobili krepko podlago. Glede pomena trgovske in gospodarske izobrazbe pa sem mnenja, da imamo na vsak način preslab kader gospodarsko izobraženih ljudi. Dejstvo je, da Slovenska gimnazija izobražuje vse dijake v jezikovno-humanistično smer. Naša mladina pa nima možnosti dvojezične izobrazbe na tehničnem, trgovskem ali gospodarskem področju, kar vidim kot zelo velik pomanjkljaj. NAŠ TEDNIK: Bi torej po vašem mnenju bila potrebna dvojezični tehnična oziroma gospodarsko izobraževalna ustanova? PROF. BREŽJAK: Trenutno se mi zdi, da za ustanovitev tehnične izobraževalne utanove niso najboljši pogoji. Smiselna in potrebna pa bi bila ponudba tehnjčne m gospodarske izobrazbe na Slovenski gimnaziji. NAŠ TEDNIK: Eden izmed vaših konjičkov, ki se mu kot gospodarski profesionalec posvečatet je zasledovanje razvoja na akcijski borzi in kapitalnem trgu. Zato moje vprašanje: kako zanimiva ie trenutno po zlomu na borzi v Ne'k Yorku špekulacija z akcijami ih katere so po vašem še zanimive? PROF. BREŽJAK: Mislim, da so dolgoročno gledano akcije zanimive. Pomislimo samo na leto 193^' ko je vrednost denarja močn° padla. Tistim, ki so imeli naložeb denar v akcijah, je ostalo neka) denarja ohranjenega, medtem kb -----=# Kot bivša dijakinja absolventskega tečaja na Trgovski akademiji sem se obrnila na svojega razrednika dipl. trg. Franca Brežjaka s prošnjo za intervju. Po daljšem pogovoru mi je končno le uspelo, da sem ga prepričala, da svoji dijakinji take želje ne more odkloniti. Kot priznan gospodarstvenik in priljubljen profesor je dipl. trg. Brežjak vodil pred svojo penzijo tri dvojezične abi-turientske tečaje na Trgovski akademiji in je s tem poskrbel za določen kader gospodarsko izobraženih ljudi. Žal pa je bil s penzijo prof. Brežjaka ukinjen ta tečaj. Kakšna škoda je to, tega se danes očitno prav zavedajo le podjetniki, ki bi potrebovali za svoje obrate mlade dvojezične, gospodarsko izobražene ljudi. Pomen tega tečaja pa bodo podčrtali tudi vsi bivši dijaki in dijakinje, ki so po maturi obiskovali ta tečaj in danes v najrazličnejših poklicih od tega profitirajo. »Naš problem ie, da smo gospodarsko odvisni od večinskega naroda“ hranilne vloge niso imele več vrednosti. Pri špekulaciji je važno, da nakupiš akcije različnih držav in po različnih branžah. Premisliti je tre-, a> katere branže in katera podjetja imajo na mednarodnem trgu Prihodnost. Trenutno se mi zdijo Zanimive akcije zahodnoameriške-9a in zahodnoazijskega prostora. NAŠ TEDNIK: Kako zanimive so sirijske delnice, kakor na primer OMV, ki so bile v najkrajšem casi/ razprodane? PROF. BREŽJAK: Jaz osebno avstrijskih akcij trenutno ne bi ku-P'L Akcije ÖMV pa so kot dolgoro-cna naložba zanimive. NAŠ TEDNIK: Zaradi visokih zu-nanjetrgovskih deficitov Amerike močno padla vrednost dolarja, ako to vpliva na evropsko gospodarstvo? PROF. BREŽJAK: S propadom aiarja hoče Amerika poživiti svo-'ndustrijo in pospešiti eksporte. 'slim, da je bil propad dolarja s rani Amerike deloma celo zaže- len. Evropsko gospodarstvo je zaradi propada dolarja prišlo v velike težave, ker je zaradi nizkih cen otežkočen, deloma onemogočen eksport v ZDA. NAŠ TEDNIK: Zgleda, da bo Avstrija prej ali slej pristopila k Evropski skupnosti. Kako potreben oz. smiseln bi bil po vašem mnenju tak pristop k EGS? PROF. BREŽJAK: Gospodarsko gledano je dolgoročno nujno potreben in neobhoden aranžma Avstrije z Evropsko gospodarsko skupnostjo oz. s širšim trgom. Politično gledano je seveda stoodstoten pristop k EGS že vprašljiva zadeva. Je vprašanje, ali Avstrija ne bi prišla v konflikt z državno pogodbo, če bi se kot nevtralna država popolnoma priključila k zahodnoevropskemu trgu in bi s tem mogoče prišla v senco NATO. Zgolj iz gospodarskega vidika pa se bo Avstrija prej ali slej morala odločiti za ta korak, pa čeprav bo to za posamezne podjetnike in kmete hud udarec. Kdo od podjet- nikov in kmetov bo po pristopu Avstrije k EGS preživel, je vprašanje fleksibilnosti obrata. Tako vidim na primer pri kmetijstvu edino šanso v tem, da bodo kmetje začeli z alternativno produkcijo. NAŠ TEDNIK: Avstrijska vlada je trenutno pri tem, da izdeluje koncept za davčno reformo. Bo po vašem mnenju ta reforma uspela, kaj, če ne, in kaj lahko pričakujemo od te reforme? PROF. BREŽJAK: Davčni si- stem je doslej predvideval vrsto izjem in ugodnosti, zato so bile davčne tarife tako visoke. Cilj davčne reforme je znižati te tarife. Eno od mnogo diskutiranih vprašanj je obdavčenje obresti na hranilne vloge, kar bi Avstriji letno prineslo približno 6 milijard šilingov. To se mi zdi na vsak način potrebno, kajti varčevalca z majhnimi vlogami (do šil. 5000,— obresti letno) to itak ne bi prizadelo. Če sanacija državnega proračuna ne bo uspela in bo zadolžitev države dalje naraščala, bo posle- dica tega razvrednotenje denarja, da bo možno pokriti državne dolgove. To pa bi zopet prizadelo varčevalca bolj, kakor če bi se zdaj uvedel 20-odstotni davek na obresti hranilnih vlog. NAš TEDNIK: Zadnje vprašanje: ali je po nekaj letih računalniške tehnike v delovnem procesu že možno reči, kaj nam je prinesel kompjuter? Velja trditev, da računalnik jemlje ljudem delovno mesto? PROF. BREŽJAK: Ob začetku tega razvoja podjetniki zaradi nabave kompjutra gotovo niso odpuščali ljudi. Danes pa je tako, da bi zaradi vedno bolj komplicirane birokracije v upravnem sistemu lahko imelo več ljudi službo. Zaradi kompjutra pa ne nastajajo nova delovna mesta. To se pravi, da lahko danes dobi kdo službo le na račun koga drugega, ker več ne nastajajo nova delovna mesta. NAŠ TEDNIK: Hvala za prijeten in predvsem informativen pogovor. Rož, Podjuna, Zilja „Ne skrbeti samo za lastno zveličanje“ „Krščanska vera in politična razumnost“ je bila tema predavanja, ki ga je imel pretekli petek, 22. 1. 1988, v Domu prosvete v Tinjah znani teolog in profesor za socialno etiko na insbruški univerzi, jezuitski pater ddr. Herwig Büchele. V prvem delu je p. Büchele prikazal žalostno sliko človeškega razvoja, čigar edina vera je vera v lastno božanstvo. Posamezniki ali interesne skupine stremijo le še po lastnem uspehu. Razmišljajo, kako bi mogli doseči še boljše dohodke in še večje bogastvo in s tem več družbenega in političnega vpliva. Svoje kontakte do soljudi vrednotijo samo še pod vidikom lastne koristi, ki jim jo bo prineslo to prijateljstvo. Politike je kritiziral, da je njihova politika samo še ozdravljanje najbolj vidnih simptomov. Pri tem prezrejo splošno družbeno bolezen, ki bo nekega dne izbruhnila v velikem in nepopravljivem obsegu. Sam je za to uporabil besedo „mega-kriza“. Primeri takšnega postopanja so na primer: • Če zaradi nepremišljenega zapravljanja primanjkuje električnega toka, pač zgradijo nekaj novih elektrarn več in stvar je rešena. Oglas Ugodno prodam stanovanje. Dve sobi (4x4) s kuhinjo in z vrtom, s hišico za orodje blizu tovarne „Obir“. Lado Hajnžič, 9133 Rebrca 30, tel. 0 42 37 / 23 1 24. Mirno pa naprej zapravljamo energijo • Če je v državi vedno več brezposelnih, raje plačujemo milijarde za doklade, kakor da bi razmišljali o tem, kako obstoječe delo bolj solidarno in pravično razdeliti na vse prebivalstvo. Saj tisti, ki še imajo delo, nočejo ničesar oddati (niti svojih nadur ne); 8% brezposelnih se da preboleti, sploh pa če sami nismo prizadeti. • In vedno več ljudi zboli na duši in na telesu, ker nimajo več moči, da bi zdržali to dirjanje za še večjo produkcijo in še večjim blagostanjem (vsaj za nekatere teh bolnikov postavijo nove bolnišnice in stvar je — vsaj na videz — rešena.) Vzrok za takšno obnašanje je po p. Bücheleju ta, da tajimo svojo minljivost. Nočemo priznati, da prav tako, kakor je stalo na začetku našega življenja rojstvo, nas na koncu čaka smrt. Če bi se ljudje tega bolj zavedali, histerično dirjanje za materialnim bogastvom čestokrat ne bi bilo njihov edini življenjski smisel. Na minljivost sveta (atomska grožnja), narave (onesnaženost, ki povroča umiranje flore in favne) in človeka naj bi predvsem opozarjala Cerkev. Doslej pa se je le bolj oglašala k osebnim vprašanjem, kakor so to urejanje rojstev, seksualnost itd. Izogibala pa se je izjav na področju vojna in mir, socialna nepravičnost in tretji svet, brezposelnost in novo uboštvo itd., ali pa jih je zelo posplošila. P. Büchele vidi v tem strah Cerkve pred kritiziranjem vladajočih. Toda tudi Cerkev bo prej ali slej morala spoznati, da ne gre na eni strani kritizirati propad morale in družine, na drugi pa molčati pri velikih svetovnih problemih. Kako pa iz te zadrege? P. Büchele je na koncu predavanja nakazal možnosti, kako preprečiti razvoj, ki ga je na začetku orisal. Tu dva primera: • Ustanovilo se bi lahko kritično konzumentno združenje za ženske (statistično so ženske tiste, ki skrbijo skoraj za ves nakup v družinah). Če bi tako združenje sensi-biliziralo ženske tako, da bi kupovale samo še zdrave in smiselne produkte, bi tako lahko prisilile cele industrijske koncerne, da bi morali preusmeriti svojo produkcijo. • Na cerkvenem področju bi se lahko ustanovile t. i. bazične fare, v katerih bi dejansko skupaj živeli in molili, in ne skrbeli le za lastno zveličanje. -milka hudobnik- Slavnostna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku „80-LETNICA USTANOVITVE OSREDNJE KULTURNE ORGANIZACIJE NA KOROŠKEM“ čas: sreda, 3. februarja 1988, ob 19.30 Kraj: avla Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza In Krščanska kulturna zveza Slavnostni govon Tomaž Ogris, predsednik SPZ In dr. Janko Zerzer, predsednik KKZ Glasbeni del: mešani pevski zbor in vokalni ansambel SPD „Danica“, ansambel „Drava“ Iz Borovelj, mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence Povezava: Sonja Wakounig in Miha Vrbinc Ples Danice: preizkušnja za skupino „Zmeda“ Na plesu „Danice“ v soboto, 6. 2. 1988, v Kulturnem domu v Št. Primožu bo igral ansambel „Zmeda". Morda se to komu zdi skoraj neverjetno, češ, kaj pa naj „Zmeda“ igra na plesu, kjer se hočejo vsi sukati. Je pač tako, da ima „Zmeda“ še marsikje sloves ansambla, ki sicer igra moderno, a imena „Zmeda“ ne nosi zaman v svojem grbu. A to je, hvalabogu, samo ena pretekla plat medalje. Dru- igra narodnozabavno in moderno plesno glasbo. Prvič v sedanjem sestavu in z novim programom je „Zmeda“ zaigrala na poroki lani in svate zelo navdušila. Potem je bil na vrsti ples SAK — in tam je „Zmeda“ ponovno pokazala, da je na najboljši poti do kvalitetnega ansambla. Še vedno pa velja pravilo, da se je najteže uveljaviti prav v domačem kraju: in ta preizkušnja je za „Zmedo“ na plesu Da- ga plat je namreč ta, da si je ansambel „Zmeda“, ki ga sestavljajo (glej sliko od leve na desno) Kristijan Sadnikar, Marjana Polzer, Heinz! Lušnik, Marija Kežar in Vladimir Polzer ter (sedijo) Miha Stern, Helmut Sadnikar in Hanzi Kežar zastavil cilj, postati priljubljen plesni ansambel, čigar odlika je kvaliteta. Zato so seveda pošteno spremenili svoj repertoar in ga prikrojili novim zahtevam in namenom. „Zmeda“ danes niče. Zmedovci se dobro zavedajo pomena in važnosti tega nastopa, in prepričani smo, da jo bojo „urezali“, da se bo kar zaiskrilo. Zanje pa bo dober obisk seveda tudi najboljša spodbuda za prihodnost, zato se v čim večjem številu udeležite plesa: pomagali boste „Danici“ in pa „Zmedi“. Torej: Srečno v Št. Primožu v soboto, 6. 2. 1988. Franc Wakounig OBJAVA Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu VPISOVANJE DEKLET IN FANTOV v 1. razred 3-letne strokovne šole za gospodarske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo od 8. do 29. februarja 1988. Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 29. februarja 1988. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu 04253/343. POGOJ ZA SPREJEM v oba tipa je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine. Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 8. julija 1988. Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben. Vodstvo šole Rož, Podjuna, Zilja Žihpolje: visoko odlikovanje za Hanzija Lesjaka Hanzi Lesjak z Žihpolj, brat rožeškega občinskega odbornika Ludvika Lesjaka, je pred nedavnim od jugoslovanske zvezne carinske uprave prejel posebno plaketo. S to plaketo je Jugoslavija odlikovanca počastila zaradi njegovih dolgoletnih zaslug, ki si jih je pridobil za uresničevanje meddržavnega sporazuma na področju ca-rinstva. Plaketo mu je predal carinski direktor in upravnik carinarnice v Ljubljani Franc Sa-blic — v imenu generalnega carinskega direktorja v Beogradu Zvonka Poščiča. S tem je Hanzi Lesjak — kot prvi avstrijski carinik — prejel najvišje jugoslovansko odlikovanje, ČESTITAMO Abrahama je srečala gospa Marija Topolovec iz Goselne vasi. Njena družina in NT ji za ta praznik iskreno čestitata in ji tudi v bodoče želita veliko sreče in zadovoljstva v krogu svojcev. Minuli teden je praznovala svojo 50-letnico gospa Milka Cvelf iz Nonče vasi pri Pliberku. Za njen Živ- ki ga lahko dobi inozemski carinik. Pri podelitvi so bili navzoči tudi jugoslov. generalni konzul v Celovcu Borut Miklavčič, prezident deželne finančne direkcije za Koroško dr. Siegfried Lorber ter njegov namestnik dr. Johan Weißhaupt. Hanziju Lesjaku k visokemu odlikovanju, ki si ga je resnično zaslužil, iskreno čestitamo. Hkrati mu za njegov bližajoči se življenjski jubilej že sedaj želimo vse najboljše, saj bo letos obhajal svojo 60-letnico. Predvsem pa mu želimo zdravja in da bi se potem, ko bo s koncem leta šel v pokoj, počutil prav tako dobro in prijetno kakor doslej. Ijenjski jubilej ji želimo veliko zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružuje tudi EL Pliberk. * Prav tako iz Nonče vasi in sicer iz Simonove družine prihaja Gabrijela Riedl, ki je te dni zaključila na dunajski univerzi študij gospodarskih ved. Mladi magistrici čestitamo k uspehu in ji želimo veliko uspeha na bodoči poklicni poti. Koroška scena 88 • Celovec BUTALCI (Fran Milčinski) rlredil Janez Vodičar as: četrtek, 4. februar 1988, ob 20.00 uri Kraj: Modestov dom v Celovcu Nastopa: igralska skupina dijakov Modestovega doma v Celovcu • Št. Jakob v R. MALI PRINC (Antoine de Saint-Exupery) lutkovna igra za odrasle Čas: nedelja, 7. februar 1988, ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v R. Prireditelj: SPD „Rož“ in farna mladina v Št. Jakobu Nastopa: lutkovna skupina dunajskih študentov Režija: Tine Varl • Žvabek DVA PARA SE ŽENITA, ALI GONJA ZA SREČO (V. Dobsky) Čas: sobota, 13. februar 1988, ob 19.30 Kraj: pri Habnerju v Zgornji vasi Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Drava“ v Žvabeku Nastopajo domači igralci • Sele KJE JE MEJA? J. Ogrinec, priredil Marjan Belina Čas: nedelja, 14. februar 1988, ob 14.00 uri Kraj: farni dom v Selah Prireditelj: Katoliško pro- svetno društvo „Planina“ v Selah Nastopa: Igralska skupina KPD „Planina“ v Selah • Šmarjeta ANDROKLES IN LEV (Au-rand Harris) Čas: sobota, 6. februar 1988, ob 19.00 uri Kraj: farna dvorana v Šmar-jeti Prireditelj: Katoliška pro- sveta v Smarjeti Nastopa: Igralska skupina KPD „Planina“ v Selah 4. zvezek Koroških slovenskih narodnih pesmi Te dni je pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije izšel 4. zvezek „Koroških slovenskih narodnih pesmi“ Zdravka Svikaršiča. S tem je neumorno zbiranje in ohranjevanje slovenskega koroškega ljudskega izročila, ki se mu je vse življenje posvetil Zdravko Švikaršič, posmrtno doseglo velik uspeh. Prvi in drugi zvezek koroških slovenskih narodnih pesmi je Švikaršič izdal še pred 1. svetovno vojno, v njima so pretežno pesmi iz Roža in celovške okolice. Leta 1921 je pri Glasbeni matici izšel tretji zvezek v tej seriji in vse tri knjige skupaj vsebujejo 93 pesmi. Švikaršič je zapustil kup neobjavljenih priredb slovenskih ljudskih napevov. Sam jih je pripravil za izdajo, a je na žalost ni več do- čakal. V njej je zbranih 37 pesmi v priredbi za mešani zbor. Lajko Milisavljevič z zborom „Lipa zelenela je“ je te pesmi predstavil tako na koncertu v Ljubljani kakor na nastopih na Koroškem. Četrti zvezek je zelo lično in skrbno pripravljen. Ovitek pa je posnet po prvem zvezku. Prav bi bilo — in mislim, da tudi potrebno —, če bi ponatisnili prve tri zvezke. Novoletni koncert v Št. Janžu Članice šentjanškega tamburaškega zbora Prvič je SPD „Edinost“ v Št. Janžu priredilo letos novoletni koncert. Bil je v soboto, 23. januarja, zvečer v dvorani pri Tišlar-ju v Št. Janžu. Šentjanžani so kot gosta povabili oktet s Suhe in pa Podhumška dekleta iz rožeške okolice, sami pa so se predstavili s tamburaši. Brez nadaljnjega smemo zapisati, da je koncert zelo uspel, in to ne samo po glasbeni plati, ampak tudi kar zadeva obisk in pa navdušenje poslušalcev. Tišlarjeva dvorana je bila nabito polna, poslušalci, med njimi jih je bilo kar nekaj z Gur in iz gornjega Roža ter precej mladine, pa so vse skupine kar zasuli z aplavzom. Torej je koncert, na čigar začet- ku je Hanzi Weiss, predsednik društva, vse pozdravil in povedal nekaj misli o namenu in smislu takih in podobnih prireditev, pokazal in potrdil, da so ljudje željni dobrih domačih prireditev. Kakor smo zvedeli, je že bolj ali manj odločeno, da bojo v Št. Janžu tudi drugo leto priredili tak koncert in morda se bo počasi izcimil iz tega reden vsakoleten kulturni dogodek. Medtem pa društveniki pripravljajo že nov program: za pust načrtujejo zabavni popoldan za otroke in odrasle, in kakor smo zvedeli, se resno ukvarjajo z mislijo, da bi spet igrali. Želeti bi vsekakor bilo. -pi-ko- ČESTITAMO Dosegla nas je tudi vest, da je na Dunaju promoviral za doktorja medicine Maks Zdovc, pd. Rižnarjev iz Rin-kol pri Pliberku. Mlademu doktorju čestitamo k uspešnemu zaključku študija. SPREJMEM GOSPODINJO V ŽUPNIŠČU Dosedanja gospodinja me je po 35 letih zveste službe zaradi visoke starosti (83) in bolezni zapustila. Sprejmem dobro ženo, ki je pripravljena prevzeti gospodinjstvo v župnišču. Moj naslov je: Anton Cvetko, župni urad/Pfarramt Med-gorje — Mieger 10, 9131 Grab-štanj, telefon: 0 42 25/82 21. Reportaža Dr. Erika Horn in dr. Janko Zerzer, ki je vodil večer. Dr. Erika Hom: .Dala sem se navdušiti' V katoliškem domu prosvete v Tinjah je v četrtek, 28. januarja, bilo prvo predavanje v nizu „ Veliki tabu — Kako ravna Avstrija s svojo preteklostjo“. Svoje izkušnje, razvoj potapljanja v vrtince nacizma pred, med anšlusom Avstrije k nacistični Nemčiji in po njem ter odtujenje tej apokaliptični ideologiji — nacizmu — je dr. Erika Horn iz Gradca zelo prizadeto opisala v predavanju „Bila sem za Hitlerja“. V uvodu je Martin Pandel vprašal, ali se bo zgodovina ponovila — kajti mnogi ljudje Hitlerja in njegova dela hvalijo in tudi nacistično literaturo, ki tega človeka in njegovo dobo heroizira, ni najteže dobiti. Predavateljica dr. Horn je nakazala svojo pot v nacizem: družina iz zgornje Koroške, sicer veliko-nemško nastrojena, po prvi svetovni vojni zdrkne na rob družbe in se kmalu preseli v Gradec. Tam konča Erika učiteljišče — in je brezposelna, najmanj deset let ne sme zaprositi za službo. V tej situaciji pride v Alpenvereinsju-gend, ki nič drugega ni kakor ilegalna organizacija Hitlerjugend. V njej Erika doživi nov občutek skupinskega življenja, ta mladina je dinamična, prepojena z ideali rase, rajha, zvestobe, germanskega kulta, a hkrati polna sovraštva do „artfremde“, do Judov in drugih, ki da so krivi sramotnega premirja iz leta 1918, ki ga je Nemči ja morala podpisati. „Dala sem se navdušiti,“ je rekla Erika Horn, in da ji v dneh anšlusa ni bilo žal Avstrije, da ni videla solza ljudi, ampak je bila zazrta le v veliko nemško prihodnost. Ta občutek pa je podpihovala še mojstrsko inscenirana masovna psihoza: marši, uniforme, hajlanje iz tisočih grl, mnogo pa so k temu prispevale pesmi, polne religioznih adutov. Dr. Horn kmalu pride v najožje rajhovsko vodstvo BDM (Bund deutscher Mädchen, dekliška organizacija v Hitlerjugend) in v Gradcu (po anšlusu) ter pri partaj-tagu NSDAP v Niirnbergu sreča Hitlerja in je „docela podlegla legendi Adolf Hitler“. Danes tega ne razume, še njegov glas ji zveni drugače kakor prej. Vsa se je podredila ideologiji, sprejela je uradno mišljenje in celo začetek vojne se ji je zdel kot nekaj potrebnega — Hitler že ve, zakaj. Tudi deportacije in iztrebljenje drugih narodov (ausmerzen) je bilo zanjo nekaj popolnoma legalnega (niirnberški rasni zakoni), kajti v ospredju je stala usoda nemškega naroda in njej se mora vse podrediti. Leta 1944 se začne krhati vera v nacizem, po nekem bombnem napadu na Gradec začuje božji klic, naj se spreobrne, naj spozna, kam drvi voz nacizma. Konec vojne doživi na Koroškem in tu šele spozna neizmerne zločine nacizma nad človeštvom, zve za milijonske poboje Judov, zve za kace-te in tu spozna svoj delež krivde, čeprav zaradi nje nihče ni utrpel kake škode. Dr. Horn je v Tinjah pozvala mladino, naj ne bo hlapčevsko poslušna, naj bo kritična, odprta, naj se ne klanja malikom in naj (Dalje na strani 10) - Ob stoletnici don Boskove s Spomin na leti Če pišemo o pionirjih, potem sta to gotovo bila dr. France Cigan in Janez Rovan. Leta 1957, ko Je bila Slovenska gimnazija ustanovljena in ko je Mohorjeva iskala vzgojitelje za fante, sta se oba s polno paro vključila v delo za čimbolj uspešen razvoj Slovenske gimnazije. Vsak ve, kako velike so bile začetne težave in kako so tedaj naši nasprotniki upali, da bi bila Slovenska gimnazija muha enodnevnica. Zgodilo se je nasprotno, dijakinj in dijakov je bilo vedno več, dom v Mohorjevi hiši pa zanje premajhen. Zato so se fantje — višje-šolci leta 1961 morali preseliti v Heimlinger, skupno z dr. Ciganom in Janezom Rovanom, katerima se je nato še pridružil dr. Ciril Kump, sedaj župnik v Otmanjah. Številni dijaki, ki so spoznali Heimlinger od zunanj in od znotraj, se še spominjajo ledenih šip in jutranjega umivanja z mrzlo vodo, spominjajo se še strogih Ro-vanovih pogledov ter njegovega Včeraj, 31. januarja, letnico smrti svojega Lika. Dobra priložnost, ^ spomnimo neprecenljiv salezijanci vložili (in ga dijaške mladine. Da st Ijev — pionirjev, brez k ne prišel v Slovensko S1 spričevalom v žepu, dt nega poklica. In da se Heimlingerju, nekdaj kjer življenjski standafi pa prijateljstvo in skuf ognjevitega opozarjanja na razna načela, spominjajo številnih vročih diskusij, bodisi o narodnih bodisi o drugih, predvsem svetovnonazorskih vprašanjih, in tudi tega ali onega „fizičnega opomina“, da se ne sme prekršiti tega, marsika- „V sobah je bilo Sl Mag. Mirko Isop (45), prvi maturant Slovenske gimnazije, župnik v Škocija-nu: Salezijanci so me vzgajali šest let — dve leti v Mohorjevi, v naslednjih štirih letih pa v Heimlingerju. Ko je gimnazija začela leta 1957 delovati, so bili samo trije razredi. Okoli 70 fantov nas je bilo v Mohorjevem domu, vzgajala sta nas dr. France Cigan in Janez Rovan. V šolskem letu 1959/60 smo se fantje — višjelet-niki zaradi rastočega števila u-čencev in razredov preselili v Heimlinger. Sprememba je bila očitna, saj smo v Mohorjevi imeli vsaj toplo vodo, v Heimlingerjevih časih pa smo se s toplo vodo umivali samo na gimnaziji, po telovadbi. Kljub temu je bilo vzdušje izvrstno. Udejstvovali smo se v raznih krožkih, zlasti v gledališkem, filmskem ter pri Marijini kongregaciji. Leta 1961 smo ustanovili KDZ, Karel Smolle pa je že tedaj pokazal, da je pravi homo politi-con. Poleg dr. Cigana in Janeza Rovana nas je v Heimlingerju vzgajal še dr. Ciril Kump. Le-ta nas je učil strojepisje in anglešči- no. Tako smo takrat tisti, ki smo se na gimnaziji odločili za grščino (tedaj si moral v petem razredu izbirati med grščino in angleščino), imeli tudi možnost za učenje angleščine. Sicer pa si se lahko v raznih krožkih udejstvoval samo pod pogojem, da si bil v šoli dober. Še danes gojim z raznimi prijatelji iz Heimlingerjevih časov dobre stike — med drugim z zdravnikom dr. Hubertom Greinerjem, dipl. inž. Kattnigom, s finančnim uradnikom v Gradcu Valentinom Lauseggerjem, Karli jem Bčhmom in z Erikom Užnikom. Kristijan Kraiger (39),vzgojitelj v Deželnem mladinskem domu za težko vzgojlji-ve otroke (Goriče pri Borovljah), oče dveh hčerk, doma v Trujah pri Kapli ob Dravi: Moj spomin na Heimlinger je zelo pozitiven. Dr. Cigan je bil dober in pravičen vzgojitelj. Od njega sem se mnogo naučil tudi za moje poklicno delo. Prav tako dobro je funkcioniralo prijateljstvo med gojenci. Naš razred pa je bil v tem GOSPODINJSTVO TEHNIKA VAŠ SVETOVALEC OTROŠKA STRAN Avto na električni pogon na Bistrici v Rožu realnost EMIL OGRIS, PO POKLICU ELEKTROTEHNIK, DOMA NA BISTRICI V ROŽU, SE JE VES ZAPISAL KOMPLICIRANI TEHNIKI. GLAVNO-POKLICNO JE KOT ELEKTROTEHNIK ZAPOSLEN PRI BISTRIŠKI DRA VSKI ELEKTRARNI. PA tudi v prostem času ne miruje, če kje kaka ELEKTRIČNA NAPRAVA NE DELUJEJO TAKOJ SPRAVI V TEK, ČE SE STOLPNA URA V SVEČAH USTAVI, GA PATER ANTOLIČ - S KATERIM STA ZELO DOBRA PRIJATELJA - KLIČE na pomoč in ura spet bije. najrajši pa DELA, KONSTRUIRA IN EKSPERIMENTIRA V SVOJI DELAVNICI - KJER JE LETA 1980 ZGRADIL AVTOMOBIL NA ELEKTRIČNI POGON. „Čisto iz gospodarskih razlogov,“ je dejal. Gotovo pa mu tudi njegovo strokovno znanje in njegova nagnjenost k tehniki nista dala miru, dokler ni uresničil tega načrta. Karoserijo in motor je bistriški „konstruktor“ kupil. Električne in elektronske naprave kakor menjalnik, regulator in armature pa je skonstruiral in vgradil sam. Vozilo tehta brez akumulatorjev 240 kg, štirje akumulatorji pa obremenijo elektromo- bil za 200 kg, skupna teža je torej 440 kilogramov. Mali električni motor s štirimi konjskimi silami (!) spravi vozilo do hitrosti 60 kilometrov na uro. Elektromobil se čez noč priključi na električni tok, da se akumulatorji napolnijo. Polno „natankan“ mobil napravi z eno osebo okrog 80 kilometrov. Pa tudi za v hribe je kar dober, kajti klanec pri Ve-linji vasi z lahkoto premaga. Posebno vesel pa je Emil Ogris, da pozimi nima štartnih težav. Vklopi električno napra- vo, pritisne na pedal in hitrost se avtomatično regulira. Kratke proge, ki so za vsak avtomobil — na bencinski ali dizelov pogon — zelo škodljive, temu vozilu nič ne storijo. Najbolj zanimivi pa so obratni stroški. Električna energija za en prevožen kilometer stane poleti 15, pozimi pa 20 grošev. Vrhu tega pa ne onesnažuje in ne obremenjuje okolja s strupenimi izpušnimi plini in z glasnim ropotom. Do sedaj sta Emil Ogris in njegova žena Ana prevozila s svojim elektro- mobilom že nad 20 tisoč kilometrov. Nadarjeni tehnik Emil Ogris pa že kuje načrte za nov model z bolj aerodinamično linijo, večjo hitrostjo in akumulatorji z zmogljivostjo nad 100 kilometrov z enim polnjenjem. Mnogi avtomobilski producenti se v zadnjem času ukvarjajo z elektromobili, gotovo pa je avtomobil na električni pogon vozilo bodočnosti, ki si bo prej ali slej osvojilo ceste. J- P- NAGRADNO TEKMOVANJE V vsakem „tednikovem magazinu“ bomo imeli tudi nagradno tekmovanje. O znani osebi, poslopju, kraju itd. bomo objavili le del slike. Ker seveda ne pričakujemo, da boste že vsi takoj uganili, kaj oz. kdo se skriva na sliki, bomo v naslednjih številkah do naslednjega „magazina“ vsakič objavili del slike več. Med tistimi, ki bodo kot prvi poslali pravilno rešitev na Naš tednik, bomo izžrebali lepo nagrado. Med vsemi ostalimi pravilnimi rešitvami pa bomo izžrebali knjižne nagrade, ki jih bo dala na razpolago MOHORJEVA KNJIGARNA. Pravilno rešitev pošljite na: NAŠ TEDNIK 1. NAGRADA Stereo- Cassetten-Rekorder Darovala trgovina KRIVOGRAD iz Šmihela pri Pliberku NAŠ TEDNIK Viktringer Ring 26, 9020 Celovec Ko smo sklenili, da Našemu tedniku priložimo enkrat mesečno tednikov magazin, je bilo za nas jasno, da ugodimo tudi že stari želji marsikatere gospodinje oz. morda tudi gospodarja, da objavimo kuharske recepte starih domačih jedi. Opažamo, da naže kuharice oz. kuharji vedno manj segajo po slovenski strokovni literaturi in s tem postajajo slovenski izrazi iz kuhinje deloma že tuji. Nekaj splošnih nasvetov za kuhanje so spisale šolske sestre iz Št. Jakoba, za kar jim velja prisrčna zahvala. Obenem pa hočemo objaviti tudi nekaj kuharskih receptov iz knjige Tatjane Angerer, ki je izšla pri Mohorjevi založbi. Upamo, da smo recepte za Vas dobro izbrali in Vam želimo, da bi se priprava jedi posrečila, in še nekaj: dober tek! RACIONALNO UREJEVANJE Za uvod vprašanje: Se lahko lotim načrtovanega dela brez iskanja tega ali onega pripomočka? Potem si čestitaj! Potemtakem v tvojih omarah, pultih in predalih ni tako, kakor bi vanje udarila strela. Kako hvalevredno, če je v tvoji omari v kuhinji posoda naložena tam in tako, da ti je ni treba najprej šele iskati, ali pa si prisiljena, da prestaviš kar 5 skled, preden prideš do zaželenega kozarca. „To pa že ne,“ bo rekla marsikatera, ki ve in tudi prakticira zaradi nadležne pozabljivosti urejevanje po principu: Vsaki stvari določi gotovo mesto in je nikoli ne odlagaj nikjer drugje. Pa še več. Tudi to gotovo mesto ni poljubno, temveč mora biti dobro premišljeno, saj vendar ni vseeno, če naložim skodelice za kavo v omari v polico pri tleh, in krožnike, ki so naloženi v sklede, na police sredi omare, kjer so najlažje dosegljive, ali narobe. Skodelice stoje posamezno, morda naložene po dve skupaj, krožnikov pa je v skladu lahko dvanajst in še več. Krožnikov zato lahko prinesem iz spodnje police naenkrat več, po skodelice pa Malenkosti? Ne, to niso malenkosti! bi se morala sklanjati večkrat. Zato dobro premisli, kaj boš naložila v omarah v lažje dosegljivi del in kaj v težje dosegljivega. Tudi ni vseeno, na kakšen način posodo razporediš. Mnogovrstnost posode, tako kuhinjske kakor jedilne, nujno zahteva racionalni ukrep, po katerem naložim posodo iste vrste oziroma velikosti tako, da mi je vsa lahko dosegljiva, torej ne majhno pred veliko ali narobe, temveč izpolnim z enako posodo, oziroma s posodo enake velikosti od zunanje strani police do zadnje stene omare, posodo druge vrste ali druge velikosti pa ob njej. Le tako bom brez premikanja dosegla vsak zaželen kos. In kakšno vlogo igrajo pri racionalnem urejevanju in pospravljanju ročaji, pa bodisi pri skodelicah za kavo ali pri skledah, loncih ali vedrih! Vsi v desno stran obrnjeni ročaji v naših omarah in na naših policah so najboljši dokaz našega čuta za red. Pa ne samo to. Ce nisi levičarka — pa ne v politič- nem smislu — boš kmalu ugotovila, da vsako stvar primeš z desno roko in vsak prijem ročaja na desni je veliko lažji. Preizkusi ta nasvet in videla boš, da ti bo navada v to smer pripomogla k racionalnejšemu delu. Bi morda ob tem rada zvedela, kakšno delo je racionalno? Odgovor je čisto preprost. Metoda, pri kateri uporabim za gotovo delo manj truda in časa, je bolj racionalna. In prav današnja doba pripisuje racionalnosti pri delu veliko važnost. LONEC TOŽI: NE TEPI ME VENDAR! Metoda kamene dobe! Navada kuharic, ki prehaja iz roda v rok, pa nič več ne sodi v današnji čas. Mešanje jedi namreč navadno večina kuharic zaključi s kaznovanjem kozice ali lonca, v kateri se kuha, saj jo dobi s kuhalnico po glavi! Pa recite, če ni res tako! Posledice; okrušeni emajlirani lonci, ZNANE SO UGOTOVITVE, DA OPRAVLJAMO GOSPODINJE GOSPODINJSKA DELA SICER Z NAPRAVAMI 20. STOLETJA, TOREJ S TEHNIKO BODOČNOSTI, A Z METODAMI IZ KAMENE DOBE, Z METODAMI DALJNE PRETEKLOSTI. NEKAJ REALNIH DOKAZOV, OB KATERIH OCENIMO KOT REFLEKS NANJE SVOJE LASTNO GOSPODINJSKO UDEJSTVOVANJE. MORDA NAM BO ŠE TO IN ONO PRAV PRIŠLOt DA BOMO PRILAGODILE SVOJE ŽIVLJENJSKE NAVADE SEDANJOSTI. okrušene kozice in sklede in celo krhka steklena posoda, kajti če se navadiš, da udariš po loncu z leseno kuhalnico, boš udarila tudi s kovinsko žlico! Kaj se res ni mogoče tega odvaditi, oziroma bolje, ne navaditi? Iz lastne izkušnje vem, da se da, le močne volje je treba in nekoga moraš imeti, da te opozori na to. Seveda mu pa zato ne smeš zameriti, temveč mu biti hvaležna. Morda pa ti bo pomagalo, če skušaš zavestno zamenjati vloge: Bodi ti kozica! O, kako hitro bi se odva- dila! TUDI ŠTEDILNIKU NI VSE PRAV! Jed je zmešana, lonec jo je dobil po glavi, jed je pokrita s pokrovom in zopet nov greh. Kuhalnice položimo, kakor so to delale naše babice, na pokrove, in ker so dolge, kapljajo jedi na štedilnik, ki bi pa tako rad ostal čist, da ti prihrani nadležno čiščenje po izdatnem kosilu, ko ti delovanje prebavnih organov nujno vzbudi željo po prijetnem počitku. Da to dosežeš, je potreben čisto majhen in lahek ukrep. Predno sploh začneš s svojim kuharskim udejstvovanjem, si najprej pripravi posodo z vodo, kamor boš med delom ves čas odlagala potrebno orodje. Tako bo poleg štedilnika tudi delovna miza ob tem ukrepu ostala čista. mz im x Ä BMJMf JR K I ^ 11 fe' iIJüÄÄi P - IN TI JAJČNI OLUPKI! Le kako bi drugače? Potrebno jajce se razpolovi, vsebina dene v potrebno jed, olupke pa vrže na mizo! Začne se neprijeten proces. Ostanki beljaka se razlezejo po mizi in če se delo za malo dalje časa zavleče, se na mizo celo prisušijo. Ti reva pa moraš po opravljenem delu porabiti vso silo in sredstva, da popraviš lastni pogrešek. Zato vrzi jajčne olupke rajši brez vmesne procedure v pripravljeno posodo k odpadkom. Res, le zakaj bi vedno posnemale svoje babice, ko vendar tudi obleko in frizuro že zdavnaj ne nosimo tako, kakor je bilo v njihovih časih. TUDI NADLEŽNO POMIVANJE POSODE NI TEŽKO, ČE v vse kozice in lonce, v katerih si kuhala, takoj ko jih izprazniš, naliješ malo vode. Zakaj je to tako priporočljivo? Posoda, v kateri si kuhala, je vroča. Zato se ostanki jedi, ko jo izprazniš, hitro prisušijo. Voda, ki jo priliješ, . posodo ohladi, jed se ne prisuši, odnosno še odmoči, in pomivanje postane igrača. BI ZNALA RADA i TUDI ŠTEDITI? Potem se navadi poleg drugega tudi na to, da postrgaš posodo, v kateri si kuhala ali pripravljala hrano, s plastično ali gumijasto strguljo. Tatjana Angerer ČISAVA ŽUPA, PISANA POGAČA IN ŠE KAJ Stare domače jedi iz južne Koroške Iz moke, kvasa, jajca, soli in treh žlic sladkorja zamesimo primerno, ne pretrdo testo, in pustimo, da vzhaja. Vzhajano testo razvaljamo za prst debelo, ga pretresemo s preostalim sladkorjem, cimetom in z drobtinami, ki smo jih prepražili na svinjski masti. Nato zarežemo v sredo razvaljanega in nadevanega testa križ in vsakega od štirih delov zavijemo navzven do roba. Nastali zvitek na mestih, kjer ga CIMETOVI ŠTRUKLJI SESTAVINE:_________________ V4 kg gladke pšenične moke sol________________________ 3 dag kvasa________________ mleko po potrebi___________ 3 čajne žličke cimeta______ 15 dag sladkorja___________ 3 žlice čiste svinjske masti 5 dag kruhovih drobtin bomo razrezali v štruklje, dobro pritisnemo z roko, da se testo sprime. Približno 10 cm dolge štruklje skuhamo nato v slani vodi — 10 minut na eni in 10 minut na drugi strani. Kuhane štruklje razrežemo na deski v približno 2 cm debele kose in jih zabelimo s surovim maslom. K štrukljem jemo jabolčni kompot ali čežano, lahko pa tudi kakršnokoli solato. SKUTNI CMOKI Maščobo toliko ogrejemo, da se razpusti, in vanjo vmešamo rumenjake in ščep soli. Nato napravimo trd sneg iz vseh beljakov in mu primešamo dobro pretlačeno skuto ter zdrob. To zmes primešamo maščobi in rumenjakom in pustimo, da najmanj eno uro počiva. SESTAVINE: 12 dag surovega masla ali margarine________ 4 jajca______________ ‘A kg suhe skute_____ 20 dag belega zdroba sol Z mokro žlico oblikujemo cmoke in jih dajemo v vrelo slano vodo. Kuhamo jih 20 do 25 minut. Zabelimo jih z ocvirki ali z drobtinami, ki smo jih prepražili na maslu. Zajtrk ob košnji: ajdovi žganci z mlekom. Ajdovo moko pražimo v kozici toliko časa, da se neha kaditi. Med praženjem jo neprestano mešamo. Nato počasi prilivamo slano vrelo vodo in obenem mešamo, dokler ne nastanejo žganci, ki ne smejo biti premokri. Zhrahljamo jih z vi- AJDOVI ŽGANCI SESTAVINE: 3/ kg ajdove moke vrela voda licami in zabelimo jih z ocvirki. K žgancem pijemo domačo belo kavo, sveže ali kislo mleko. Ponekod v Podjuni ajdove žgance tudi kuhajo. Moko vsujemo v vrel slan krop, kuhamo 20 minut, zmešamo z vilicami in zabelimo z zaseko. DOMAČE SALAME Meso in slanino drobno zmeljemo, primerno osolimo in popopramo in dodamo česnovo vodo, ki smo jo pripravili prejšnji dan (česen olupimo, sesekljamo in namočimo v 2 dl mlačne vode; naslednji dan pre- SESTAVINE:_____________ 5 kg svinine___________ 1 kg govedine__________ 40 dag slanine_________ sol, poper_____________ 4 glavice česna________ 4 žlice ruma ali konjaka cedimo) ter rum ali konjak. Maso dobro zmešamo, z njo napolnimo pripravljeno črevo in tesno natlačimo. Salame obesimo za nekaj dni v dim, nato pa jih sušimo na zraku nekaj mesecev. To je novo v letu 1988 DA SO VODILNE OBLJUBE OD VČERAJ PO NAVADI DAVKI OD JUTRI, TO SE JE LETOS PONOVNO IZKAZALO. PO DOLGIH PARLAMENTARNIH DISKUSIJAH JE DAVČNA REFORMA VEČINOMA ZE IZDELANA. TO SE PRAVI, DA JE DELOMA ŽE JASNO, KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO OD LETA 1988. ZA NAŠE BRALKE IN BRALCE SMO PRIPRAVILI KRATEK PREGLED NAJBOLJ VAŽNIH REFORM. tam DRUŽINSKA DOKLADA doslej do 27. leta starosti, od 1988 naprej le do 25. leta starosti. Za matere pohabljenih otrok, ki živijo v družini, bo urejen fond, iz katerega bo plačana pokojninska zavarovalnica. DOKLADE OB POROKAH od 1988 država ne bo več plačala. IZRAVNALNI DODATEK (Ausgleichszulage) f>o od 1. 1. 1988 zvišan za 2,8%. Smernica za samske osebe je torej šil. 5004,—, za zakonske pare šil. 7168,—, za vsakega otroka šil. 534,— DODATEK ZA ONEMOGLE (Hilflosenzuschuß) znaša od 1. julija vsaj šil. 2490,—, največ pa šil. 2755,-. DODATKI ZA OTROKE k pokojnini znašajo od 1. julija za vsakega otroka vsaj šil. 239,—, največ pa šil. 650,-. Za GRADBENO VARČEVANJE (Bausparen) , dobite leta 1988 le še 8% obresti oziroma premije. KMETIJSTVO: Splošni prispevek za prodajo mleka je od 1. 1. 1988 za 12 g nižji. To se pravi: namesto 54 g 42 g/kg mleka. Intenzivneje bo država le- ta 1988 pospeševala tudi energijo iz biomase. Finančna podpora gorskim kmetom bo zvišana. Kmetijski obrati v coni 4 z nizko davčno vrednostjo dobijo leta 1988 šil. 20.000,- podpore. ORF: Od maja 1988 dobi vsaka zvezna dežela svoj avtonomni regionalni televizijski spored. ZDRAVSTVO: Receptne pristojbine (Rezeptgebühr) bodo zvišane za šil. 1,—, za vsak medikament bomo torej plačali šil. 24,—. Osebni prispevek za bivanje v bolnišnici bo od sredine leta znašal dnevno šil. 50,-. AVTO: Vsi avtomobili, ki so od 1. 1. 1988 na novo prijavljeni, morajo imeti katalizator. ŽELEZNICA: Nasplošno so se zvišale pri železnici cene za regionalne vlake, za brzovlak pa so se znižale. Za proge, ki so daljše kakor 801 kilometrov, znaša pavšalna cena enotno šil. 790,-. S tako imenovano izkaznico za polovično ceno se lahko vse leto vozite za šil. 990,— po vsej Avstriji za polovično ceno. Pripravila Heidi Stingler rrn NAŠ TEDNIK - - m L naš tednik VAŠ SVETOVALEC L I L I T Sedaj smo pri NT uvedli družinsko prilogo in jasno, da smo rezervirali kotiček za ženski komentar, ki smo mu dali naslov LILII Zakaj Lilit? Stara bajka pravi, da je bila Lilit prva Adamova žena. Adam pa te žene ni bil preveč vesel, saj ga ni bila pripravljena ubogati in poslušati. Vedno je imela svoje želje in misli in Adam se je kar kmalu naveličal stalnega diskutiranja in iskanja konsenza. Zato je prosil Boga, da mu pošlje drugo ženo, ponižno in pohlevno, tako, ki ga bo ubogala in ljubila in ono. Je pač tako — mož je glava ne spraševala preveč, zakaj to in žene in konec. In kaj se je zgodilo z Lilit? Bajka pravi naprej, da je šla v morje in tam rojevala otroke — dekleta in fante. Potomci teh pa menda še danes kljubujejo vsem normam, ki se glasijo, da „se tej stvari treba streči tako, drugi drugače in da proti temu nič ne moreš storiti“. Lilit naj bi bila torej simbol naše, ženske samozavesti. Simbol, da nismo na svetu samo zato, da bi moškemu spolu napravile življenje čimbolj udobno. Življenje je tako kakor vsakemu moškemu tudi vsaki ženski dano, da ga osmisli po lastnih interesih in željah. Prvi korak ni enostaven. Same se moramo zavedati ( = samo-za-vest), kakšno je naše življenje, koliko ga res uživamo in koliko se žrtvujemo. Ne recite sedaj, da je življenje pač žrtev. Kaj pomaga še taka požrtvovalnost, če postajamo pri tem vse bolj zagrenjene in nepravične. Toda brez pomoči, pohvale in podpore je le težko kaj spremeniti. Zato bi vas rada opozorila na dobro zamisel, ki jo imata Francka Kropivnik in Tilka Loibnegger od Katoliškega referata za žene. V prihodnjih mesecih nameravata izvesti po vsem slovenskem ozemlju na Koroškem seminarje za poglobitev samozavesti. Udeležba pri takem seminarju bo vsaki gotovo koristila. (Podrobne informacije daje Referat za žene, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 04 63 / 51 11 66). Ce pa bi se kateri moški tem idejam pomilovalno nasmehnil, nič zato — se mu bomo pa še bolj pomilovalno nasmehnile nazaj. Lilit naj bi bila simbol naše ženske samozavesti! RIM V RIMU SE NA VSAKEM KORAKU SREČUJEMO Z NJEGOVO TISOČLETNO ZGODOVINO, ODKRIVAMO SLEDOVE IZ ČASOV NJEGOVEGA NASTANKA, OBČUDUJEMO OSTALINE IZ BLEŠČEČEGA OBDOBJA CESARJEV IN PAPEŠKE VLADAVINE. RIM JE POMENIL MOČ IN BOGASTVO, PREŽIVLJAL PA JE TUDI TRENUTKE PONIŽANJA. NJEGOVI VLADARJI SO MU PO SVOJIH ARHITEKTIH, KIPARJIH IN SLIKARJIH VTISNILI PEČA T SVOJE DOBE. VSE TO BOGASTVO ČLOVEKOVE USTVARJALNOSTI DVIGUJE RIM NAD OSTALA MESTA IN PRIVABLJA MNOŽICE OBISKOVALCEV Z VSEGA SVETA. večno mesto Program A 1. dan (9. marec) Odhod avtobusa iz Kranja (hotel Creina) ob 23.00, iz Škofje Loke (hotel Transturist) ob 23.20 in iz Ljubljane (hotel Lev) ob 23.35 uri. 2. dan (10. marec) Vožnja mimo Postojne, Trsta, Benetk in Bologne (vmes postanki) do Firenc, kamor bomo prispeli okrog 9.00 ure. Ogled Firenc bomo začeli pri cerkvi sv. Lovrenca in si ogledali Medičejske kapele z znamenitimi Michelangelovimi nagrobnimi kipi. V bližini je veličastna stolnica z Giottovim zvonikom in s prastaro krstilnico, ki jo krasijo prelepi Ghi-bertijevi reliefi. Ogledali si bomo še Palazzo Vecchio z ložo „dei Lanzi“. Ob 14.00 bomo zapustili Firence in se napotili proti Rimu, kamor bomo prispeli proti večeru. Nastanitev v hotelu. Nočitev. 4. dan (12. marec) Po zajtrku se bomo zapeljali do vatikanskih muzejev, si ogledali bogate umetnostne zbirke in občudovali Sikstinsko kapelo z Michelangelovimi freskami. Podrobneje si bomo ogledali tudi baziliko svetega Petra, obiskali grobnice ali pa se povzpeli na kupolo. Popoldne si bomo ogledali veličastno baziliko sv. Pavla zunaj starorimskega obzidja, obiskali bomo katakombe in se po Apijski cesti napotili v okolico Rima, se ustavili v Castel Gandolfu nad Albanskim jezerom (tod je med številnimi poletnimi rezidencami tudi papeževa vila) in Frascatiju, kjer Bomo v enem izmed značilnih lokalov lahko pokusili žlahtno kapljico iz okoliških vinogradov. Odtod se bomo napotili na bližnje letališče in poleteli proti Ljubljani, čez dobro uro pa pristali na Brniku. Program B 1. dan (12. marec) Zvečer se bomo zbrali na letališču Brnik in poleteli proti Rimu. Po dobri uri bomo pristali na rimskem letališču Ciam-pino, se zapeljali do hotela in se nastanili v dvo- oziroma troposteljnih sobah. Nočitev. 2. dan (13. marec) Po zajtrku si bomo ogledali mestne zanimivosti: antični Rim (Kapitol, Forum Romanum in cesarski forumi, Kolosej, Circus Maximus, Palatin, Aventin), trge in fontane (Beneški trg, Trg sv. Petra, Fontana di Trevi). Opoldne bomo lahko prisluhnili kratkemu papeževemu nagovoru z okna njegove delovne sobe. Popoldne bomo obiskali veličastno baziliko sv. Pavla zunaj rimskega obzidja, nato pa se po Apijski cesti napotili v okolico Rima, se ustavili v Castel Gandolfu nad Albanskim jezerom (tod je med številnimi poletnimi rezidencami tudi papeževa vila) in Frascatiju, kjer bomo lahko v enem izmed značilnih lokalov pokusili žlahtno kapljico iz okoliških vinogradov. Vrnitev v hotel. Nočitev. 3. dan (14. marec) Po zajtrku odhod (po želji) do vatikanskih muzejev in podrobnejši ogled muzejskih zbirk in Sikstinske kapele, zatem pa bazilike sv. Petra in njenih umetnostnih zakladov; prosto za zasebne opravke in oglede. Vrnitev v hotel. Nočitev. 4. dan (15. marec) Po zgodnjem zajtrku odhod v Firence in ogled najpomembnejših mestnih zanimivosti: Medičejske kapele z Michelangelovimi nagrobnimi kipi, stolnica s krstilnico, Palazzo Vecchio z ložo dei Lanzi, galerija Uffizi. Okrog 14.00 ure se bomo po sloviti Sončni avtocesti zapeljali do Bojogne in naprej mimo Padove, Benetk in Trsta v Ljubljano, Škofjo Loko in Kranj, kamor bomo prispeli okrog polnoči. Reisebüro Gesellschaft m. b. H. turistična agencija Paulitschgasse 7 A-9020 Klagenfurt/Celovec telefon: (0463) 51 2680 512825, 56649 Cena: samo šil. 3000j Transfer Celovec—Ljubljana—Celovec šil. 250*— na osebo. PESMI ANKE JERNEJ IN ČRTICA ANTONA GALLOBA SO BILE NAPISANE ZA LITERARNI NA TEČAJ OB 130-LETNICI MOHORJEVE DRUŽBE V CELOVCU. TE PESMI IN ČRTICA ŠE NISO BILE OBJAVLJENE. Anton Gallob „Nič za zvo“ — PUST Zopet letos v našo vas prišel je veseli pustni čas. „Maske" ter drugo oblačilo zabavne ljudi bo krasilo. Mama skuhala zelje bo in klobaso, kar razveselilo srce bo naše. Pa še krapov dosti bo spekla, da nam v ustih kar slina bo tekla. Oj zato, zato veseli čas, ostani ti pri nas. Razveseli vse ljudi, da se žalost iz src zgubi. MOLK Gore, zakaj molčite, zakaj mi ne spregovorite? Trava v vetru ne trepeta, lipa pred hišo nič ne šepeta. Ptice nič več ne pojo, rože prežlahtne več ne cveto. Toda zakaj vse molči, zakaj nihče ne govori? Molči, molči, draga mati, vem, zakaj so morali te pregnati. Tu ni bilo prostora zate, ne za sestre, ne za brate. Trda roka te je umorila, zanj kri sinov se je prelila. Zato rodne gore molčijo, lipa, trava, rože nič ne govorijo. A jernej Kar bo, ■ i mu bilo do tega, da bi se 1^1 ves l'as boril za bogvedi kaj. Dosti je imel opravka ■ vi s seboj, svojimi mislimi, čustvi in z dejanji — povrhu pa še zunanjimi vplivi, ki so nasprotovali temu, kar si je bil predstavljal. Rad je vse mišljenje in razglabljanje opustil, ker ni bilo mogoče priti do kakega konkretnega cilja. Vse se je odigravalo mimo njega, nekoliko ga je dro ošvrknilo, a v bistvu je bil sproščen kakor ptica v kletki, ki ve za obilje gozdov in neskončnost neba... Misli so se ustavljale, konkretna dejanja izostajala, besede pa se omejile na najpotrebnejše; — pa še tega ni zmogel zmeraj. Patološko. „Da, da, — ne, ne,“ naj bo tvoja govorica! „Poglej v svet, in srečen boš, da ne doživljaš teh hudobij in zasledovanj, kakor drugi reveži vsepovsod.“ Vendar ga to nikoli ni zadovoljilo. — „Ukvarjati se moram s težavami tukaj, čeprav so v primerjavi z drugimi malenkostne; — bolijo pa kljub temu.“ Zato mu to li-sičenje okoli mačje dlake ni pomagalo naprej. Zedinil se je na to, da je „njegov problem“, ki je problem nas vseh, tako aktualen, tako vsiljiv in boleč, da ni mogoče mimo njega. Sicer ga je navzven pokopaval, v njem pa je ostal živ do neznosnosti. Pa teorije — moj Bog, teorije, kričanje in razglabljanje: Inštitut, odstotek nerešenih vprašanj v primerjavi s poletom lastovk v Afriko. Stokrat „Dosti je“, „Zdaj pa zares“, „Mera je polna“ in druga klepetavost v časopisih. Močne besede, pa bo! katerih edina konsekvenca je ta, da so močneje tiskane na prvih straneh časopisov. — Obsojanje naših ljudi, ki so prav tako slabi kakor ti in jaz, v potrdilo lastne zmogljivosti. „Veš kaj, s tem tudi nič ni več“ — zajedanje v lastno meso. Ideologije na oltarjih, katerim vse podrejamo, kajti tako dobre so, da nas bodo tudi privedle do zaželenega cilja. Pa vsaka malenkostno po svoje pobarvana, da postaja vse, kar je bilo količkaj nevprašljivo, tudi še nekoliko intelektualno — zmedeno. In solidarnost, ki je niti v družinah ni več, kje je med nami, močna in enozvočna? — še besede ne poznamo prav. Spomnil se je: kakor tedaj, ko sva se prepirala z bratom zaradi čomp, ki mi jih je prodal z njive za „Stranjo“, namesto s tiste pri „Orješah“. Pa še danes ne govori z menoj, ker sem baje pred desetimi ali celo petnajstimi leti v razgovoru z očetom dejal, da je najin brat Miha čompe hitreje kakor midva, naj so zdaj s „Stranje“ ali pa z „Orješ“. Očital mi je, zakaj se vmešavam v njegove navade pri jedi, saj hoče imeti mir in biti prost človek kakor vsak drug — npr. jaz — in da mešamo v njegovih zadevah,... in da mora opravljati svoje delo sam, brez katerekoli pomoči z naše strani,.. . in da naj ga pustimo pri miru, saj mu tudi marsikaj zavidamo ...!?! — Ne glede na vsebino njegovih napadov se je čudil, zakaj ga vika in ga nagovarja v množini — torej skratka — ... v bistvu nam je vse drugo važnejše kakor to, za kar se baje borimo. Naša solidarnost je v riti, kadarkoli se nam dozdeva, da gre za denar. Sicer bankovcev pa cekinov ne moremo jesti, če, bi jih pa tudi. . . Predstavljal si je, kako bi si kak narodnjak mašil tisočake za kravato, v prepričanju, da dela to za blagor svojega naroda, v resnici pa bi si le natlačil želodec do ohromelosti. Zato je bil žalosten, v duši žalosten, in sprevidel, da je njegova žalost žalost in onemoglost mnogih, da se zrcali v njegovem doživljanju doživljanje tisočerih posameznikov, ki jih v celoti imenujemo narod. Spoznal jih je po drži, po splaše-nem pogledu, kadar bi se bilo treba izkazati, razkrinkati, spregovoriti v javnosti slovensko besedo, — v pričakovanju reakcije velikana, ali bo dobrohotna ali vsaj nebrižna ali pa — „et tu Brutus!“ To psihozo pa, ki jo je zakrivil „nadčlovek“ in ki večini naših ljudi sedi v kosteh, „pogumnejši“ z naše strani zanika-vajo, se smejijo „strahopetnežem“ in menijo s tem odpraviti ta strah, dosežejo pa prav nasprotno. Postanejo namreč tujci v lastnih vrstah, hodijo naokoli ko sence in so v svojem doživljanju spet podlegli, spet imajo velikane pred seboj — „et tu Brutus?“ Tako z argumenti moči v duševnih zadevah ni priti do dobrega zaključka. Prekleli so kritične pripombe kot pesimizem in defetizem. Prav isti narodnjaki pa so ravnali brez ozira na to, koliko svojih so s svojim ravnanjem privabili ali pa spet odgnali. Ni bilo celotno gledanje v ospredju, temveč začasni uspeh in osebni „ugled svoje vrste“. Posebno samozvani „pravi Slovenci“ so nasedali zunanjemu vidiku, kulisi, nekritično prevzemali mnenja, oproščali pomanjkljivosti, — saj je kljub vsemu delo „za narod“, in stali „kakor en mož“' za nosilci te smešne, v resnici pa prav usodne tragedije, ki na znotraj v bistvu nima nobenega učinka. Sklicevali so shode, organizirali predstave, .gledalci in predvsem poslušalci pa so bili od Šmohorja do Pliberka skorajda isti. Delalo se je na zunaj, v človeka mladinca pa nič. Kakor da bi bilo življenje ena sama folklorna prireditev, narodna pesem, ki jo vsak na pamet zna, igra, ples, zakasnjena moderna: iz Amerike se valijo v Evropo skorajda vse „nove“ struje nekaj let, v Avstrijo še nekaj let pozneje in k nam šele tedaj, ko jih že vrabci ne čivkajo več s streh. Tako se pogosto vežbamo v izvoženih tirih, pojemo pesmice, igramo igrice, godemo polkice, tečejo solzice, ostanemo ovcice .. . Nič konkretnega za obnašanje med volkovi važnega, usposabljajo- čega za obstajanje proti skupini napadalcev, za izstop iz vloge napadenega, zmeraj in povsod branečega se, ki razlaga pri vsakem slovenskem prdcu, zakaj da ni nemško prdnil, in zagovarja svoj obstoj, svojo bitnost tisočkrat, dnevno, vsepovsod pri nas. Mar bo odgovoril: „Lepo pojemo, zdaj pa zares, dosti je, dvorana je bila nabito polna, ne bomo se pustili, tri pure, tri race, tri bele gosi“, ali kaj . ..? Nekega večera, ko se je vrnil s sestanka prosvetnega društva domov, je imel v mislih še vedno prepir dveh Slovencev, ki sta se bila imela v laseh zaradi boljše kvalitete vsak svoje nemške politične stranke. Vendar bilo je lepo, kajti za konec so vsi zapeli s solzami v očeh „Nmav čriez izaro“. DOMOVINA Kako te ljubim, o, domovina, obvaruj ti svojega sina. Domovina, kako si lepa, hči tvoja res ni slepa. Na tej zemlji sem se rodila, slovenska mati me je vzgojila. Slovenka sem postala, Slovenka bom ostala. Na tej zemlji, domovini dragi, žila naša krvavela je. Tekla je slovenska kri, iztekla nam pa ni. ZEMLJA Zemlja, na tvoje grudi bom položila trudno glavo, da si odpočijem od težkih nadlog, ki so mi jih naložili. Zemlja, mati moja, ti mi daješ moč, da ne omagam in se spet zravnam, znova najdem moč, hrepenenje po življenju, po delu. Zemlja ti preblaga, ki daješ nam hrano, da morem preživeti. O, zemlja, moja domovina, ti veš, da tebi kri se je prelila, kri naših junakov, ki borili so se za svobodo, za tebe, zemlja, za narod, za nas. Zemlja, ti si mi ko varuh, pn tebi najdem zmeraj tolažbo, najdem mir, ki je prelep. O, zemlja, mati, domovina, zatekam se k tebi, ti premila. A. Jernej PO KNJIGARNAH - IZ ZALOŽB - PO KNJIGARNAH PRIPRAVIL FRANC WAKOUNIG PESMI IN ŠEGE MOJE DEŽELE Zamisel in osnutek za ta zbor slovenskih pesmi in opisa slovenskih šeg je dala Dušica Kunaver, Zmaga Kumer je pesmi pripravila ter prispevala strokovne uvode, Helena Ložar-Podlogar pa je avtorica prikaza šeg. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije leta 1987, stane pa sil. 136,—. Namen knjige je, da strokovno, pa kljub temu domače in pristno, posreduje bralcu bogastvo in pestrost naših pesmi in šeg. Poznavanje šeg in pesmi lastnega naroda je bistven pogoj, da dojamemo njegov značaj in tudi njegovo mesto v orkestru narodov. Pesemsko gradivo za to knjigo je iz arhiva Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. POČITNICE V SLOVENIJI Turistični in gastronomski vodnik, izdala založba Centralnega zavoda || za napredek gospodinjstva, 1987. Cena šil. 275,—. Dežela „na sončni strani Alp“, tako se glasi reklamna samodefinicija Slo- jjjfc.,.; venije, se v tem vodniku in priročniku predstavlja celovito. Saj sega lok od informacije o ljudstvu, ki tu živi preko domače obrti, slovenske kuhinje z vsemi regionalnimi odtenki do športnih in rekreacijskih možnosti. Posebno sladokusci in ljubitelji dobrih gostiln in oštarij se bojo lahko odslej opirali na še večji izbor. Sploh pa je treba reči, da so gostilne v Sloveniji, predvsem zasebne, tudi zunaj njenih meja na zelo dobrem glasu in je tista znana popevka, da je vse manj dobrih gostiln, preveč mrk opev slo-venskega gostinstva. SVETA ZNAMENJA Avtor je krški škof dr. Egon Kapellari, naslov nemškega izvirnika je „Heilige Zeichen“, prevedel mag. Lojze Pušenjak, založili Nedelja-Družina. V spremni besedi je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar med drugim zapisal, da knjiga opisuje različna sveta znamenja, ki „imajo svojo govorico, ne da bi bila vezana na ta ah oni jezik. Da bi pa ta ^znamenja bila res zgovorna, da bi jih verni ljudje čim bolj razumeli in v življenju upoštevali, jih je treba vedno znova razlagati in nanje opozarjati tudi z besedami . V ta razmišljanja je vpletenih mnogo osebnih izkustev avtorja; knjiga je tudi podlaga za razmišljanje drugih. Zaključno besedo je napisal Urs von Balthasar. SPOMINI 11 TABORIŠČA Avtor je Franc Jeza, knjigo pa je v svojem rednem knjižnem daru za leto 1986 izdala Goriška Mohorjeva družba skupno s Katoliškim tiskovnim društvom. Opremil je spomine umetnik Edi Žerjal. Cena: šil. 116,—. V „Spominih iz taborišča“, ki bi prav tako lahko nosili naslov „Spomini na taborišče“, Franc Jeza pripovedniško opisuje svojo pot v kacet. Začela se je v kletnih ječah ljubljanske policije. Vanje so ga spravili lastni ljudje, da, sošolec je bil glavni pobudnik, da je Jeza prišel v kacet. Preživel ga je z neznansko mero trme, da hoče preživeti, in ker je bil od svojih soujetni-kov, med njimi mnogih Slovencev, deležen velike človečnosti in ^vzajemnosti. Jeza vse to opisuje brez kančka jeze, maščevalnosti ah sovraštva, a njegova ocena tedanje slovenske odločujoče politične strukture, ki se je aranžirala z nacističnim okupatorjem in z njim sodelovala, je točna in jasna, kakor malokatera. Pri tem pa Jezi res nihče ne more podtikavati neobjektivnosti ah pristranskosti. SjHmMt / i „ ENTNAZIFIZIERUNG IN ÖSTERREICH Avtor Dieter Stiefel, Europaverlag Dunaj-München-Zürich, 1981; cena knjige je šil. 168,—. . Denacifikacija, posebno v Avstriji, je se vedno zelo delikatna in nerazjasnjena zadeta, skoraj bi rekli, da je to zatemnjeno, zavestno zatemnjeno obdobje avstrijske povojne zgodovine. Tisti, ki jim je denacifikacija vselej bila trn v peti, jo hočejo degradirati kot pravo zmagovalcev, v bistvu pa je na drugi strani jasno, da je denacifikacija v Avstriji čestokrat bila prava fraza, burka. .... i To avstrijsko pot denacifikacije skuša avtor nakazati, opiral se je na stevn-ne podlage, prizna pa, da celotni problem s to publikacijo seveda ni razčiščen. Za Avstrijo in njen pristop oz. odnos do nacizma in do postnacisticne dobe pa je to zelo pomembna knjiga. Uganite BESEDO, ki jo mislim Je PUST, vendar ni nujno o pustu; lahko je poleti ob morju t* * * 1 vvv ali pozimi ob smuciscu: . . PUST JeLET’. vendar ni ptičji z drevesa, le skupine ljudi, v razvedrilo. . . LET NAŠ SNEŽENI MOŽIČEK 1. Era - ixc se Je vse-del ti na nos , naš sne-že - ni mo - Ji - Ček. Ni -maš hlačne čev-ljev, si koj bos , 3. Glej - te, glej-te, lep je pa ze-lo , naš sne-že-ni mo-ži - ček. Ko po-si- je son-ce' izgi-nil bo , ______________________________________________KONEC 1. naŠ sne-že - ni mo - Ji - ček. 2-Gor na gla-vi tej naš sne - že - Ji -iklrj..g sfr- ganl