Pavleta! frank« v tfrfavl SHS.
Številka 37.	V Ljubljani, dne 16. septembra 1920.	II. leto.
== Cijena u prodaji 1 K 50 fil =» Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata • . . . . K 73*— Polugodišnja .......	»	36*—
Četvrtgodišnja..................  „	18*—
Za inozemstvo dodati poštarina Oglasi po cjeniku.
== IlfcHa y npo^aju 1 K 50 $hji. -■■m Hara Taac ns.iaan ce^immio CBAKor lersprsa. 1’o^HinE.a. npeTE.iaTa .	| v . K 72
llo.ijro/t.umaa.................  *	.	„36
HeTBpTrcvmm&a ......	.	»18
3a HHoaejicTBo	noniTapHHy. Oraaca
no xapH<j)H-
Uredništvo i Izubijana. Rimska cesta Štev. 20/IL Rokopisov ne vraža, ako se no priloži mamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno tranldrane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatsko in wbške dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Upravoištvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se posije po nakaznici oziroma položnici Ic v Ljubljano, Vodnikov trg št 5fL Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
PR. GOVEKAR (Ljubljana):
Volitve v konstituanto.
Volilni zakon te sprejet in volitve za konstituanto so pred nami. Končno! Vse se veseli ter pričakuje ooslei nebes na zemln: Konec bo dosedanji brezvestnosti, koruotnosti. nedelavnosti, konec nesposobnega samoznanstva. Svobodni narod si izvoli svobodno naiboliše poslance, ki bodo v bodoče resno, pošteno, z naporom vseh .duševnih in telesnih sil neumorno delovali le v korist volilcev in države. Moralno in intelektualno naiboliši liudie bodo tvorili naš parlament, ki rodi zato narodom in domovini najboliše rezultate ter reši naitežie probleme naimodrete.
Leo ie optimizem. In nam ca ie treba. Dobili smo nov dnevnik, ki ima namen med nami razširjati in utrievati optimizem ‘er pobiiati črnogledi pesimizem. Prav. Toda parlament kot kolektiven organizem ostane tak. kakršno ie bilo Narodno predstavništvo. ako ne bo duševno in nravstveno še nižii. In še zanikrneiši! Optimisti uoaio. da bo vse bolie. pesimisti na so sbloh proti parlamentom že od nekdai.
Scinio Sighele ie izdal že teta 1913. študiio »Contro il nailarnentarismo«. Arl-stide Gabelli nravi v svoli »L’mstruzlone m Italia«: Odbori, poverjeništva, skupščl-
LISTEK.
Joca Cvijetanović (Zagreb):
Ministar bez gaća!
Jednoga sara dana strafno mnogo trčkarao po gradu. Išao sam od aprovizaclje do aprovi- 1 zacije, od dućana do dućana, tražeći gdje ču jeftinije moči dobiti komad sapuna, gdje kilo brašna, gdje sol, gdje mast itd. Uza to sam u r a mini trgovinama ogledavao gaće.
Sav umoran došao sam kući i bez sapuna boz masti i bez šećera 1 bez gaća. Sve je bilo skupo, a ja nemam novaca! Ojadjen naslonim se na kanape i stanem razmišljati o bijedi Činovnika, o njihovim plaćama, o državi, o njenim ministrima, pa o sapunu, šećeru, masti, brašnu, . . . i o gaćama! Sve mi se vrtilo pred očima. Najednom kao da vidim pred sobom Beograd! Skočim odmali na tramvaj i ravno do i ministra financija!
»Gospodine ministre! Gospodine ministre! Ja nemam brašna, ja nemam masti, ja nemara. -omara grča!...« Sav se tresao!	<
ne. skratka množice, ki izvršuieiio oblast skupno, so baie iamstvo proti zlorabam. Skupina mnogo liudi ie res iamstvo take vrste, a le zaradi strankarstva in nesloge, ki ;ih ustvariaio med niimi protivni interesi. različna mnenia in razpoloženja. Skupnosti pa ni med nitmi. Zato pa eden prihaja, drugi ne. ta je bolan, oni na poto-vanin. in često se mora odgoditi in zavleči vse na neprecenljivo škodo časa. koristi in uspešnosti. Ako ie težko naiti v vseh umnosti, ie Se mnogo težie naiti v vseli odločnosti in vztrajnosti. Kier ni osebne Odgovornosti, tani se skuša kdor le more umakniti Kdor oa ima oblast a ie ne izvršuje- ie samo v zapreko. Tako se sile združenih liudi medseboino uničuieio. a sc ne seštevalo. Iz take skupščine izhaia prav mnogokrat !e kat srednjega ter bi lahko vsak noedinec storil več in bolie kot vsi skuoai Liudie. ie govoril že Galileo Gali-lei. niso kakor konii. ki voreženi vleče to voz vsi skupaj naprei. nego kakor razbrzdani konii. ki drvi vsak na svoio stran.
Max Nordau pravi v »Paradoksih« II.: Združite dvaiset ali trideset Goetheiev. Kantov. Helmholtzov. Shakespearov. Newtonov ifc!. ter izročite njihovemu raz-soianiu rešitev kateregakoli praktičnega vprašanja! Niih govori bodo morda drugačni. kakor bi tih mogla izreči skupščina
»A što se mene tiče? Sto se mene tiče vaša mast i vaše gaće i sve drugo?!«
»Ali Ja sam državni činovnik! Ja trebam za svoj život i brašna i masti i gaće i drugo sve.«
»Pa kupite si, imate plaću ža to!«
»Kakovu plaću? Vi se rugate, gospodine ministre. Zar je to plaća? Ni po mjeseca ne mogu s njome da proživim, a drugu polovicu kukam, kuburim, natežem se, gladujem, prokll-njem . . . vas i sve druge!«
»Ta nemojte tako. Ml znamo računati. Ml smo odredili točno onoliko činovnicima, koliko ini je za sada najnužnije za život.«
»Vi nemale, gospodine ministre, ni pojma o bijedi činovnika. Vi ne znate računati. Vj ne znate, što je to glad. Vi neznate, što su to brige za svagdanji kruli. Vi ne čujete jauka našega, jer ste gluhi. Vj ne vidite bijede naše, jer ste slijepi. Vi bi trebali bar 2 mjeseca živjeli u mojim okolnostima, da dobijete pojma o činovničkom životu.«
»Dosta, dosta . . .! Ja ću vam primjerom dokazati, da se može živjeti s vašom platom,
navadnih liudi (dasi ne bi hotel tamčari niti za to!), toda uverien sem. da bi se njihovi zaključki v ničemer ne.razlikovali od sldenov kakoršne si bodi skupščine. A za-kai ne? Ker ima vsakteri izmed teh 20 do 30 izbrancev razen svoje originalnosti in odlične individualnosti tudi dedščino svol-stev cele vrste: ta deistva pa so skupna ne le tovarišem v skupščini, nego tudi vsem neznanim iudividtiiem z ulice. Ta skupna svojstva moraio premagati vse individualnosti, in delavska aeolca mora povsem Pokriti tudi klobuk zdravnika, misleca ir. filozofa.
Nordauovo umovanje pa veha tudi za vse skupščine 100 ali 500 oseb: da. čim večie število umov. tem maniša ie intelektualna vrednost njihovih sklepov. čim več razumov tem manie razsodnosti.
Melchior de Vogue je zapisal o franc, ministrstvu: Te ministre, čijih indiividu-valno vrednost sem -rad konstatiral in ki so pokazali vsak v svoiem okrožm odiačna pravniška svoisiva. zadene menda kot erom neka paraliza, kakor hitro se znat-deto skuoai za mizo ministrskega sveta ali pod tribino pred skupnim dasovaniem,
Guv ge Maupasant je v »SuiTeau« povedal svoie^mnonie takole: Kolikokrat sem že k os ta tiral, da se. inteligenca oove-Čuie in dviga, kadar človek živi sam. a da
samo kad se sve dobro sračuna. Ja ću evo preuzeti vaše dohotke i sve vaše, a vi ćete sve moje preuzeti. U službi ostajemo svaki svojoj.«
Pogodba je bila s mjesta gotova.
Ministar je morao odmah sasvim svući se I predali m'e.i: svojo odijelo, rublje, obuću, a ja njemu svoje.
Ja sam preuzeo sa svojom obitelju stas njegov, a on sa svojom obitelju moj stan, Ja njegove sve dohotke, a on moje.
Po podne Istoga dana ja sam sa svojom obitelji odvezao sc u autu u posjete k ministru predsjedniku, gdje smo se lijepo pozabavili ii* prilično dobar zakusak.
Siromašni ministar iinancija se je zaključao u svojoj sobi i računao i računao . . . Približavala se večer, treba obitelj nahraniti! A čime?. Ej boga mi, gutali su ministarska djeca i ministrova zena krumpire! Preklinjala ga žena, što je to učinio! Cijelu noć nije mogao spavati, jer je računao i računao . . . Drugi dan trci on po svemu građu po aprovizacijama, po dućanima, cjenka se za sapun, za mast, za brašno i traži po svim dućanima jeftine gaće,
se zmanišiiie in oonižnie. Tcalfor hitro se zonet pomeša med drnce Hudi! Razni stiki. vse ono. kar se covori. vse kar ie človek orisilicn poslušati in mu odcovariati. 'deluie na misel Neka plima in oseka idei ere od slave do clave in stvori se neka cladma. neka povprečna intelicenca za vsako mnocoštevilno skupščino individi-iev. Lastnosti intelektuvalne iniciiative in raaumnetra razmišliania nadaio. da. ostro-unrnost vsakeca osamlieneca človeka Iz-cinia. Čim se pomeša z velikim številom drneth ljudi.
Takih izrekov bi se lahko navedlo še
za cek>. kniieo.
»Senatores boni viri. senatus autem rafala bestta« trdi že stara rimska poslovica. Senatorji so vsak zase dobri liudie. toda senat v svoii skupnosti ie crda. zla bestfta. so rekli Rimliani.
Enriko Ferri ie zatorei zapisal resnica da »zedinienie sposobnosti iiudi ni zanesliivo Jamstvo za skupno in končno sposobnost: od zedinienia oseb z izvrstnim umom se more dobiti skupščino, ki ni oraveca razuma, kakor se more v kemiii dobiti s spoiitvjio dveh plinov le — vodo!«
In razumljiv nam ie Castilev vzdih: »BoJle v šapah eneea leva. neeo v tolpi stotine miši!«
Roseccer. narodni filozof, pa ie deial: »En sam ie človek; ako tih ie več. so liudie. ako veliko, pa — živina!«
Parlamenti torei ne imponiralo, kajti operira se le s kompromisi, »do ut des« ie niecovo načelo in davno vloeo icva slučaj. Gnila hruška pokvari zdrave, a nikdar zdrava hruška ne ozdravi gnile. Mikrob zla ima neizmerno večio ekspanzivno moč nego mikrob dobrote.
Množica ovite in omami kakor boa oonstrietor posameznika ter mu zaduši vest in čast. 7ato ie že Stuart Mili obsodil vlado množic ter ic dopuščal možnost (e ene izieme: »ako bi se dal suvereni narod voditi no svetu in vplivu eneca ge-niia ali nekaterih višiih Hudi.« •
Nezadovoljni smo bili z Narodnim predstavništvom. Upravičeno. Toda preveč optimistični smo v svoiih nadah glede hodioče konstituante. Ne pričakujmo preveč. da ne bo naše razočaranje preveliko! Ali bo v bodoči iugoslovenski narodni skupščini vsai en močan eenii ali vsai nekaj višiih umov. energi: irj značajev? Ali ne bo konstituanta strankarsko še razcep-
Kako ntje bio naučan trčkarati mnogo po strada, to bi svaki čas spotaknuo se. Njegovi su ga znanci u čudu gledali, kako li to izgleda, Sto se to s njime dogodilo. Nu on izbjegava sve t svakoga I kao bez glave vrluda.
Idući tako preko ulice nije opazio koia, Sto Sa lnrfla prema njemu i on pade upravo pod kola. Konj mu prignječio trbuh i onesvijeStc-noga odvezoSe u bolnicu. Tamo ga brže svako-Se... Jao, eto čuda! SvukavSi mu hlače ugledale gole noge bez gaća! . . .
' Kada Je doSao k svijesti, upita ga liječnik: »Gospodine ministre, pa kako to, da vi ne no-stte gaća?«
»Ej gospodine! Ja sam danas preuzeo ulogu činovnika VIII. činovnog razreda u državi našoj sa 3 djece, a kao takav nisam si mogao kupiti gaća!«	^
Netko zalupi ii mojoj blizini vratima, a ja se probudim, ali ne kao ministar, već opet kao činovnik Vili. činov. razr. Odmah me opkoliSe brige za braSno, za mast, za sapun ... i za gaće!
lieneiša. strankarsko še egoističnejŠa. demagoške omeiena. intelektuvalno še niž-ia? Ali dobimo dovoli delavnih, vztrainih ustvariteliev in manie škodliivaev. lenuhov in brbliavcev? Škandali, da zbornične seie zaradi odsotnosti predstavnikov niso imele kvoruma, so bili na dnevnem redu. in predsednik se ie šele te dni ojunačil ter ie zanikarneže kaznoval z občutnimi globami. Na dan z imeni teh kaznovanih brezvestnežev, da se iih bodo mogli volile! v bodoče ogniti!
Na izvrševalnih odborih vseh strank ie. da določilo za bodoče volitve take kandidate. ki bodo po svoii nedvomni sposobnosti. čistem značaju m neodvisnosti častno zastopali le interese narodove in oa take može. ki bodo vedno utegnili vztraiati v Beogradu. Ce ne dobimo takih poslancev. bo za JugoslavHo zlo.
Kričačev, hujskačev, demagogov, ko-ritaricv in teroristov se moramo rešiti. Uradništvo se mora posebno paziti, da sl noložaia še samo ne poslabša! Popolna brezbrižnost nekaterih narodnih predstavnikov in očitna sovražnost proti uradni-štvu nekih starih in novih strank v Slovenili nam ie menda vendar odprla oči. Ce bo uradništvo oodoiralo pri volitvah svoie nasprotnike, potem ostane ves napor naših orgamzacii brez usneha in iavni nameščenci bodo brezpravni sužnii.
Tovariši križem Jugoslavije, ne stoite v tem himi prekrižanih rok. nego zastavite povsod svoi vpliv! Zdai se izbiralo in postavljalo kandidatie: pazjte in delaite! Ura izgubljena se ne vrne več nobena.,.
Memento ministarskom vijeću!
Kako čitamo u »Riieči« od 30. kolovoza. izradimo se u ministarstvu pravde osnova, prema koioi će se regulisati plate sudiiama u Vojvodini. Neurediieno stanie u tom pogledu da ie dovelo do tolikog nezadovoljstva. da su se sudile zaorlietili štrajkom, ako im se plate dio 1. oktobra ne regulišu. Stoga da i samo ministarstvo uvidia opravdanost zahtjeva voivo-dianskih sudila, pošto sada predsiednik anelaclonog suda u Volvodinl imade ma-m’u Platu od naimladleg sudskog pisara u Srbili.
Tko može išta imati proti tome. da se sudiiama u Voivodini povise plate? Mi se samo čudimo, zašto se samo sudiiama u Voivodini povisuiu plate! A što ie s ostalim ravnim namještenicima u Voiivodi-ni? Zar su ntihove plate povolino uredle-ne? Zar samo sudiiama nisu bile uredie-ne plate?! Zar se ministarstvo bori samo štraika sudila u Voivodini. a ne boli se štralka i ostalih naniiešteuika u Voivodini? Ili zar ministarstvu niie u opće stalo do interesa ostalih javnih namještenika u Voivodini?
A što će na to sve reći sudile ostalih pokrajina? Zar su sudile u Hrvatskoj, u Sloveniii. u Dalmaclii. pa u Bosni izjednačeni sa platama u Srbin? Misle li go-snoda ministri, da su sudile u ovim krajevima zadovoljni sa svoiim platama? Prisluhnite. gospodo ministri, malo bolie. Zar ne čuiete sveopći žamor ne samo medin sudiiama. već mediu svim iavnim namještenicima sviiu diielova naše države? Oi. da samo znadete, kako to već sve vrile-kako se stišću zubi. kako biju srca. Zar ne
osjećate, da nješto tutnji? Što čekate, fco-soodo vlastodršci? Mislite li. da ćete moći samo tako kao ono posliledni puta nasiliem ugušiti olam srčbe naše?
Mi vas — slavna gospodo — upozoravamo. Nemoite se kasjjiie Izgovarati, da niste za ništa znali. Ove riieči neka vam služe kao mementol_______
FILIP KORENČAN (Ljubljana);
Monopoli.
V proračunskem zakonu za I. 1920/25. se določa med drugim, da se monopolski zakon bivše srbske kraljevine raztegne na vse jugoslovansko ozemlje. In tako bodemo imeli poleg taks. s katerimi smo bili oblagodarieni tekom tega ooletia. tudi pristno »jugoslovanske« monopole. Država rabi denaria in misli, da bo napolnila državne blaeaine s tem. da bo sama nakupovala in sama orodaiala različne predmete. ki iih srbski zakon navaia kot monopole. kakor so: tobak. sol. petrolej, vžigalice. cigaretni papirčki itd. Nimamo pri rokah statistike, ali v vsakem listu lahko beremo, da so monopolski predmeti (ra-zun edinole tobaka) v Srbiji mnogo draži! neeo ori nas. ki iih dosedai še uvažamo ali izdelujemo v prostem prometu, čeprav ori tem pošteno plačujemo visoko monopolno takso. Tako ie »Samopomoč« prodajala do nedavno sol po 3 K 20 vin. do-čim ie monopolska sol v Srbiii stala dvakrat toliko. Enako ie bilo tudi z drugimi predmeti državnega monopola.
Po mnemiu naših vladalcev pa nikakor ne more biti prav. da se sistem, ki ie v prečanskih pokrajinah tiščal nizko cene monopolski h predmetov, presadi tudi na srbska {la ter tudi tam zniža draginjo. Po teh modrih glavicah se mora izvršiti nasprotno: draginia. ki vlada v Srbin, se mora prenesti tudi v nrečanske pokraiin^l Drugače bi ne živeli v enakopravični Jugoslaviji. ako bi povsod ne vladala enaka dragima. Ker na še nimamo posebnega ministrstva »za izenačenie draginie«. nai bi naše predstavništvo takoi poskrbelo, da se ustanovi, ker nikakor ne gre. da bi na nr. Slovenec ceneie izhajal, nego Makedonec ali Črnogorec.
Med tolikimi ministri na razpoloženju se bo morda našel kdo. ki bi prevzel to prepotrebno mesto, sai bi si lahko svoie »strokovniaštvo« tudi zaračunal. Ker oa takega ministrstva še ni. si ie monopolna uprava znala takoi pomagati z običaino naredbo ter ie kratkomalo uveliavila srbski monopolski zakon tudi pri nas. To uve-liavlienie bo imelo za prvo posledico silovito oomnožitev monooolskeg.a osobia. Kakor ie pri nas postala navada, se mesta ne bodo razpisala, oač na oddala »zauonim in izvedenim« liudem. Da ne bodo tl vzeti izmed Prečanov. ie umevno samo po sebi. ker ti ne moreio zadosti poznati srbsk'h monopolskih zakonov in uzanc. Pričakovati ie torei resnih posledic, kakor iaice podobnih onim. ki nam iih ie prineslo razširjenje carinskega zakona. Umevno te tudi. da so žc in bodo naši vrli poslanci vsemu temu pritrdili in dali svoi blagoslov. Prenatvnl bi bili. ako bi iim hoteli to oponašati, sai vendar ne moremo zahtevati od naših poslancev, da bi pomagali zmanjšati draginjo...
Torei monopoli na vseh koncih in krajih. Posebni monopoli izvoznic in uvoznic. monopoli s prodalo izvoznega blaga.
monoDoli o devizah in valutah, monopoli v določevanju kurza našim oovčanicam. monoDoli v imenovaniu in razmeščaniu uradnikov in uslužbencev, monopoli v izdavanju naredeb sedai še dalinii monopoli in tako — ad infinitum. V dolžnostih smo si Jugoslovani več kot enaki, ker hudobni žurnalisti dokazuiek). da olačaiio Prečanl 2—3 krat toliko davka nego bratie preko Save. Da pa Prečani uživalo tudi enake pravice s svoiimi brati, nam kaže okolnost. da iiuaio orečanski državni uslužbenci vsai za 25—50 odstotkov manjše prejemke.
Toda kdo bi se pehal za takimi bagatelami? Kadar se ziednači draginia. le upati, da se vendar enkrat začne z urele-vaniem plač. To se oa zgodi menda šele. ko bo nov veter odnesel sedanie zveriže-no predstavništvo ter ga nadomestil z ljudskimi zastopniki.______________
Tko se mora brinuti za činovnike?
U eiieloi našo! državi ima do prilici 10% lavnih namještenika. Zatim ima 75% seliaka. Onih preostalih 15% sači-niavalu obrtnici, trgovci, privatnici itd.
Narod sačiniavain seliacl. obrtnici, trgovci. Da tal narod može u nekom poretku živieti. potrebni su mu posebni Imdi. koli se za tai poredak brinu, ier bez toga nastala bi nesigurnost imutka i života te bi se vratila ona vremena, kad su Mudi danki i noću živieli u strahu i brigi.
O.ve liiKle. koii se brinu za poredak, za mir. za napredak naroda i koie narod u tu svrhu plaća, zovemo iavnim namještenicima. Mediu te spadaiu ministri i svi činovnici, profesori, učitelji, službenici sviju vrsti. Narod dakle plaća sve svoie javne namještenike. Narod se mora za ntih brinuti. Narod treba da čuje iauk i biiedu činovnika. Narod ie ona oblast, na koki treba da iavni namještenici apeliraju! Narodna ie dužnost brinuti se za svoie iavne namještenike! Ako danas iavni namještenici ne mogu živieti sa sredstvima, koia dobivaiu. onda treba, da to ciieli narod uvidi i sazna. Naši ministri. koii se mediusobno bore za ministarske stolice, nernaiu smisla za iavne namještenike. Treba da ih optužimo Ofed narodom, na da se narod mimo niih za lavne namieštenike pobrine.
U svim kotarevima treba đa se sa-zovu narodne skupštine, na kolima će iavni namieštenici izniieti pred ciieli narod .svoie fade i nevolie i upozoriti narod na teške oosliiedice. ako ea iavni namještenici ostave, prisiljeni biiedom svoiom. Tu nema čekania. Budimo iaki. Mediu nama nema mlesta kukavicama. Podiimo svi pred narodni sud.
Jožef Zazula (Maribor):
Panem et circenses!
VII.
Prva polovica našega naslova ie izčrpana. Odgovoriti in razmotrivati nam ie na kratko še drugi del. namreč: circenses. Te besede oa ne mislimo doslovno, temveč v smislu današniega živlienia. Vsakdo si razdeli živlienie v dva dela: v delo v noklicu in v delo v počitku s primerno zabavo. a ta ie nalholiSa pri dobri knjigi, čtivo nas zabava in uči. zato se tudi naro-
dova inteligenca sodi do niegovem slovstvu v zvezi z lepimi umetnostmi
V stari Avstriji smo jadikovali, da se ne moremo slovstveno dovoli prosto gibati in razmahnili smo komolce, ko ie prišla Jugoslaviia. Pa glej zlomka! Razne stavke in draginia paniria ie razmah zaie-la in danes tičimo tam. kier smo bili prei.
Pisec teh vrstic ie nameraval jeseni 1919 poslati v tiskarno kniigo v velikosti dopisnice. 4—500 strani). 1000 komadov: pri orvem podietvu so mu napovedali 27 tisoč K. pri drugem (pogojno) 35000 K in pri tretrem 40.000 K. — Te številke so mu bile nekoliko preveč okrogle in povprašal ie v Avstriji, kier so mu hoteli natisniti kniigo za — 4 do 5000 K. Razni zadržki so zavlekli zadevo do Vel. noči 1920 in do tedai ie tudi v Avsiriii poskočila cena na 45000 avstr. kron. približno na 20.000 jugoslovanskih: ker ie oa naša cena tudi rastla. ie bilo tudi letos spomladi med Avstrijo in nami razločka naimani 20000 K. Kako ie danes, mi ni znano!
Iz teea spoznamo, da se nam ie treba tudi te stvari resno popriieti: ako odvzemamo ljudstvu tobak in alkohol, ako smo nekoliko dražic oblečeni. — se potrpi: odrekati ljudstvu duševno razvedrilo, na pomeni nazadovanie.
Čemu tak razloček med obema državama ?
Najprej zaio. ker ima Avstrija že docela vpeliano industrijo: v tiskarstvu ni-maio samo faktoriev in stavcev, temveč Tzeotavliaio tudi tisk. stroie. vlivaio črke 'n imalo dobro upeliane papirnice. — Nedavno smo imeli polo papiria oo kroni, zdai ie že zdatno poskočila: nekemu trgovcu oa. ki ie dobil papir iz Gradca in ga ie prodaial nekai ceneie. ie očitala (!) Zagrebška tvrdka da cena ni primerna, ker rih v niih lastni tiskarni pola več stane. Seveda, ori nas se ta industrija šele vpeliuie. vprašanie oa ie. ali bo ljudstvo čakalo na voeliavanie ali se bo obrnilo rroti cenejšemu severu.
Tudi v tem in podrobnih primerih bi le država zamogla posredovati!
Dalie oa ie kriva teh razmer prejšnja dvoina valuta v državi. Beograd (z di-nariem) raste do prebivalstvu, kakor goba in njidi se nlačuie blago kakor žafran, ker ie potreba velika: med nlim in nami na dandanes ni več raefo in tako prehaja vo visoke dinarske cene polagoma k nam. temboli. ker beogradsko prebivalstvo noše cene lahko zmaguie. Končno ie tudi 1:4 povzročilo, da se ie doli pač nrodaialo do dinarju kar ie ori nas za 4 K. ne na ori nas do 4 K kar stane v Beogradu dinar, temveč se iednači cena po vsei državi.
In kakor so se preobrnile cene blaga so se preobrnile cene plač. Marsikateri saizonski delavec ima na dan no 100 K: vprašam svoie kolege, koliko rih ie s takim dohodkom? Malo. in kar Uh ie. morajo na odgovornih mestih svoi stotak drae© zaslužiti z duševnim delom in resno odgovornostjo in ne z vilami, kladvom ali cepcem v rokah.
Ponavlial bi torei le znano resnico n pogreval stare reči. ako bi trdil, da so duševni delavci v našem naslovu naiboli udarieni. posebno ker se iim ne višajo samo cene. kruha in obleke s stanovanjem temveč eubiio tudi edino veselie.
ki so ga imeli: dobro čtivo.1) Razmere so oač take. da političen list še izhaja, za beletristiko oa ie vedno boli trda!
In tudi tukai ie država, in edino država oni merodainik. ki more vpeljati razim tiskarske industrije tudi vse onei podrobne tovarne, ki nam daio med oddi-hora nekai skromnega duševnega užitka. Glasba brez klavirjev nam usahne; ne* dolžen šport brez sredstev enako in kako ie ž niimi in našimi instrumenti, vemo vsi !2)
Nismo torei brez namena napisali v, uradniškem glasilu kratko razmotrivame o oanein et circenses. ker ea uprav inteligentni srednji stan naiboli občuti.
(Konec.)	>
Ivo Stožlr umirovljen.
Iz vremena banovania bana Tomlie-novića poznato ie. kako su glavni članov! središnieg upravnog odbora. Saveza iav-nih namještenika bili uaošeni i u zatvoru držani za vnrieme od 8. januara do 20. februara 1920. i to samo za to, ier su se založili za materijalne i moralne interese lavnih namještenika. Vlast ic htiela. da1 iavni namiieštenici ostanu i nadalje nrie-me živine, koie ne^smifu dati nikakova izražala svom nezadovolistvu. pa makar kako trpjeli i stradali. Jednima zobi. drugima bič. to biiaše metoda crne uspomene tlačitelja našega naroda bana Khuena Medervariia. Za Khuenova banovania bi-iahu činovnici u Hrvatskoj pravi bespravni robovi. Kao takovi trebali su ostati i nadalie i za vriieme oslobodie-nia narodnoga. Vlast ie trebala i dalie s niima raspolagati u svoie političke svrhe. Činovnici mediutim ne će. da ih ikoja politička stranka kao skuninu izrabliuie u svoie svrhe. Činovnici su svi patriotski raspoloženi, oni stoje svi u službi domovine svoie. te sve svoie tielesne i duševne siite ulažu u korist niezinu kao nijedan drugi stališ u državi. Pa zar da za to oni nesmiiu imati toliku državliansku slobodu kao druci staleži? Zar za to moraju oni gladovati i stradavati? Zar za to moralu oni šutiti i nikakove zahtjeve ne stavliati? Javni namještenici ne će više da budu bezpravna bića. Oni će se boriti svim zakonitim sredstvima za opća čOh viečanska i za svoia državljanska prava, oa bilo to krivo ili pravo ovo? ili onol političko! stranci.
Kao u ono zloglasno Klmenov© doba ban Tomlienavić ic podmetnuo Savezu X N. da ie njegov pokret čisto politički, n« navedavši za to nijednog dokaza. Medin*; lim uzrok progona biiaše tai. što Ton* Ijenović. zadoien čistim Klmenovskitn duhom niie nikako mogao oodnestL da 5-novnici — hrvatski činovnici! — glave i pokazuiu rogove, pa makar to
x) Te razmere na vplivajo tudi na iz-daio državnih zakonov in predpisov kakor na strokovne liste, ki iih nam manjka. Vsi živimo izolirani, kakor murni po lukniah. le politične paše ie dovoli, po primerni ceni in vrednosti seveda!
2) Dobre gosli so veljale 1918 300 K. dandanes 1800 K. Na glasovirie imamo carino, in cen. po katerih se prodajalo stare škatlic, niti ne povem.
^a$ bilo i za same materiialne Interese niihove. Stopa se ie latio Drostili abso-lirt'stiokih sredstava i iednostaviio nroti sloNat svako? zakona da o zatvoriti plavne članove odbora SJN. medin kolima biiaše i sudbeni viiećnik Složir.
Tim nostirokom od strane državne slasti p. Stožir biiaše tako indisniran. te ie odlučio bio poći u mirovinu kao državni činovnik. te onda kao potpuno neovisan čoviek nastaviti borbu svim silama i sredstvima za materiialno i moralno blaeostanie svih lavnih namještenika naše države bez ikakovop Dolitičkos stran-čarstva.
Mi se raduiemo, da ćemo u e. Stožim 'mati iskreno? borca za etičko cstobo-(tvem'e i materiialno obezbiedienie svili iavnih namieštenika. 11 to ime želimo mu mnoeo sreće i usoieha!
Fr. Uršič (Lkbliana):
Ucui tečaji za srbo« hrvaščino.
Sola se pričenja. Moralična 'dolžnost vsakesa omikanega Slovenca, zlasti pa dolžnost vsakega slovenskega uradnika le. da se priuči v naikralšem času srbohrvaščine. Ni treba, da bi se morali ukvarjati tako? tudi s cirilico. Te se nat uče oci. ki io znaio deloma še iz šole. in na oni. ki se zanimaio zanio še posebet. Sčasoma izpodrine latinica brez dvoma cirilico, tako kakor ie bilo to tudi pri pravoslavnih Romunih.
V Liubliani so bili učni tečaii za srbohrvaščino že lani in predlanskim. Prvo leto so bili zelo dobro obiskovani, ker ie bila navdušenost še velika, lani ie bil ■obisk že slabeiši. Letos ie treba zamujeno popraviti. Vsakdo si nai štele v s vok) narodno dolžnost, da se nauči čim oreic srbohrvatskih slovniških oblik in pravopisa. Razumevanie kniie in časopisov mu ne bo delalo potem nobenih težav. Kot slovar za nam Slovencem neumliive besede bi služil za prvo rabo lehko .-Hrvatski riečnik. ki pa ie izdala Matica Hrvatska v Zagrebu vlani že v 3. izdanju. G. dr. Ilešič izda še tekom tega leta >Veibenico hrvatskosrbskepa Jezika«, ki bo orireiena za šole in tečaje, na tudi za samouke, ter bo gotovo nrav dobro služila. Knjiga ie v rokopisu že dovršena in bo tiskana vsai že o Božiču, če ne orel.
Tudi na deželi nat bi se uradniki zbrali v. vsakem mestu ter otvorili tečaje. Vem. da ie do malih iziem v vsakem krariit. kier so uradi, eden ali drugi uči-reliev že dovoli izvežban v srbohrvaščini in bi prevzel pouk. če ga naprosilo. Naše orgaiuzaciie na? M poskrbele, da bi vlada stroške za tc tečaie. vsai kar se tiče uradrnštva prevzela nase. Ni dvoma sicer. da bi bilo veliko učiteliev nriprav-lienih podučevati sbohrvaščino iz. rodo-liubia celn brezplačno: a kai takega v današnjih razmerah ne smemo niti zahtevati. Vsak delavec ie vreden svoieea plačila. Srbohrvaščine pa se r.e bomo učili toliko v privatnem interesu, ampak iz ozirov na našo službo, iz praktične potrebe in iz zavesti državnega edinstva.
Na ta način bi se ie naučili uradniki lehko že tekom tekočega šolskega leta. Kar nas bo boli vnetih bi se naučili oo-iem tudi še cirilice. Vsak izmed nas bo vesel, ko bo videl, kako malo truda nas
ie stalo učenie in kako velik uspeh se ie dosegel v kratkem času na lahek način. Nai prideio potem dopisi in vloge, km' in časopisi od katerekoli strani naše države. razumeli uh bomo brez vsake težave. Tedai še bomo čutili res Jugoslovane in Jugoslavija nam bo toliko ljubša in dražia.
VIDROVA:
Poštni odpravniki.
(Konec.)
Sociialno skrbstvo državni urad zoper verižnike. kie si?! —
Kdo si uua trditi, da ni bilo preie bo* Jje! —
Vzemimo v roke poštni in brzojavni naredbenik št. 45 iz leta 1914! V niem se prepričamo, da nas ie ravno ono mršavo ministrstvo, ki smo ga že tolikokrat prekleli. temeliem S 13 naredbe z dne 10. marca 1914 popolnoma izločilo iz odpravnikov neoficiiantskega tečaia. Draginiske doklade so se določale vedno za poštne odnravnike vzporedno s poštnimi adiunk-ti. oiiciianti in aspiranti. Zakai se ni z nami tako postopalo sedai pri odmeri dra-einiških doklad? — Vprašamo, kaki raz-Inep so diktirali ločitev poštnih odpravnikov oficiiantskeea značaja od nekvalificiranih poštnih odpravnikov in kakšni razlogi so diktirali ministrstvu, da ie uvrstilo vse zgoraj naštete poštne uslužbence z ozirom na draginiske doklade v eno vrsto? Vprašamo, kaki razlogi so mero-daini ministrstvu našega rodu naše krvi. da z nami sedal ni tako postopalo pri odmeri draeinfskih doklad?
Kdo si upa trditi, da se nam v tem oziru m zgodila kruta krivica! In kdo ie to zakrivil? —’ Brezdvomno dotičnik. ki ie daial nasvete in pojasnila ministrskemu svetu pri sklepaniu naredbe z dne 28. iu-niia 1919. Brezdvomno dotični delegat, ki ie zastopal poštno »radništvo iz Sloveniie uri ministrstvu. Dotičnemu delegatu tudi ni bilo znano, da smo bili kvalificirani in nekvalificirani poštni odpravniki vvrščeni vedno paralelno s poštnim! oiiciianti in aspiranti Iz nevednosti ni zastavil svoie-?a vpliva, da bi se nam priznalo vsai to. kar se nam ie vzporedno z drugimi priznalo že v bivši Avstro-Ogrski in kar se nam kakor tudi vsem drugim tovarišem na skraino obupni materiialni položaj priznati mora. Zakai se nas ni uvrstilo, ako že ne spadamo v razpredel A. vsai v razpredel B. člena S. naredbe z dne 28. iuni-'a 1919. kamor so se vvrstili vsi drugi uslužbenci, kakor n. presodni In davčni izterjevalci, sluge, policali itd.?
Tedaini minister za oešto In brzoiav gospod dr. E. Lukinič se o teh naših predpravicah, ki smo iih uživali kvalificirani odpravniki in drugi Dri mačehi Av-striii. ni zadostno podučil: zato nam ni 'ZDOsloval v sporazumu s finančnim ministrom v smislu člena 16 draginiske doklade uo načelih naredbe z dne 28. lunina 1919. kar so storili drugi ministri za svoie uslužbence, dasi smo si to pravico s ored-izobrazbo in kvalifikacik) predvsem zaslužili in nam te pravice niti bivša Av-striia n! odrekla. Pozablieni smo!
Postna uprava, ki precizno funkciio-nira. ie za vsakega posameznega držav-iiana. kakor tudi za državo samo pravega živilenskega interesa. Ali sl moremo danes ustvariti dobro in cvetočo trgovino
................. ■ '	■!■■■..	.... ■— * »fc
in obrt brez zaneslnve poštne uprave? Ali more država izvesti brez zanesljivega in vsestransko izvežbaneea poštnega nsobia točno oo mobilizaciiskem načrtu splošno mobilizacijo, katere potek te za volno, kakor so učile skušnie. lahko uso-Jepolnega značaia?
Vsega teea naši domovinotvord cso-ma in tam doli v Bogradu nočejo vedeti. Mesto, da bi si vzgoiili dobro, vestno, vsestransko strokovno naobraženo urad-ništvo. ea siliio v pronast. O nobeni državni uoravi ne čitamo dandanes oo časopisni toliko Pritožb, kakor ravno o poštni upravi. Človeka ie že sram iti na cesto. Poštna upiava oa mesto, da bi nago. gladno In izmozgano svoie »radništvo oblekla in nasitila, da bi moglo voziti vedno preobloženi poštni voz. vihti nad niim svoto naeaiko kot cigan nad svoiim lačnim ko-niem. O. Javnost, bodi naoram nam pravična in milostna! Obračunaj že Pošteno enkrat z onimi, ki nas hočejo vse skupaj upropastiti!	.	.
.N:komur nočem delati krivice, nikogar napadati. PribKem nai le še. da o vsem tem naše društvo in zveza pošt niti organizacij molči. Ničesar se nam ne poroča o poteku pogaiani na poštnem kongresu v Beogradu in kakšen te bil izid nogaiani z ozirom na obimni ooložai oost-niJi odpravnikov. Imamo glasilo »Naš Glas«, ki zastopa skupni interes Javnih uslužbencev, nismo na od 19. svečana 1920 čitali še nikakega poročila o delovanju našega društva in naše zaveze. Prišli ste na dan edino z impozantno okrožnico z dne 19. maia 1.1. a nlene zahteve se do danes še niti v eni točki niso uresničile. Nič strahu, nič tainosti! Nai zve Javnost o vašem delovanju, o vaših in naših upravičenih zahtevah! Nai Javnost zve. da poštna uprava verizi s sVo-nm uradništvom. nai Javnost zve. da poštna uprava pita predstojnike poštnih uradov III. razreda s 550 K na mesec, nat Javnost zve. kai se vam ie vse obliiibilo in vas obenem na račun bednikov prav cinično potegnilo.
Ne bolte se! Mi smo z vami. Podpirali vas bomo z vsako mišico, z vsakim atomom svoiim in radi bi poznali dotič-nika. ki bi se osmelil skriviti las onemu, ki se bori na našem čelu za naše svete pravice. Pogum in v boi. tovariši! Le v tem bo naš spas. 2e skraini čas ie. da se noštoi uradi brez izieme podržavijo. To se ie zgodilo že mkoi po preobratu v vseh pokrajinah, iz Avstro-Ogrske nastalih državah. Tudi Srbita in Crna gora poznata Je državne ooštne urade: samo pri nas smo na slabšem nego. smo bili. In to ob-žaluiemo.
Resolucija, ki smo Jo Dodali dne 11-januarja 1920 na ustanovnem občnem zboru, se mora do pičice spolniti.
Vi vsi. naša brača, naši poslanci in .Predstavniki, kie ste. da nas rešite iz suž-ništva v katerega so nas zasužnjili? Vi vsi tam doli v Beogradu, kie ste. da za* stav'te ves svoj znatni vpliv v to. da M nam poravna očitna krivica, da se nam nemudoma naknadno izplača dratrinJska doklada do 1. decembra 1919. katero nam hočejo zavadliati. kakor ie zavadlial dež Kristusove groše! Vi vsi naši pred-postavheni. kie ste. da operete madež, ki se Je zadal s 550 K vašim stanovskim tovarišem in tovarišicam, da nas vzamete v zaščito proti izkoriščavanlu in trpin' čeniu?!
Vi vsi. ki se Uh tiče ta članek, vedite, tla kier kosi nesreča, kosi na široko. Nenadoma oodre dostikrat tudi one. ki so se čutili naivarneiše in so stali ponosno in bahato v zavesti svoie moči!
Balkanizacija in njene perspektive.
Živimo v dobi razočarani. Vsled nesposobnosti naivišiih vladnih fukciionar-iev. vsled pasivnosti iti lenobe naših takozvanih nar. predstavnikov, ki meri že na naiboli akuten štadii. padamo v vsakem oziru. Toda ne! Edino, kar v naši z vsemi naravnimi boeatstvi oblasrodar-leni državi ne pada. so cene. Vsaka vera. vsako zauoanie do sedanie uprave izgineva in vine v širokih plasteh naroda, v‘krovih iavnih nameščencev na se. sploh ne more nikakl besedi merodainih faktorjev več verovati. Nezaupanje vlada vsepovsod. Toda naši vladalci v svoii vluoosti orilivaio ovniu vedno znova sve-žeea olia. Kai narod, kai iavni nameščenci kal dobro funkoiioniranie uorave. kai za-dovdinosl’ Za tn nimaio ni časa. ni sdo-soosobnosti ri volie.
Kot v velikem z narodom.'se oonav-Ifei ista ivra v. malem ori reševaniu raznih perečih vprašani iavnih nameščencev. Zadnia nanredovania v carinski stroki, obeindaniena v T>Služb. Nov.« štev. 180. 181 in 184. nam do.voleea odkrivajo sistem. ki ea toli skrbno nevuieio v centralnih uradih. S strahom in s studom mora navdahniti vsakeva iavneea nameščenca ta sistem. Pa se še dobe naivneži. ki iim ie vsaka beovraiska budalost višek modrosti in državne kreposti! v; O neznosnih razmerah v carinski uoravi se ie že mnovo pisalo v tem listu in v raznih dnevnikih. Sai skorai ni več lista ki se ne bi obreenil ob ta pravcati balkanski nestvor. Toda zdi se. da imato v Beozradu duha ušesa. Kakor ie carinska uprava sama nekai nepoimliive-za. nemozočeea v 20. stoletiu. take ne-mosročnosti so na dnevnem redu pri reševaniu osebnih vprašani carinskega uredništva. Zmožnost, sposobnost, službena leta. strokovni izoiti. to ie car. upravi nič ali pravzaprav ii le to »švabskl«. Omeniene »SlnŽb. Novine« prikazuieio car. u radništvu, česa ima pričakovati, hkratu oa so clasen memento vsem dru-slm uradniškim katezoriiam. ki še niso bile deležne balkanskega blagoslova.
Glasom citirdnih »Služb. Nov.« ie napredovalo leno število šele pred 8-12 me-ceci vstonivših car. uradnikov za carint-nike III. r. Mi Um privoščimo iz vsega srca uvodno napredovanje. To iih mora le bodriti k izpolnjevanju službenih dolžnosti: le na ta način ie možno doseči, da ima mlad uradnik veselic do službe in stroke. Opozoriti oa moramo pri tem na defstvo. ki dale povod še večii. dasi že doslei dovoli veliki nezadovoljnosti med stareišim car. uradništvom. Mnoeo te namreč car. uradnikov, katere so Sr-biianci. do služb, letih dokai mlavši. že davno prekosili v nanredovanm (činih). Bivši avstmovrskl uradniki so ostnli. dasi imato 12-18 služb. let. dasi so mnratf 3 In več let služiti kot slabo nlačani Praktikanti. da s: so orebUl strokovne izpite, dasi imaio dolgoletno nrakso in podobno po tei nainm’eiši obiavi naoredovani večinoma komai za I čin. le nekaterima ?
čina ored mladimi, komai vstooivsimi uradniiki brez vsake prakse. To deistvo. ki eovori cele kniisre. moramo oribiti iav-no. Cernu se truditi, delati, ako vidimo, da ie napredek od\o'sen edinole o sistema? Službena doba. oraksa. kvalifikacija itd. so nepotrebno zlo.
Ne glede na to. da ie vse rešeVante osebnih vprašani nezakonito, ker ie v direktnem nasorotstvu «; sklepom min. sveta z dne 11. marca 1919. ie očividno. da tiči za vsem nezakonitim nostopaniem sistem, ki mora ubiti starHšim slov. in hrv. carinariem vsako veselic do službe. Vceolia se iim s tem sistemom v glavo, da rnrina ni več nolie. kier bi mogli še nadalie uporabiiati svoie zmožnosti in strokovno naobrazbo. Ni več daleč čas. ko bo uradnik z 20—30 letno služb, dobo oodreien mladeniču, ki ie komai vstooil v drž. službo. Leoa perspektiva za Prihodniost!
Takozvana generalna direkcija carin ie postala nekaka naddržava v državi. Ne briga se za prošnje uradnikov, ako niso trabanti vsemogočne radikalne klike. stooa nreko min sklepov na dnevni red in diktira svoio radikalno volio vsei lugoslaviii. Ni ga ministrstva, ni ga predstavnika. ki hi hotel radikalno posvetiti v ta Avviiev hlev. Po »strokovnjaških« fakt orlih centralne uorave ter nienih zastarelih in že dolgo nerabnih navodilih se ujbiiato promet, trgovina, in industrija, cene naraščata in tožbe proti predootoD-nemu uradovanju se kooičiio. Toda vse to ne gane trmaste direkciie. Ali ni oblastva. ki bi hotelo nepristransko preiskati vzroke sedanie carinske mlzeriie s katerovso uradniki in stranke nad vse nezadovolini? Ali se mora balkanizaciia v vsei. svoii nagoti oresaiat! na naša Zdrava slovenska tla? Opozarjamo na gnilobo v carinskem hlevu, da ne bo prepozno. Kar se sedai oresaia na naša tla. ie kuga. ki ie ne bo izlahka iztrebiti.
Davčni izterjevalci.
2e meseca septembra 1919 nam ie obljubila Delegacija ministerstva financ v Ljubljani posredovati pri centralni vladi vBeogradu, da dobč pelerine brez izjeme vsi davčni izterjevalci že v zimskem Času 1919/20. Ta obljuba nas je izredno razveselila in dozdevalo se nam je, da so nam naši merodajni činitelji blagohotno naklonjena Toda po solncu pride dež, tudi naše veselje se )e spremenilo v prevaranje. Minulo je leto, a o on-IJubljenih pelerinah ni sluha ne duha.
Prvega aprila tega leta nam ie delegacija nakazala v Ljubljani relutura za posamezne dete službene obleke; n. pr. za poletne hlače 120 K, za suknene hlače 150 K.
Kot siromaki in proletarci državnega usluž-beastva smo ta denar sprejeli z veseljem; toča delegacija nam je naslov tvrdke, pri kateri bi sr za ta nakazani denar mogli označene predmete nabaviti, — zamolčala.
Eventualni Izgovor, da nam vlada službene obleke ne more dati v naturi, je neutemeljen. Vlada Ima uniforme za mnogobrojno vojaštvo m za orožništvo, ima jih tudi za nas. Bliža se deževna lesen, bliža se zima. Treba se bo podati v vnanjo službo. Izvršiti mnogobrojne rubeže, a vladi je deveta briga, so li ti ubogi trpini daven« Izterjevalci opremljeni s potrebno službeno obleko ali ne. Glavna stvar je, da pride fiskus do svojih sredstev.
Ali je vladi znano, kakšno Je naše trpljenje v vnanji službi? Kmetsko ljudstvo se je pričelo, plačevanju, dohodninskega davka z vsemi silami
upirati; v mnogih slučajih se eksekucija rad! močnega upora davkoplačevalcev prepreči 'n prisiljeni smo eksekucije izvrševati z močno orožniško asistenco. Kmetje so nas pričeli sovražiti kot nikdar prej. Na polit, kmečkih shodih se ščuva proti nam, a pri vladi nimamo nikake zaščite.
Iz predstoječega je razvidno, da naše vnanje službovanje ni zelo prijetno; nasprotno, za nas je ne samo strogo odgovorno in naporno, temveč tudi nevarno delo.
Mnogo vnanjega službovanja in nadlegovanja strank bi lahko izostalo, a : po srednjeveškem ustroju zakona o dohodninskem davku je to nemogoče. Finančni strokovnjaki izvedli bi naj tozadevni, sedanjemu času odgovarjajoči modernf zakon. Glede izvršilnega postopanja naj bi se izdal predpis, da se uvede šele po rešitvi predmetnega priziva,.slično po sedanjih, za sodišča veljavnih izvršilnih predpisih, ■
V Hrvatski in Slavoniji so porezni ovrliovo-ditelji — (davčni izterjevalci) uradniki ter napredujejo v 9. činovnl razred, a službo izvršujejo baš isto kot mi. Vsi, sedaj v nemško - avstrijski republiki službujoči tovariši, ki imajo 12 let dovršene službe, so pomaknjeni v skupino E državnih uradnikov. Kaj pa je naša vlada za nas koristnega storila? Do sedaj prav nič!
Pa naj vlada še trdi, da smo nezadovoljneži! Naše uradovanje pri davčnih uradih je rhnogo-stransko. Dodeljena so nam dela, ki se ne tičejo našega faktičnega poklica. Izvršujemo dela, katera po službenih predpisih pripadajo izključno le uradnikom. Tukaj vsa ta dela našteti, Je nemogoče, Z malimi izjemami bodo vsi gospodje uradniki pri davčnih uradih, ki naše uradovanje nadzorujejo, lahko pričali, da se nas /te more smatrati za državne nameščence zadnje vrste In da na vsak način zaslužimo iste službene prednosti, katere že vživajo sedaj naši tovariši v sosedni pokrajini Hrvatski in Slavoniji.
Na podlagi utemeljenih dokazov usojamo, sl ministrstvo financ v Beogradu ter delegacijo ministrstva financ v Ljubljani prav uljudno naprošati, da se našim upravičenim zahtevam .ustreže nemudoma.
»Naš Glas« postane dvojček! Budući da se mnogi Hrvati i Srbi izgovaralo time, da ne či-taju »Naš Glas« za to, jer da ne razumiju dobro slovenski, da bi mogli bez posebnog premišljanja i nagadjanja točno pogoditi cijeli smisao slovenskih članaka, to smo odlučili u Zagrebu izdavati posebflo hrvatsko - srpsko izdanje- »N. G.« Time ćemo izbiti svaki izgovor onima, koji vele, da ee hrvatsko - srpsko izdanje rado pretplatiti i čitati. Ime lista ostaje i nadalje »Naš Glas«, kao što ostane i slovenskom izdanju isto ime.' Time želimo dokumentirati jedinstvo naših zajedničkih težnja i jedinstveno i složno naše zajedničko djelovanje za isti cilj. Hrvatsko izdanje izlaziti Ci samo na 4 strane svakog tjedna 1 put 1 to svakog četvrdkn. U provedbi ovog zaključka je'na! novinski pododbor odmah drugi dan nakon ove sjednice sklopio povoljan ugovor sa ovdašnjom »Hrvatskom tiskarom, gdje je osigurano izlaženjc hrvatskog dijela »N. G.« te će prvi broj izaći već dne 16. o. mj. — Zagrebški »Naš Glas* bo lorcj izhajal na 4 straneh tedensko s hrvatsko-srpskim tekstom, ljubljanski »Naš Glas« pa ostane še nadalje slovensko-srpsko-hrvatski kakor doslej ter bo izhajal čim največkrat na 8 straneh. Slovenci se ne izgovarjajo, da ne razumejo srbo-hrvaščl-ne, tem manje, ker jim postaja čimdalje boli potrebna ter je dolžnost vsakogar, da se čim teme. liiteje nauči jugoslovanskega državnega jezika. Seveda bo poslej ljubljanski »Naš Glas« po večini slovenski; zato bo potrebovalo uredništvo še več slovenskega gradiva. Prosimo torej ponovno vse naše organizacije, da nas z noticami in
kratkimi članki še pridneje zalagajo. Tajništva, poročajte redno! Vse slovenske organizacije pa poživljamo: agitirajte za »Naš Glas«!
Uradniško vprašanje v min. svetu. Na inicijativo min. dr. V. Kukovca ter na energično posredovanje narod, predstavnika dr. D. Puca i. dr. se je min. svet dne 13. t. m. začel baviti s službeno pragmatike in ureditvijo službenih prejemkov jav. nameščencev in vpokojencev. Ker je predloženi načrt nepopoln, se je sklenilo 14. t. m., da je pričeto akcijo za izenačenje pragmatik In prejemkov nadaljevati ter rešitev čim bolj pospešiti. Ker Je materijalni položaj nevzdržen, je min. svet sklenil, da se zvišajo draginjske doklade po krajevnih draginj, razmerah nemudoma — ter da se dajo urad. gospodar, zadrugam na razpolago obratne glavnice. Pristop v zadruge pa bo poslej za jav. nameščence obvezen. Kdor ne bi pristopil ne dobi draginj, doklade. V pokritje troskov za zvišanje draginjsklh doklad se uvede posebne davke. Komisija ministrov: dr. Kukovec, dr. Kovačevič in dr. Markovič, ima sklepe takoj izvr-šlU. Prvo sejo je Imela ta komisija v sredo ter so b01 nanjo pozvani zastopniki uredništva. Fin. ministrstvo zračuni finan. efekt predlagane reforme prejemkov jav. nameščencev in vpokojencev ter zaprosi Nar. predstavništvo za pooblastilo uveljavljenja. Dr. Pestotnik in tovariši poganjajo rešitev zadeve. Tako poročajo ljubljanski dnevniki.
Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani je imela v soboto, 11. t. m. Sejo širšega odbora. Udeležba je bila izredno Velika. Stavljeni predlog, da naj se skliče izredni občni zbor zaradi izvolitve novega odbora In razpravljanja o event. stavki, je bil v smisUi zvezinih pravil odklonjen, ker ni bil podpisan najmanj po ‘/s včlanjenih društev, nego ga Is Stavilo le eno društvo z menda 11 člani. Sklenilo se je z ozirom na brzojavko g. ministra dr. ,V. Kukovca in z ozirom na poročila iz Beograda počakati rešitve službene pragmatike, ki se resno obeta za naibližjo dobo. Za slučaj, da se ta obet zopet ne Izpolni, pa pričakuje predsedstvo Osred. zveze predlogov včlanjenih društev. Predsedstvo izvršuje in izvrši tudi vbo-doče le sklepe širšega odbora, za katere prevzame soodgovornost vsa Osrednja zveza. Raznim gg. ministrom, vsem slovenskim političnim klubom Narodnega predstavništva in posameznim parlamentarcem je poslalo predsedstvo Osrednje zveze brzojavne prošnie, na! pospešijo rešitev službene pragmatike.
Drnštvo sodno-plsamišklh in zemljlškoknjlž-nlh uradnikov je predložilo dne 2. septembra 1920 na vsa merodajna mesta, osebno pa gospodu poverjeniku za pravosodje dr. Žerjavu, obširno spomenico, v kateri zahteva:	1. imenovanje
nad 6 let v XI. čimovnem razredu nahajajočih se kanclistov oficijalom, 2. odpravo trtulature »začasnih« oficijalov in kanclist, ter memovanje vseh teh ad personam, 3. vračunanje najmanj 4 let bivšim certifikatistom v napredovanje, 4. novo slstemlziranje 20 mestvišjih pisarniških oficijalov, 5. sprememba oficijantske naredbe z dne 14. marca 1919 v toliko, da se v bodoče za imenovanje zahteva položitev obeh izpitov ter 6. da se v bodoče za sprejem v sodno pisarniško službo zahteva kot predpogoj dovršena srednja šola.
Iz društva b. h. iinans straže. Pošto smo se uvjerili, da veliki broj članova ne čita list »Naš Glas«, jer onaj jedan priposlani broj na svaki odeljak nijesu svi članovi ni čitali, pa im nije ni poznato, da je »Naš Glas« i naše glasilo za sporazum, to smo nedavno posebnim dopisom obave-stili sve članove o sadanjoj fazi našeg pitanja 1 pozvali ih, da predplate i čitaju list. Nemoguća le organizacija bez sporazuma Egitem glasila. Ponovno dakle i ovim putem apelujemo na sve naše starešine odeljka i upravitelje sreske, da upozore članove društva, da »Naš Glas« predplate i čitaju. — Dne 5. septembra 1920. za vreme svog
boravka u Sarajevu — primio je ministar fi-nansija, gospodin Košta Stojanovič, izsalanstvo našeg društva (Konečny Plaček, Krošnjar i La-lović), koje je Izaslanstvo ministra pozdravilo 1 u savezu sa akcijom našeg saveza od mjeseca junaag. zamolilo, da se pospješi izdanje »Uredbe o organizaciji finans. kontrole u Kraljevstvu«, jer je to pitanje vitalno za državu i naš stalež. Q. ministar primio je naš akt i rekao, da je on tačno upućen u ćelu stvar i da je več na našu molbu od juna tg. izdao shodna naredjeja, odnoseća se na organizaciju finans. kontrole i njezinu funkciju. U kratkom vremenu biti će stvar uredjena. — Ustanovili smo, da su neki naši dopisi, namjenje-ni društvu, dospeli u nepozvane ruke. Stoga molimo, da se od sada svi dopisi šalju na ovu adresu: Društvu b. h. finans. straže na ruke zamjenika predsednika g. Ivana Ozora u Sarajevu (Fi-nansijska palača).	J. K
Sa skupštine činovnika i javnih namještenika u Banjo] Luci. Na skupštini činovnika i javnih namještenika u Banjoj Luci, održanoj dana 28. avgusta 1920, primljena je ova rezolucija: Činovnici i javni namještenici Banje Luke na današnjoj skupštini izjavljuju se solidarni s rezolucijom javnih namještenika, primljenoj nedavno u Ljubljani i Zagrebu I pozivlju činovničke društvo u Sarajevu, da je u ime činovnika i javnih namještenika Bosne i Hercegovine istoj priključi.
Tučnjava pred stanarlnskim uredom u Zagrebu. Budući da je šef stanarinskog ureda Mraz silno zaokupljen svaki dan strankama tako, da ne dospije sa svima govoriti, koji bi rado s njime govorili, to je — ne znamo, koji mudrac — odredio, da se irnadu strankama dijeliti numerirane cedulje i to svaki dan točno samo 60 Tko nema numerirane cedulje, taj ne može u audijenciju. Sad se zbivaju ovakovi prizori:	U
torak 31. VIII. dijelio ie takove cedulje stražar u pol 8. u jutro u prvom katu. Navala je bi!a tako grozna na toga stražara, da je bio u opasnosti života. Jednoj su gospodji zdrobili šešir U četvrtak dne 2. IX. skupilo se preko 60 ljudi opet u prvom katu oko pol 8. Nu cedulje se ne dijete. Svi čekaju do 8. sati, a cedulja još nema. Na jednom poviče netko: Dolje u prizemlju se cedulje dijele. Svi polete kao pomamni, da sc kuća tresla đolie u prizemlje. Došavši dolje — cedulja nema. Svi čekaju i opet čekaju. Na to reče netko: Kaj ste zišli dole, jer se gore ce-duie deliju. Svi se počeše gurati i trčati opet gore u prvi kat. Svaki se bojao, da ne zakasni. Opet su na to gore čekali. U to dodje Iz prizemlja Jedna žena gore i kaže:	»Evo, ja već
imam cedulu, dole se deliju!« Sada je nastala vriska, krika i vika, užasno guranje. Jedna žena je kleknula, digla ruke u vis i plačući vikala: »Jao, dajte meni cedulju!« a drugi su je gazili nemilosrdno, bojeći se, da će ostati bez cedulje! Pitamo mi sada: jeli to europejski? Što će reći stranci, kada vide, kako se ovdje općinstvo omalovažuje ! kako se s njime slgraju i titraju. Zar nema drugoga načina za odredjivanje stranaka za stanarinski ured? Koji ne će da se tuku i guraju, ti ne će na taj način nikada biti tako sretni 1 dobiti onu nesretnu cedalju. Zar ne bi bilo mnogo jednostavnije, da se ove stranke upiše u knjigu kakovu onim redom, kojim sc prijave i onda tim redom budu opet primijene u audijenciju? Onda bar svatko znade, da će ipak ledanput sigurno na red doći. To je nas savjet u najboljoj namjeri. U svom ogorčenju ljudi sa stiskali šake i tako strašne anarhistične izjave davali, da ih ne možemo ovdje ponoviti, ali smo si Ih zabilježili, jer su za stanovite eventualne dogadjaje vrlo poučne.
Činovnici i stanbeno pitanje u Zagrebu. Kraj ostalih nevolja biju i stanbe-ne nekrilike mnoee činovnike u Zagrebu. Ima ih. kori se sakrivaiu no. tavanima, no nođrum!ma i koie kuda. Niti irnadu zraka
pravoga, ni svjetla. Sva moljakanja njihova. da im se pomogne i nadie makar kakav stan, nisu ništa koristila. Nu nepravda, gadna nepravda je ono. što se je desilo mj. svibnja t. g. Za neke činovnike išlo je po gradu posebno povjerenstvo, sastavljeno od naših drugova, koji već mjesece sami čekaju na stan, tražiti stanove. To povjerenstvo pronašlo je nekoje stanove i računalo za sigurno, da će te stanove dobiti oni činovnici, za koje ih je tražilo. Kad ie to došlo u ruke onima, koji odlučuju, nijedan od onih stanova nije dobio činovnik, nego opet razni drugi interesenti. a činovnici moratu i dalie boraviti u svojim dupljima, dočim se mnogi beskoristni članovi društva šopire u prostranim stanovima. Mj znamo, da je teško svakomu ugoditi, ali stojimo na tom stanovištu, da su činovnici najpotrebniji, najkoristniji i najpožrtvovniji ljudi države, pa da njima u prvom redu pripada pravo na stan, a onda tek kojekakovim pridošlicama.
Dvije operacije. U isti dan su umrla u bolnici dva čovjeka od neizlječljive bolesti u crijevima. Slučaj je bio tako interesantan, da su liječnici odlučili rasporiti obojici trbuhe i točno pregledati uzroke bolesti i smrti. Kad su prvome — debelomu — otvorili trbuh, začepiše si nosove. Crijevo je bilo puno. naduveno. Bilo je tu neprebavljenih šnicla, pašteta, čokolade, šampanjca. Liječnički pronalaz ie elasio: Smrt ie uslijedila, ier ie izlazni kanal iz tijela bio premalan. da propušta tolike količine djubra. Kada rasporiše onoga drugoga — mršavoga — ne mogo-še pravo, da mu crijeva pronadju. Sve bijaše prazno. Liječnički pronalaz je glasio: Uslijed preoskudnog dovodjenja hrane i uslijed besposlenosti svoje sraslo se je odvodno crijevo tako. te nije bilo kadro više uonče funkcionirati. Onai nrvi — debeljko, bijaše — ministar! Onaj drugi — suhi, bijaše — činovnik VIH. činov, razreda.
Da U je poskupljenje opravdano? Mnoge novine su već u naprijed javljale, da će roba poskupljivati, ako poskupi željeznica za 100%. Ta nagoviještanja su bila trvovački ororačunana u korist trgovaca, a na štetu radnika i činovnika. Da vidimo sada. u koliko ie opravdano Poskupljenje. Troškovi željeznički za brašno noskupili su naiviše za 50 filira 1 kg. a trgovci u mnogim mjestima poskupiše za 4 krune po kilogramu. Takav isti razmjer poskupljenja vidimo onda kod svih ostalih živežnih namirnica. Trgovac dakle zadovoljan sa svojim dosadanjim dobitkom. dodavši faktičnu poskupicu že-Bezničku, već izrabllule svaku oriliku. koja mu se pruža za njegovo lihvarenje. Posve neopravdano je bačena u svijet lozinka sve mora p o s k u p it i radi željeznice. Usliied poskupljenla želiez-* niče ne bi trebala ni jedna vrst robe poskupiti za više od 5% dosadanle cijene, a kad tamo sve poskupljuje za 30 do 40 procenata, a sve u korist trgovaca. Tu moraiu dieržavne oblasti naći puta i sredstava. da se tomu na mit stane. Činovnici i radnici ne mogu to više mirno gledati, jer i oni imaju pravo na Život kao i trgovci.
Društvo Dalmatinske financijske straže * Splitu jc naročilo za pri njem včlanjene odjele 79 izvodov. »Našega Glasa« za en četrt leta. Požm rilo se je, pravi, »da dodje u susvet svojima činovima naročivši jim »Naš Glas«, v koji možem-’ sve javljati, da imademo neki medjusobnl svoj« Želeti je, da bi ludi druga društva delala enako.
Komunisti In Jami nameščenci. Po Ljubljani se je govorilo, da se 12. t. m. začne splošni štialJc železničarjev, poštnih uslužbencev in vseh javnih nameščencev. Res je, da so skušali razni elementi zlorabiti bedo javnih nameščencev in železničarjev ter pridobiti ziasti n!žje uslužbence za radikalno postopanje. Pri ogromni večini niso našli posluha ter se ni o štrzjku niti razpravljalo. Vendar so komunisti pohlepno pograbili neresnične vesti o takem štrajku ter so za soboto večer ob 7. sklical! pred Mestni dom Javen shod. Bd je zelo pičlo obiskan. Sprejeta resolucija se glasi:	»Dne 11.
septembra 1920 na Javnem železničarskem shoda zbrani udeleženci, po številu 1000, pozdravljajo z odkritim navdušenjem prvi pojav revolucionarnega značaja, katerega se poslužujejo slovenski Javni nameščenci v dosego svojih upravičenih zahtev po zboljšanju svojega gmotnega položaja. Ta pojav pozdravljajo s tem večjim zadoščenjem, ker so ravno te kategorije uslužbencev železničarjem najbližje. Imajo torej slednji največjl interes na tem pokretu. Z obžalovanjem pa konstatirajo, da Javni nameščenci svojega gibanja niso tako pripravili, da bi bilo od istega pričakovati vsaj delnih uspehov in to zato, ker organizacije javnih nameščencev v splošnem nimajo značaja bojevnih organizacij in ne stoje na razredem stališču in nimajo nikakršnih vezi in stikov z ostalimi na razrednem stališču stoječimi organizacijami, ki so združene v centralni delavski strokovni komisiji v Belgradu. Priporočajo torej vsem tovarišem v javnih službah, da nedostatke v svojih organizacijah odpravijo, da se postavijo na strogo razredno stališče in da zahtevajo od svojiii vodstev, da se priključijo splošnemu pokretu jugoslovanskega proletarijata. Uvažujč, da bodo javni nameščenci ta bratski nasvet vpoštevali in ga čimpreje uresničili, se zavežejo zbrani, da jih bodo v takem slučaju odloC-no in povsod podpirali, ker smatrajo javne nameščence kot del tistega velikega telesa, ki se bori za osvoboditev proletarijata celega sveta izpod kapitalističnega jarma. Živela mednarodna solidarnost! Živela tretja internacionala!«
Nazaj?
Naročnik izven Slovenije nam piše: Z razočaranjem sem prejel 36. štev. »Našega Glasa«. Zakaj? Ker mesto povečanja in napredovanja našega edinega glasila sem doživel z izdajo 36. štev. velik korak nazaj. Večina javnih nameščencev niti najmanje ne pozna velikanskega pomena strokovne organizacije in važnosti lastnega glasila. Ako se bomo javni nameščenci tako »zavedali« še nadalje, potem se nam godi povsem prav. Pri taki zaspanosti, malomarnosti In kolebanju Jih zaslužimo kvečjemu še 25 po hrbtu, kadar se bomo zopet osmelili v svoji bedi In brezupnosti povzdigniti svoj glas. Če sami zase nočemo delati in žrtvovati, kdo naj dela in se žrtvuje za nas? Pa še ta megalomanija, da smo kot prosvitljenci »cvet naroda«, da smo »kulturonos-cl« in vrag vedi, kaj vse si še domišljujcmo, ker smo trgali hlače po srednjih in visokih šolah ter staršem takorekoč kradli novce iz žepa In hrano od ust. da smo končno dosegli uvrstitev med najnlžjl in najbednejšl proletarijat. Pač pametne^ bi bilo, da so nas pustili, na) ostanemo navadni težaki, ker bi bili danes vsekakor bolje situirani. Vendar to ni krivda našili roditeljev! Sedanjega položaja smo krivi sami, ker kot inteligenca, h kateri se hočemo prištevati, nismo zmožni tega, kar dela vsak težak: da se oklene svoje organi? zacije. Vzemimo si za vzgled katerokoli stroko manuelnih delavcev! Od navadnega težaka pa. do najboljšega mehanika je vse organizirano, vse se zaveda in izpolnjuje stanovske dolžnosti v vsakem oziru. Koliko listov, dnevnikov, tednikov tn revij imajo delavci; mi pa še tednika ne moremo vzdrževati? Duševni proletarci se moremo le Izdaleka primerjati z delavci. V naših vrstah
se vse preveč govori, kritikuje in zabavlja, toda dela in resnega strokovnega dela se skoraj vsakdo boji; vsakdo bi rad zajemal le iz polne sklede, ne pomisli pa, da sl jo je treba s trdim, složnim in vztrajnim bojem priboriti. Zadnja številka »Našega Glasa* prav jasno prikazuje našo sliko. Ako se sedanje neznosne prilike ne odpravilo, potem nam ni pomoči, potem se nam zgodi prav, če bomo poleg stradanja še bosi in nagi. Dokler bomo tako malomarni v naših stanovskih zadevah, bedo v polni meri zaslužimo. Pri sedanji naši beračiji in stradanju je smešno baharjenjc z višjo Izobrazbo in državotvornostjo! Večina javnih nameščencev je nezavedna, topa suženjska tolpa, ki se ji delavstvo upravičeno roga. Ne nazaj, naprej nam bodi kažipot! Skrajni čas je, da se zbudimo iz naše letargije! Bliža se dvanajsta pral Dosedanje bridke skušnje so nam dovolj jasno pokazale, da smemo le tedaj pričakovati boljše piihodnjosti, da sl bomo pomagali iz sedanje mizerije le z lastnhn delom in trudom, ki naj se osredočuje v naših stanovskih organizacijah in v Osrednji zvezi!
Umirovljenici. (Dopis.) Kod konačne redakcije zakonske osnove o uređjenju osobnih odno-šaja i beriva javnih namještenika trebalo bi obzir uzeti I na onaj dio javnih namještemka, koji je umirovljen, a ipak aktivno služil To su naime umirovljenici, koji su temeljem § 32. mirovinskog zakona od godine 1914. pozvani na aktivno službovanje te danas vrše aktivnu službu. Temeljem gore spomenutog paragrafa bnadu se smatrati u smislu mirovinskog zakona kao da sia aktivni, dakle imade im se svojedobno nova mirovina doznačiti po sustavu i iznosima beriva, koja će u krijepostl biti, kad podju ponovno u mir. Nije ali time njima osigurano, da im se donošenjem uvodno spomenutog novog zakona dadu iste pogodnosti glede uvrštenja u nove činovne i pla-ćevue razrede kao i ostalim aktivnim činovnicima (namještenicima).. Trebalo bi stoga s jedne strane za to, da ne bude kod tumačenja ustanova novog zakona u tom pogledu dvojbe, a s druge strane, da se i ovom dletu aktivno služećeg Čt-novničtva priznaju zaslužena prava na sve pogodnosti ostalog aktivnog činovničtva, — da se umetne u osnovu slijedeća ustanova: Oni tečajem rata ili kasneje na aktivno službovanje temeljem § 32. mirovinskog zakona od godine 1914. pozvani umirovljeni zemaljski namještenici, koji se onim danom, kad stupi ovaj zakon na snagu, nalaze u aktivnoj službi, — imadu se u pogledu ovog zakona smatrati kao i svi ostali aktivni namještenici, te se glede njihove razredbe u pojedine placevne Stepene 1 klase Imadu sve ustanove ovog zakona uporabiti kao i na ostale aktivne namještenike. Ti umirovljenici pozvani su na aktivno službovanje za to, da izpune praznine nastale ratom te služe požrtvovno domovini na-pregnućetn svih svojih duševnih i tjelesnih sila, pak se mora i na njih iz razloga pravičnosti uzeti obzir bez razlike bivših stalno ili privremeno umirovljenih.
Avstrijski nemški državni nameščenci groze. »Allgemeine Beamten Zeitung« na Dnnaiu ie orinesla v zadnli številki uvodnik, ki ie obupen krik v bedi tonečih nem. avstrii. iav. nameščencev. Godi se lira nrav tako. če ne še slabšo kot iueo-slovensk-im. Zato ie orikioel niih obuo do vrhunca. Kakor bi čitali ieremiiade v »Našem Glasu«, se .nam zdi. ko čitamo ta nemški članek: iste tožbe, isti protesti, iste erožnie. celo iste besede. Nai navedemo v originalu vsa? par odstavkov tega članka, da vidite, kako se godi kolegom v Avstriji! Viktor Schidl piše: Wir lehnea es ab. nur rnit der theoretischen Anerkennung unserer Leistungen abge-spe'st zu wcrden; wir lehnen es ab. daB auf unsere Kosten ein Staat von Schie-bern und bauerlichea Lebensmittel-
wucherern erhalten wird. AUe haben sie in und nach diesem Kriege verdient. Die Staatsangesteliten allein sind Bettler ge-worden. Unsere Wasche, unsere paar Schmuck- tmd Wertgegenstande sind in die Hande der Bauern ubergegangen. Wir darben Jahre hindurch. Wir tragen die letzten Fetzen am Leibe und die an-deren haben nur die eine Sorge: Wie sie sich bei der Vennogensabgabe und beta Steuerbekenntnis am besten driiaken konnen. Unser Leben ist zerstort. unsere Hoffmineen smd in nichts zerrortnen. Aber so viel Kraft und Energie woIlen und miissen wir uns noch erhalten, daB( wir nicht tatenlos unserem sicheren Un-lergange entgegengehen. Das MaB unse-res Elends wird und muB in unseren For-derungen zum Ausdrucke kommen. Uns schrekt der Vonvurf der Demagogie nicht. so lange wir uns dessen voli bewuBt sind, daB auch die Erfullung unserer Forderungen noch lange nicht. auch nur annaherndv Verhaltnisse schafft. wie sie schon vor dem Kriege von uns als kaum ertraglich empfunden wurden. Wir kampfen nicht allein iiir uns. Wir sind. wie der Vorsirzende im Kabinettsrate Staatssekretar Dr. Mayr betom, dde ein-zige Stiitze dieses Staates. Wir kampfen fur die Erhaltung der Reinheit der Ver-waltung und damit fur eine wirklich det mokratisehe Vervvaltung, die otae Am-sehen der Person nur von den Grund-satzen des Gesetzes und des Rechtes ge-leitet ist. Diese Oberzeugung lebt in uns so. stark, daB wir daraus auch die Be-rechtigung der scharfsten Kampfmittel ab-leiten. Der Interessengegensatz des Aus-beuters und des Ausgebearteten wiird, wenn es nicht gelingt, ihn durch ein Ober-einkommen auszueleichen. durch das Recht des Starkeren entschieden wer-den. Es ist mdglich, daB, werm dieses Recht angerufen \vird, wir unterliegesn. Trotzdem scheuen \vir, wenn es seln muB, vor dem Letzten nicht zurilek. Detm das eine ist gewiB: Die bisherigen Methoden der Angestelltenpolitik bedeuten auch mehts anderes als ein langsames Sterben. Die Bescheidenheit der Staatsangesteliten ist sprichvvortlich. Sie wird aber kaum an den Gehorsam des braven Jesulten heran-reichen. der am Sterbebette seinen geist-lichen Vorgesetzten um die Erlaubois bat, sterben zu diirfen.
BTi»~S~y*a + * *
Mirita
„Samopomoči"
gosp. zadruge javnih nam. in vpok. r. a. ■ o.*. ......s v Brežicah	^
se vrši
v soboto, 25. septembra 1920 ob 8. url zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Brežicah s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo posameznih odbornikov.
2.	Volitev novih odbornikov.
3.	Slučajnosti.
E » <§"S	ŽTgtt

Drogerija , ADR! J A1 Fotomanofaktura
22—3 P-riti meri ja
B. Čvančara
Ljnbljaua, Šelenborgova ul. 5.
Prva usoslovauska zlatarska delavnica A5oJsl| Fuchs — Šelenburgova ul. 6.
Kdpujein staro iSalO Ifl SfGbFO po najviSjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. — Vsa popravila in nova dale se izvršujejo v lastni delavnici točnq in solidno. — Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamante.
20—3
r
Priporoča se tvrdka 4—6
Jos. Peteline
trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov.
Ljubljana, Sv. Petra n. 7.
X
19-3
se priporoča za nmogo-brojen obisk. Pristua kara, cena in solidna postrežba.
Stefan Mihelič, feavarnar.
Ljubljana - - Sv. Petra nasip.
I i. L Ul,
§
&
Ljubljana, |
Wolfova ul. 3. g®
#
«7
3-6
OBaanamoUBii*

A.Mihelič, Ljubljana
S Šelenburgova ulica 1.
»; i7aBKRBaaaci9«ttna4i6 9BK'aaaKB«w«aer
S	15-3
j Tt'govina s sčetinastimi iz-“ delki. Galanterija in par-lumerija. Edina zaloga »	jugoslovanskih
K V A R T 3	kakor
tarok,

? D S9 ^ £ is«iili■ • ■ ■ a lialB ■ • iiI gu■■'■■■■ ■ iHI H
S
n
i!
«i
■
i
m
m
tn
i i
S
n £
H
'dH!
VELIKA	BOGATA
ZALOGA	IZBIRA
raamfatUirncga	Ijjjjlj! jj|£l|j£, OBLEK lastnega
ter inozemskega	izdelka po naj-
modnega blaga.	Jnjcs, sraovszBitfijkraVžIe),nogaviceLLd.	novejšem kroju.
PSI H« MUH
$CHWitB& BIZJAK
uyeLlANI%, DuorssS trg, pod Narodno kava« no.
Prečitajtevsvojo korist
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takojšnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr, krone sedaj še nizek.
Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po 5 '/j #/0, na osebni kredit po 6%, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestujejo po4>.
Mi
Hodni salon
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro uajnovejšili svilenih klobukov, žepič in slamnikov za dame In deklice.
Popravila ločno in	Žalni klobuki vod-
no v zalogi.
ceno.
»S

mmi
eee
nnn
■ ■■
sii »čini
vsakovrstno blago, obleko
18—3
domače perilo (poSUJa po lato na dom)'
1!
ovratnika, zapestnice In srajco rs
Tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4..&,J8JBLJMNA, Poilraloita Sotepa uliti 3.
PodruSnlc«: MARIBOR - NOVO MESTO
^Najstarejša spedlcijska tvrdka v Slovenija^«
| A RANZINGER |
Ljubljana spetima pisarna SLjubljans ^
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Randnger. 24—2 Interurban telefon 60
mam
Izdaja: Savez javnih namještenika u Zagrebu in Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani, odgovorni urednik Makso Daka. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.